ŠTEV. 1 LETI) IV
JANUAR 19 6 8
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA
DOMŽALE

Naš razgovor
Ni lahko, pa je le šlo, da sem končno le dobil tovariša direktorja toliko prostega, da se je lahko pomenil z menoj. In vendar po eni strani mora tudi naša TOSAMA dobiti svoje prispevke. Torej znašel sem se pred utrujenim, pa še vedno dobro razpoloženim tovarišem direktorjem in mu pojasnil zakaj sem pravzaprav prišel. Že vnaprej sem imel pripravljena in zabeležena vprašanja, na katera naj bi bralcem Tosame odgovoril. Vsa vprašanja so se nanašala na uvedbo spremenjenega delovnega časa, ker o tej snovi sedaj mnogo razpravljamo.
Kakšne možnosti so v našem podjetju za uvedbo spremenjenega delovnega časa?
Spremenjen delovni čas bo prišel v našem podjetju v poštev za vse zaposlene člane našega kolektiva, ki delajo v eni izmeni. Toda za uresničitev tega bo treba velikih priprav.
Kako ste se opredelili glede na spremenjen delovni čas ali je ta u-krep pozitiven ali ima svoje šibke točke?
Pozitivnost je odvisna od pravilnosti organizacijske izpeljave, da bodo uresničene vse možnosti in prednosti spremenjenega delovnega časa, tako pri opravljanju delovnih nalog kot pri vseh zaposlenih na katere se ta sprememba nanaša. Prepričan sem, da je spremenjen delovni čas kot proizvodna oblika pozitiven. Prilagoditi pa se bomo morali takemu, ki nam bo najbolj ustrezal.
Kako gledate na spremenjen delovni čas z ozirom na zaposleno mater, bo s tem razbremenjena ali bo na slabšem položaju kot sedaj?
To je eno bistvenih vprašanj in zaradi tega moramo uslužnostno dejavnost kot prvo usposobiti, da bo sposobna sprejeti v oskrbo predšolske in šolo obvezne otroke, v celodnevno oskrbo, ker le na ta način bo mati, ki bo zaposlena v spremenjenem delovnem času z uspehom izvrševala delovne naloge. Da pa se bo pojavil tudi kakšen osamljen primer zapustitve dela, pa ni izključeno.
Predno bomo prešli na spremenjen delovni čas bomo skrbno proučili vse možnosti, na vsak način pa upoštevali mnenje kolektiva prejto ankete, ki bi posredovala mnenje kolektiva samoupravnim organom, obstoječim organizacijam, da bodo lahko te ustvarile pogoje za prehod na spremenjen delovni čas.
Zahvalil sem se tovarišu direktorju v imenu uredniškega odbora za odgovore, ki vsebujejo veliko topline in ljubezni do slehernega zaposlenega v našem podjetju.
J. K.
PROSLAVILI SMO DAN REPODLIKE
Dne 26. novembra smo kot vsako leto praznovali 24. rojstni dan naše SFRJ. Tega dne je bila svečana seja Delavskega sveta, na katero so bili poleg članov in gostov povabljeni tudi vsi tisti člani kolektiva, ki so neprekinjeno zaposleni v podjetju 30 in 15 let ter najaktivnejši člani naše mladinske organizacije.
Svečano sejo je pričel predsednik tov. Cerar Ivan, ki je najprej vse prisotne pozdravil, nato pa je v svojem govoru o pomenu dneva republike dejal;
Mislim, da moramo ta 29. november še posebno lepo proslaviti. Ne zato, ker bi hoteli zdaj sami sebe povzdigovati in sami sebi prižigati kadilo. Tudi n« samo zavoljo tega, ker je to že 24. november, ki je minil od tistega pomembnega, zdaj lahko rečemo zgodovinskega dne.
Dovolj dolga doba je minila, da se dogodki lahko spremene v izročilo in da bi mladi svet le s težavo doumel, kaj se je v resnici prelomilo ti-
stega 29. novembra 1943. leta v mestecu Jajcu.
Pa se ni zgodilo ne prvo ne drugo. Odločili smo se, da bomo ostali zvesti samim sebi, da ne bomo obrnili hrbta velikemu idealu prvega 29. novembra in da bomo ostali svobodni.
Tako kot tistega usodnega leta, ko so narodi Jugoslavije padli v suženjstvo krutega in krvavega fašizma, smo tudi zdaj sledili klicu proletarske revolucionarnosti, doslednosti in odločnosti za osvoboditev človeka.
Na brionskem plenumu smo z enako odločitvijo sledili ideji socializma in komunizma, kot smo to storili na poziv komunistične partije v letu 1941. Vstali smo zoper mračnjaštvo našega časa, ki se je vrinilo v našo družbo. Ideja, ki smo si jo vpisali v naš zakonik 29. 11. 1943. pa je bila ta, da hočemo živeti svobodno, enakopravno in dostojno življenje. Tako kot takrat, smo tudi sedaj zatrdno odločeni. da ta zakonik, našo
Če bodo uslužnostne dejavnosti: to je otroško varstvo, družbena prehrana in ostali uslužnostni obrati o-digrali svojo vlogo napram našim zaposlenim materam pravilno in pravočasno, bo v spremenjenem delovnem času zaposlena mati prav gotovo razbremenjena. V pogledu na to, da naša zaposlena mati dela v dveh in celo v nočni izmeni, pa bi moral biti ta problem že davno rešen.
AH se bo storilnost z uvedbo spremenjenega delovnega časa povečala ali ostala na isti ravni?
Prepričan sem, da se bo storilnost povečala, toda le če bodo usluge pravočasno na voljo, kot sem že omenil predvsem otroško varstvo in družbena prehrana. Na osnovi večjo produktivnosti pa se bodo dvignili tudi osebni dohodki, da mnogim ne bo treba iskati dodatnih zaposlite,v v popoldanskem času.
Ali se bodo pojavili posamezni primeri, da bi pri uvedbi spremenjenega delovnega časa nekatere matere, ki so sedaj zaposlene v eni izmeni, ne mogle več na delo?
PROSLAVILI SMO DAN REPUBLIKE
ustavno listino, branimo pred komurkoli, ki bi nam jo hotel odvzeti. Na brionskem plenumu smo se odločno izrekli za tisto, ki nas vodi v prihodnost, k svobodnemu človeku. Odločili smo se za odkrito, tovariško reševanje problemov in težav, nasprotij in protislovij in zato, da mora postati proizvajalec — upravlja-lec zares tisto, kar smo o njem zapisali v naši ustavi. Obsodili pa smo zamisel, ki je hotela porušiti vse tisto, kar smo v teh letih s težavo in samopremagovanjem zgradili in zamisel, ki ni verovala v to, da lahko proletarec samo po poti upravljalen zares postane svobodna osebnost. Vse to je še. pred nami. Toda v tem trenutku je najbolj važno, da smo to idejo priznali za svojo, ker smo danes pravtako odločeni, da uveljavimo svobodno osebnost, kot smo bili takrat v le,tu 1941 odločeni, da izborimo svobodo človeku.
Idejo o svobodnem človeku, ki smo jo tistega prvega 29. novembra dokončno in za vselej uzakonili in priznali za svojo, ko smo se zanjo odločili tudi do zadnjega boriti, moramo varovati. Ne zaradi tradicije ali spoštovanja, pač pa zato, ker smo to dolžni zaradi vseh sto in tisoče.v Jugoslovanov, ki so morali ostati v gozdovih, v taboriščih, doma in na tujem.
To idejo moramo varovati zato, ker nam le ta edina razkriva resnično lepšo in srečnejšo pot v prihodnost. Ker smo to spoznali že leta 1941, ko smo se odločili, da se borimo do končne zmage nad okupatorjem. Kadar danes praznujemo rojstni dan naše nove Jugoslavije in gojimo te tradicije, se včasih dozdeva udeležencu boja, še bolj pa mladini, ki ni doživljala lepot partizanstva, ne strahot vojne, kako da se je vse to takrat moralo zgoditi, vse je jasno in razumljivo in rezultat zgodovinske nuje in družbene zakonitosti.
Vendar oborožena vstaja kot izvirna oblika naše socialistične revolucije ni bila spontano gibanje, v katerem zavestni faktor in človek ne bi imel odločnejšo vlogo in mesto.
Revolucije nastajajo iz spoznanja množic, da v starih neznosnih razmerah ne morejo več živeti, ko ni več drugega izhoda in poti kot poslednji odločilni boj. K takemu gibanju in odločitvam pa je v veliki meri prispevala svoj delež s svojimi ideali oktobrska revolucija, katere 50-letnico proslavljajo vsi delovni ljudje sveta prav letos. To je v zgodovini delavskega razreda najsvetlejši dan, ki ga je ustvaril veliki revolucionar sveta tov. LENIN.
Tudi jugoslovansko ljudstvo si je na izkušnjah oktobrske revolucije in velikega genija Lenina ter pod vodstvom svoje KP in našega velikega vodje tov. Tita z borbo izbojevalo
svobodo in lepše življenje.
Jugoslovanska skupnost sedaj raste kot zdravo mlado drevo iz korenin revolucije. Prav je, da se teh korenin zavedamo ne samo v viharnih časih, pač pa tudi danes v mirnem socialističnem razvoju.
Naše ljudstvo pojmuje revolucijo in njene, uspehe globoko in neposredno na vsakem koraku in povsod. V ljudski zavesti je danes jasno to, kar je bilo pred revolucijo samo Titovi prvi četi. Od kar si narod — delovno ljudstvo piše sodbo sam, smo z izrednimi napori, premagujoč gospodarsko zaostalost, docela spremenili obraz domovine, v zadnjem desetletju pa nam je z uveljavljanjem socialističnih družbenih odnosov uspelo tudi spremeniti vlogo in pomen delovnega človeka.
Delovni človek, proizvajalec in upravljalec je danes čedalje bolj pomemben faktor pri našem družbe-
nem in gospodarskem razvoju, saj je od njega odvisno, kako in kdaj bomo izvršili cilje gospodarske in družbene reforme.
””Letos je minilo 17 let od tistega dne, ko je naš kolektiv prevzel u-pravljanje s proizvajalnimi sredstvi v svojo pristojnost. Neizpodbitno si je takrat naložil veliko breme in odgovornost, ko je brez izkušenj začel upravljati s sredstvi velike vrednosti. Vendar volja, delavnost, vztrajnost in požrtvovalnost so bili tako močni, da so bile zapreke uspešno premagane. Ne mislim, da bi danes tukaj našteval vse uspehe, ki so jih imeli naši samoupravni organi in celoten kolektiv, saj so le-ti dobro znani slehernemu članu našega kolektiva.
Zelo pomembno in hkrati razve-
seljivo je dejstvo, da pri vsem tem dinamičnem gospodarskem razvoju ni bila zanemarjena skrb za delovnega človeka.
Tudi v prihodnje bo treba nadaljevati s še večjim tempom naše delo in pred nas postavljene naloge hitro in dobro izvrševati. To pa lahko pričakujemo le tedaj in pod pogojem, če bo sleherni član naše skupnosti sodeloval pri realizaciji zadanih nalog. S temi mislimi vsem skupaj prisrčno čestitam k našemu velikemu prazniku 29. novembru ter se vam za opravljeno delo, ki ste, ga izvršili lepo zahvaljujem.
Po končanem govoru je predsednik razdelil praktična darila (ročne ure) in sicer za 30 letno neprekinjeno delo v podjetju: Ogrič Hildi in Šorn Minki.
Nato pa še tistim, ki so izpolnili 15 let neprekinjene zaposlitve in sicer: Bore Magdi, Capuder Albertu, Cerar Jerci, Čebulj Dori, Čemivec Milki, Juteršek Danetu, Keršič Jožetu, K okove,c Francki, Križman Lojzki, Križnar Ivanki, Kržan Mi-
leni, Lenček Malči, Miš Nežki, Mlakar Kati, Pančur Majdi, Pavli Ivanki, Pirnat Stanetu, Podbevšek Milki. Podmiljšak Pavli, Prelovšek Mariji, Pe,stotnik Jožefi, Savič Tončki, Stoje Darinki.
Predsednik je vsakemu prisrčno čestital in se zahvalil za dosedanje delo vsem nagrajencem.
Nato je sledil zelo dobro pripravljen program Mladinske organizacije v počastitev dneva republike, ki so ga prisotni pozorno spremljali in nagradili z navdušenim ploskanjem. Nedvomno si naš kolektiv želi še takih ali podobnih kulturnih programov, ki bi jih naj naša mladina izvedla večkrat, posebno še ob praznikih, kot Dan žena, 1. maj itd. Seveda bi bilo zaželjeno, da bi pri izvedbi teh programov sodelovalo še
Proslavo so olepšali nežni glasovi (in en bas) naših ljubkih deklet
(in en glas solista)
Poročilo o delu samoup. organov
Upravni odbor je imel v času od ‘ifi. oktobra do 20. decembra 3 redne seje, na katerih je razpravljal o sledečem:
—- Imenovana je bila komisija za določitev planskih cen za leto 1968.
—	Sprejet je bil predlog sindikalne podružnice,da bi letos naredili manjšo proslavo z razdelitvijo ur ter slavnostno sejo DS kar v jedilnici.
—	Sodelavcema, ki sta bila na praksi za uporabljanje novih strojev v Nemčiji, se, odobrijo dnevnice za čas bivanja v tej državi.
—	Odobren je bil nakup dveh ventilatorjev za oddelek filtrov, elektromotorja za ventilator, varilne mize, 2 vozičkov za cigaretne filtre ter radiatorja na olje za vratarje.
—	Sprejeti so bili naslednji predlogi. Uredniškega odbora TOSAMA; Tov: M. Pavliču se poleg honorarja,, kot ga dobe vsi sodelavci za prinesene fotografije oz. slike, povrnejo tudi stroški za fotografski material.
Odslej se daje honorar za tiskano vrstico 0,25 N din (dosedaj 0,30 N din za tipkano vrstico).
Člani UO se lahko poslužujejo tovarniškega osebnega avtomobila za vožnje v Krško, kjer pregledujejo klišeje glasila TOSAMA. -f- Imenovane so bile komisije za letno inventuro.
-H Ker so nekateri člani komisij bolni ali zaradi ostalega dela ne morejo dejati tudi v inventurnih , komisijah, so člani UO določili ' nove sodelavce.
-r-. Člani UO so sprejeli sklep, da se krijejo stroški paviljona oz. razstave naših izdelkov v Skopju.
—	Tov. računovodji je UO dal pooblastilo. da lahko za štetje denarja pokliče ustrezno število de-delavcev.
—	Osnovni šoli Češnjice, nad katero ima naša tovarna patronat, je bilo za Novo leto odobreno 200 N din.
—	Vzgojno varstvenemu zavodu Količevo je UO odobril 2 kg vate v rolah in 2 kg odpadne gaze.
—	Tov. Kerč Francu in Kavka Antonu, mojstroma v tkalnici Studa, je UO odobril nagrado v višini 21.000 S dinarjev m sicer se začne, izplačevanje z mesecem, ko sta začela kuriti.
—	Strokovno izobraževalnemu centru Domžale, ki organizira tekmovanje učencev srednjih strokovnih šol, je bilo odobreno 500 N din.
Poleg tega je Upravni odbor razpravljal še o tekočih problemih podjetja.
Delavski svet je imel v tem razdobju 1 redno sejo, kjer je sprejel naslednje sklepe:
—	3 enosobna stanovanja, ki smo jih kupili v bloku nasproti banke, so bila dodeljena naslednjim sodelavkam: Kokovec Justini, Koderman Ivanki in Glavinac Anki.
—	Potrjen je, bil plan civilne zaščite v primeru vojne oz. elementarne nezgode.
—	Sprejet je bil tudi predlog, da se naše podjetje registrira tudi za zunanjetrgovinsko poslovanje, s tem pa se razširi tudi predmet poslovanja.
—	Podano je, bilo poročilo o rezultatih dela za reorganizacijo podjetja. DS je s tem načelno soglašal.
—	Člani so obravnavali tudi rezultate izvajanja pravilnika o kvaliteti dela. Sprejet je bil sklep, da morajo poenterke narediti ob plači seznam odbitnih točk ter ga dati na oglasno desko, tako da se delavci seznanijo, koliko točk imajo odbitih. Odstopanja pri kvaliteti pa so lahko taka, kot jih predvideva JUS.
—	Vrata kolesarnice se morajo zaklepati med delovnim časom, tako da ne more, nihče v kolesarnico, ne da bi mu vratar odklenil, nad parkirni prostor za avtomobile In motorje pa se napelje, luč.
—	Za topli obrok se morajo spet uvesti bloki, ker drugače zmanjka malice; ker pa se delavci pritožujejo nad kvaliteto toplega o-broka, je bil sprejet sklep, da je treba pripraviti jedilnik za 14 dni vnaprej. To mora urediti sekretariat.
—	Odobren je bil nakup teleprinterja.
—	Društvu prijateljev mladine je bilo odboreno 500 N din za novoletno obdaritev otrok ter starčkov v Domu onemoglih.
S. S.
MOJA POT V NEMflJO
Izkušeno oko tov. Kolbla nadzoruje delo novega čistilnega sklopa
PROSI, AVILI SMO DAN REPUBLIKE
večje število mladink in mladincev.
Svečano zasedanje Delavskega sveta je tov. predsednik zaključil s tem, da se je vsem iskreno zahvalil in čestital ter zaželel vse najlepše ob praznovanju Dneva republike,
P. M,
Rad bi v kratkih besedah opisal mojo pot v Nemčijo in nazaj. Bil sem zelo vesel, da se je Tovarna sanitetnega materiala odločila, da me s tov. Viktorjem pošlje za 10 dni na prakso v Nemčijo in sem tovarni zelo hvaležen. Namen tega je bil, da si s tovarišem ogledava tovarno, kjer iz-
delujejo avtomatske čistilne stroje.
Potovanje je bilo zelo zanimivo, saj sva videla marsikaj lepega, zanimivega in koristnega.
Iz Vira sva odšla ob 11. uri zvečer. Iz Ljubljane sva se odpeljala z vlakom proti Jesenicam, kjer sva pokazala obmejnim organom najine
f	!
Električarji pod vodstvom tov. Rosulnika so se posebno izkazali pri poslavljanju č.stilnih strojev
bila sva večerjo, ker sva bila trudna, sva kmalu lepo zaspala. Drugo jutro, to je bilo v ponedeljek, naju je že čakal točno ob 9. uri avto, ki naju je odpeljal v tovarno, kamor sva bila poslana od naše tovarne. Tam so naju lepo sprejeli in pozdravili. Dodelili so nama garderobne o-mare. Nato so naju poklicali v pisarno in nama izročili vsakemu 100-120 ma; k, kar je preračunano za o-sebo na dan 20 mark za hrano in stanovanje. Dobila sva tudi spremljevalca, ki naju je vodil po oddelkih. kjer imajo raznovrstne stroje. Naju je le zanimal stroj za čistilno, kateremu sva posvetila vso svojo skrb. Stroj ie bil v pogonu vsak dan le 4 ure. Midva sva šla vsako jutro najprej k čistilnemu stroju, kjer sva počakala strojnika, da je stroj pognal. Bil je zelo vljuden in nama je vse natančno pripovedoval in midva sva mu bila hvaležna. Samo meni je bilo hudo, da ga nisem razumel in mj je moral tov. Viktor tolmačiti.
dokumente in potem sva nadaljevala vožnjo proti Nemčiji. Na meji v Nemčiji so naju pregledali zaradi cigaret in žganja. Ker sva imela samo za svojo potrebo, nisva imela nobenih sitnosti zaradi tega. Vozila sva se 17 ur neprekinjeno. Ko sva se pripeljala z vlakom do cilja sva najprej poiskala hotel, kjer sva imela hrano in stanovanje že preskrbljeno.
Prišla sva ob 7. uri zvečer, ker nama ni bilo nič znano, je bilo malo težko. Sreča, da je znal tov. Viktor nemško in tako sva hitro našla kraj, kamor sva bila namenjena. Iz postaje do najinega stanovanja je bilo približno 3 km. kar sva prehodila peš. Ko sva prišla v hotel, sva najprej dala najine podatke. Bili so že seznanjeni o najinem prihodu. Do-
Le kam -paše« ta »šrauf«!
Zanimalo naju je, kako se sestavlja in kaj kateri del pomeni. Radi so nama povedali vse podrobnosti ali kaj, ko je bil ie prekratek čas, da bi si vse zapomnil.
Ko je nama po'€kel čas bivanja v NemčiH. smo šli zadn ji večer skupaj na večerjo, kjer smo se lepo imeli. Vodstvo tega podjetja nama je '-‘-■klonilo še skromno darilo za spomin.
Videl sem še dosti lepega, kar si bom ohranil v spominu, ko sem se pa vračal sem pa le mislil, povsod je lepo, a doma je nailepše!
K. M.
Domači in tuji strokovnjaki sodelu jejo pri postavljanju nove čistilnice
Zadolžili so me. da naj — kot pristaš nogometa v našem podjetju — pripravim nekakšno reportažo s prijateljske nogometne tekme med NK TOSAMA in NK Tekstilne tovarne Tržič, ki je bila odigrana 2(i. novembra na nogometnem igrišču v Tržiču.
Predno bi napisala kaj več o tekmi sami, naj povem le to, da je nekdo, ki je videl mojo zadolžitev pikro pripomnil: ~Ce bo pa ženska pisala o našem nogometu, se pa vse neha!« Na. jaz pa. ki se na žogo ne razumem kaj prida, pa vseeno trdim, da se Pri nas še sploh začelo ni, vsaj tako ne. kot vsi želimo. Pa naj mi naši fnntte ne zamerijo, vem nam-
reč. da se trudijo, a kaj hočemo, žoga je okrogla in vedno najde pot v mrežo na slabši strani.
Nedelja, ko smo se peljali proti Tržiču, je bila izredno lepa. Vsega se je želje.ni zmagi nasproti peljalo šest »boljših« avtomobilov, v katerih so bili igralci z zadostno rezervo, fotograf tov. Pavlič in precej nas — navijačev. Vsi so bili zelo dobre volje, saj so s se.boj vozili zadosti korajže, posebno pa tisti, ki so prišli kar od proslave, ki je bila v jedilnici v počastitev praznika 29. novembra. Ko sem pred tekmo tako razigrane vprašala, na kaj računajo — zmago ali poraz, je tov. Kavka, ki je, dobra obramba pri naših, hrabro odgovoril: »Jaz že vidim, da bom danes imel »dan«. Verjela sem mu in računala, da mislijo tudi ostali igralci tako, zato sem jim zaželela — zmago.
Ko smo prispeli okrog 13. ure v Tržič, še tamkajšnih igralcev ni bilo zbranih. Zato so naši prosti čas po-
rabili za trening. Kar veselje jih je bilo gledati, dresi so jih namreč izdajali kot kakšne državne reprezentante. Med tem časom sc se tudi nasprotniki počasi »nakapali« skupaj, in to' v zelo različnih dre.sih, nekaj pa še celo v trenerkah. Sledil je pozdrav obeh enajstoric ter poseben pozdrav tov. Perše.ta. predsednika naše SP, ki je izročil njihovemu kapetanu šopek rdečih nageljnov.
Približno ob 14.15 uri je žvižg sodnika naznanil pričetek tekme. Naviiači so takoj prevzeli svojo dolžnost in dali igralcem precejšen polet. V nekaj minutah so že naši prevzeli vodstvo. Kmalu zatem pa je nasprotnik izenačil na 1:1. Do pol-
časa se, je še dvakrat zatresla mreža, na vsaki strani je padel še po en gol in tako je bil rezultat neod-
Je pač tako narejeno, da so črke
na stroju tako blizu, da čisto nevede
pritisneš namesto prave njeno sosedo
in potem se z,godi, da . . .
—	imajo v bufetu odobren nakup strojčka za rezanje SLAME (namesto salame),
—	da odobri DS sredstva za SKLEDE (namesto za sklade),
—	da bi morala DDK pri NB izdati NORO potrdilo (namesto novo),
—	da se seja vrši v direktorjevi DOBI (namesto sobi),
—	da so bili navzoči PRISOLJENI (namesto prisiljeni),
—	da se moramo pri sklepanju držati razpisanih POVOJEV (namesto pogojev),
—	da imamo v tovarni predsednike SVEGA (namesto sveta),
ločen 2 : 2. Na naši strani so nekaj igralcev zamenjali, kar pa se je tudi do konca igre, še večkrat ponovilo. Nič več nismo namreč vedeli kdo bi bil boljši, da bi vsaj tak rezultat tudi obdržali.
Čeprav je bil prvi polčas tekme zelo zanimiv, so v drugi polovici naši dokaj popustili in tako je v izredno kratke mčasu prevzel visoko vodstvo nasprotnik s 5 : 2, kar je o-stalo do zadnjih minut, ko so naši rezultat zmanjšali na 5 : 3 za Tekstilno tovarno Tržič in takšen je tudi ostal. Dva gola je za nas dosegel tov. Grujič, enega pa tov. Kerč Miha.
V zadoščenje glede poraza so nekateri naši izjavili, da jim teren ni »ležal«. Igrišče je bilo res spolzko, vendar pa so se pogosto videli »kiksi« nepoVezave naših igralcev.' Zdi se mi, da so zelo neumestne solo akcije, ki se le redkokdaj posrečijo. Res je, da je vsakdo vesel, če se od njegovega udarca zatrese mreža, toda mnenja sem, da bi nas pogosti porazi že morali naučiti pravilne taktike.
Dobro podajo in pravilno povezavo pa smo lahko videli prav prt igralcih nasprotnika, čeravno smo na prvi pogled mislili, da iz tako različnih barv dresov ne bo nič. Zmagali so namreč zasluženo, kakšna pa bo »ravanšna« tekma spomladi, bomo pa prav gotovo videli.
Naše igralce pa lahko v tej zvezi pohvalimo za humano akcijo, ko so Se že nekajkrat odrekli malici in denarju, katerega so v ta namen dobili od sindikalne podružnice in ga dali tov. Remsu, ki si je na prejšnji nogometni tekmi zlomil nogo in je zato precej prikrajšan pri mesečnih OD.
Naši enajsterici in vsej »rezervi« želim, da bi v letu 1968 bolje zastopali nove drese, zato naj jim Novo leto na tem področju prinese več sreče in manj golov.
I.	O.
—	da je bil pred kratkim nabavljen stroj za KIHANJE bombaža (namesto kuhanje).
—	da rabimo sezname za posamezne izpite, na visokih POLAH (namesto šolah),
—	da smo imeli pred kratkim obisk poslovnih SRAK (namesto strank),
—	da je predsednik samoupravnega organa TOVORIL sejo (namesto otvoril),
—	da se ne sme naslanjati na tkalska KRILA (namesto bila)
in navsezadnje niti ne bi bilo napačno, če bi dobili KRIŽNO PREVI-JALNI STROJ (namesto previjalne-ga).
Srečno NORO LETO!
(Oprostite — novo)
S. S.
O, TA NAROBE SVET
Od surovine do izdelkov
ne stroje za dodelavo mi kal rukov ega polizdelka — to je tenčice.
Naši mikalniki so zgrajena za mi-kanje različnih bombažnih odpadkov v mešanici z vlakni normalne dolžine (štapla). Njihova največja pomanjkljivost je, v tem, da povzročajo veliko prahu. Po svojem zunanjem izgledu pa so zaradi valjčkov, ki so nameščeni po obodu mikalnega bobna podobni mikalnikom za mi-kanje volne oziroma dolgo vlaknenega materiala (in drugim strojem npr. kosmatilnim), medtem ko ima navadni mikalnik za mikanje bombaža namesto malih zgornjih vra-čalnih in delovnih valjčkov, mikalni okrov. Ta okrov je nekakšen brezkončen pas, ki združuje večje ali manjše število pokrovčkov tako' širokih, da sežejo po dolžini valja iz ene strani na drugo, po dolgem pa merijo nekaj cm. Na njih je igliča-sta obloga, ki se zelo počasi pomika ob površini mikalnega bobna. Ta mikalni okrov opravlja — podobno kot delovni valjčki (vračalni jim le po-
Stari mikalnik z bobnom za navijanje vate
Mikalniki najnovejših izvedb dobesedno mečejo jz sebe mikano bombažno tenčico. So popolnoma zaprti, bombaž pa prehaja iz valja na valj z izpihavanje.m in vsesavanjem zraka z vlakenci. Zato je med pasovi togih oblog veliko luknjic skozi katere piha zrak in odpihne vlakenca na drugi valj, kjer druge luknjice vsesajo zrak z vlakenci. Tako pri zelo velikih hitrostih vlakna prehajajo iz valja na valj. Pred te mikal-nike ne polagamo več zvitkov, ampak po cevovodih potiskajo delno zrahljan material (npr. bombaž) v nakladalnike z občutljivo tehtnico. Nakladalniki so združeni s tako imenovanimi mikalniki za veliko produkcijo.
Eden od ciljev, ki jih hočemo doseči v naši tovarni, je tudi moderno urejena in opremljena mikalnica. Za sedaj pa imamo ob bolj ali manj zastarelih mikalnikih večinoma sodob-
magajo) glavni odstotek mikanja.
Iz zadnjega valja, ki se imenuje snemalni valj, snema sekirica zmi-kano tenčico. Pri nas to tenčico na različne načine preoblikujemo: Vedno pa jo na nek način dvojimo tako, da dobimo debelejšo plast. To plast nagubamo (dobino cik-cak vato), obenem s papirjem zvijemo (dobimo zvito ali »rolano« vato), narežemo in obdamo z mrežico (dobimo vložke), ali pa ročno preoblikujemo (konfek-cioniramo) v razne druge izdelke.
Mikalniki v predilnicah pa imajo priključen še en del, ki tenčico stisne in potem združi v pramen, katerega bodo kasneje, po več stopnjah predelave spredli v prejo. Tak pramen — vendar prepojen s smolo izdelujemo v oddelku iiltrov. Iz njega delamo tako imenovane CS filtre.
(Nadaljevanje)
Previjanje obloge mikalnega bobnja je vse prej kot enostavno opravilo
POJASNILO
Zadnji čas se slišijo v tovarni govorice, da je sedanje beljenje z novimi aparaturami dražje kot je bilo prej, ko smo belili še v banjah. Pri tem se posamezniki sklicujejo na poročilo komisije za razpravo vzrokov reklamiranja hidrofilnosti gaze. Da ne bi komisija in njen predsednik po nepotrebnem izpadla kot nasprotnika modernizacije v belilnici in da bi obenem vse tiste, ki so bili pomanjkljivo oziroma napačno seznanjeni z ugotovitvami komisije, prav informirali, smo prisiljeni dati naslednje pojasnilo:
Komisija je bila med drugim zadolžena tudi, da ugotovi zakaj je, prišlo do nehidrofilne gaze. Splošno mnenje tehničnih strokovnjakov podjetja in izven njega je bila, da je, temu vzrok nepopolna oprema be-lilnice — predvsem pomanjkanje stiskalnice. Hitrejši potek rekonst-rukcije pa so zavrle težave z devizami, pri čemer »me moremo trditi, da bi glede teh težav kakršnakoli krivda padla na odgovorne, osebe našega podjetja«, (kot pravi poročilo). V poročilu pa beremo tudi naslednjo izjavo: »Vsi poskusi (na novem kotlu) do reklamacije so bili na osnovi krajšega postopka, ker je bil pač kotel kupljen za to, da se postopek skrajša, da se material torej istočasno kuha in beli. Po reklamaciji smo ponovno postopek beljenja podaljšali. Zdaj belimo tako, da je postopek kombiniran (v banji, potem še v kotlu) in hidrofilnost odgovarja... postopek pa je dolg in verjetno nič cenejši od prejšnjega«.
Sum, da je kombinirani postopek dražji, je hotela komisija računsko preveriti s primerjavo najvažnejših stroškov (material, osebni dohodki) in račun je ta sum potrdil. Primerjava je bila narejena med recepturo, ki je veljala pred začetkom rekonstrukcije in med recepturo za ta kombinirani postopek (banja in kotel), in sicer za čas od 28. VIII. do 20. IX. 1967.
Komisija je želela z objavo takih podatkov le poudariti, da je imela naša tovarna zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, ki je. bilo pogojeno z zunanjimi vplivi, pravzaprav dvojno škodo; stroške reklamacije, poleg tega pa še stroške dražje proizvodnje. Vsekakor pa je ta ugotovitev, zaradi katere ne bi bilo mogoče nobenemu od odgovornih oseb kaj očitati.
Izjav o dražjem beljenju zdaj, po končani rekonstrukciji pa niti ni mogoče dajati, saj še proizvodnja ni povsem stekla, prav zaradi tega tudi ni napravljena še nobena analiza o rezultatih v novih pogojih. Pričakujemo pa lahko, da bodo rezultati u-godni in na vsak način boliši od onih pred začetkom rekonstrukcije. 2e to, da bomo našim belilcem olajšali dosedanje težaško delo, nam more veliko pomeniti.
Dipl. oec. Tone Laznik
Proizvodnja v mesecu decembru 1967
Oddelek	Enota mere	Planirana količina	Proizvedena količina	•/.
1. Trakotkalnica	000 vot	86.880	78.619	90
2. Tkalnice širokih	tkanin 000 vot	448.368	358.287	80
3. Mikalnica	kg	76.656	68.650	90
4. Konfekcija	N din	3,139.944	2,713.947	86
Vložki	pkt	569.784	445.120	78
5. Cigaretni filtri	000 kom	46.800	54.351	116
Planirani in doseženi finančni uspeh za čas od 1. januarja do 30. novembra 1967
V novih dinarjih
1- Realizacija po izdanih
fakturah med letom...........
2.	CELOTNI DOHODEK	.	.	.	.
3.	Porabljena sredstva..........
4.	NETO PRODUKT (2-3)	. . .
5.	Celotni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek	•	.	.	.
6.	DOHODEK (2-5)	......
7.	Povečanje dohodka............
8.	DOHODEK za razdelitev .	.	.
9.	Za osebne dohodke .	.	•	.	.
10.	Ostanek dohodka..............
Terjatve do kupcev so se z ozirom na prejšni mesec nekoliko zni-. Žale. Tudi za to obdobje je izračun celotnega dohodka in dohodka napravljen na podlagi predpisanega si-
po planu	doseženo	Index
38,192.670,91	38,786.464,26	102
38,224.765,91	37,436.001,03	98
26,537.507,75	24,960.528,34	94
11,687.258,16	12,475.472,69	107
27,981.304,07	26,400.667,98	94
10,243.461,84	11.035.333,05	108
—	9.513,89	—
10,243.461,84	11,044.846,94	108
7,765.370,70	7,426.943,56	96
2,478.091,14	3,617.903,38	146
stema plačane realizacije, delitev dohodka pa na podlagi Pravilnika o delitvi dohodka s tem, da je vpošte-van 6. člen za tiste stroške, ki bodo predvidoma še nastali do konca leta.
F. R.
Zima in dedek mraz
Sneži, joj otroci, sneži. To je veselje, ko pobeli sneg hribe in doline, ko visijo sveče od streh in od nosov otrok. Brž po sani in z njimi ven na hladni beli sneg, kjer je že vse veselo. Snežene kepe frčijo v vseh smereh. Sliši se smeh in vrisk otrok — pa tudi jok, če zadene kakega korenjaka bolj trda kepa. Na poledenelih cestah vidimo odrasle, ki se smešno in preplašeno premikajo po spolzkih tleh, otroci pa korajžno drsajo — naj se le, samo, da ne bo nesreče. Zima je. Otroci vedo, da jih pozimi nikoli ne pozabi obiskati dobri, stari dedek Mraz, ki nikoli ne pride praznih rok, ampak ima vedno
Naša tovarna se širi na vse strani
zvrhan koš dobrot, da z njimi razveseli svoje male oboževalce.
»Mamica, prosim napiši dedku Mrazu, da naj mi prinese: zibelko, voziček za punčko — veš takšnega kot ga ima Marjanca, pa nove kocke, ker so stare že vse raztrgane, potem naj mi prinese še uro, hranilnik, radirko, nalivno pero, čokolado, ananas in pomaranče. Pa še dve banani naj mi prinese.« Tako prosi mala Vesna, ki pravi, da je »luštno«, ko je dedek Mraz. Tako ali podobno pa si želijo vsi ostali veliki in mali otroci.
Pred tremi leti je odbor sindikalne podružnice podjetja, po dolgem času zopet organiziral obdaritev otrok naših sodelavcev in prihod dedka Mraza. Prireditev je bila sicer skromna, otroke je Pa kljub temu razveselila. Da jih ne bi razočarali, smo pripravili letos skromno obdaritev s kratkim programom ob prihodu legendarnega Dedka.
Dobili smo risane filme, ki smo jih ob tej priložnosti predvajali otrokom, ker vemo, da je za otroke to posebno doživetje — pa tudi mi »stari« jih radi gledamo. Darila so bila taka kot prejšna leta.
B.	P.
MAJHEN TRIK
Tiste dni je bila Mara sumljivo prijazna z možem. »Dušanček, naj ti skuham črno kavo? Kar poleži malo po kosilu, bom že jaz pomagala otrokom pri nalogah! Saj vem, da si utrujen od dela v pisarni...« Še bolj sumljivo je bilo to, da ga zvečer, ko je kot običajno zavil na tarok v kavarno, sploh ni vprašala, kdaj se vrne domov — in potem, koliko je zapravil.
V soboto zvečer pa je le prišla z barvo na dan: »Dragi, danes popoldne mi je telefonirala Zora, če naj rezervira za naju karte za ples tekstilcev?« Mož je v mislih naglo preletel stroške: najbrž bo hotela novo toaleto, zadnjič mu je po ovinkih o-menila, da bi potrebovala tudi novo torbico, potem bi moral tudi dati v čiščenje svojo črno obleko — in v hipu odločil: »Ne, draga, ne greva! Otrokom bo potrebno kupiti obleko za žimo.«
»Ampak Vida gre tudi ...«
»Ne moreva, ljubica, daj si dopovedati. Saj še obroka za banko nisva plačala. Tvoja mati bo imela
prihodnji mesec rojstni dan ... ne morem ...«
Mara se je sicer kujala, prosila in zagotavljala, da ne potrebuje nove obleke — toda Dušan je bil nepopustljiv: »Ne gre in basta!« Tri dni kasneje, ko je Dušan po kosilu zadremal in je odšla žena z otroki na sprehod v park, je nenadoma zazvonil telefon. Še preden se je lahko oglasil je zaslišal iz slušalke: »Mara danes sem govorila s Petrom. Bil je razočaran, ker tvoj stari noče na tekstilni ples, potem pa je predlagal, da'se zvečer dobimo v kavarni. Glej, da pretentaš starega, da te bo pustil ven ... ■ reci, da sem te povabila jaz, da praznujem rojstni dan ali kaj podobnega, saj si boš že zmislila kaj pametnega ...«
Dušan je komaj potlačil svoj bes, ki se je nabiral v njem in bliskoma premislil, kaj naj napravi, da se ne izda. Mara — da se je tako spozabila?! Odložil je slušalko in začel premišljevati, kaj naj stori?
»Saj nimaš nič proti, če grem v soboto zvečer k Marjani?« je vpra-
šala tisti popoldan Mara moža. »Rojstni dan praznuje, pa nas je povabila vse bivše sošolke k sebi...«
»Ne, na tekstilni ples pojdeva!« je odvrnil mož in opazoval, kako bo ta vest vplivala nanjo. »Premislil sem si in vzel vstopnice za ta ples.«
Mara se je na vse pretege branila in izgovarjala, češ, da je obljubila Marjani, da pride k njej — toda na koncu je popustila.
A kako je bil Dušan zvečer presenečen, ko je na tekstilnem plesu zagledal pri mizi ob vhodu v dvorano Marjano, ki jima je že. od daleč mahala: »No, nama je le uspel trik s telefonom! Ali ti nisem rekla Mara, da so naši možje včasih otročje ljubosumni?«
Sc cn prizidek, to je za kompresor
Kako tuje firme osvajajo trg?
2. primer: UVAJANJE NOVEGA MODELA PROIZVODA IN NJEGOVA prodaja po vsem SVETU
Ker gre v tem primeru za podjetje Eastman — Kodak, s katerim ima tudi naša tovarna poslovne stike (licenca za cigaretne filtre) bo verjetno branje še privlačnejše. Znano je, da omenjena firma izdeluje tudi kamere in fotoaparate in je pravzaprav glavno in največje tovrstno podjetje. Njegova prednost je tudi v tem, da ima po vsem svetu okoli stopetdeset prodajnih mest, kjer se prodajajo znatne količine.
Ko so se leta 1953 pri firmi odločili, da izdelajo novo kamero, so se zavedali, da neko nemško in japonsko podjetje izdelujeta dobre kamere in da so ti aparati izredno dovršeno izdelani. Zaradi tega je bilo potrebno, če so' želeli napraviti nekaj novega, vse priprave izvesti v veliki tajnosti, ker je potrebno dosti časa, da se izdela nova kamera. Osnovali so mednarodni komite, ki je delal na tej nalogi. Proizvod so pazljivo testirali in to tako, da celo njihovi uslužbenci niso vedeli, kaj testirajo. Zanimivo je, da so deset let uspeli ohraniti svoj projekt v tajnosti in da je konkurenca šele šest mesecev pred prihodom novega fotoaparata na trg za to izvedela. To pa je bilo brez sleherne nevarnosti, če povemo, da je od odločitve EASTMAN KODAK-a v letu 1953, da da
na trg novo kamero in leta 1965, ko se je to realiziralo, preteklo torej celo več kot deset let.
Ker je očitno to zelo dolga doba, je vsekakor že takoj jasno, da je bilo delo na tem projektu drago, obenem pa tudi do podrobnosti proučeno. Znesek 6 milijonov $ res ni majhen, sam projekt pa je napredoval približno takole: 1959. leta, šest let po prvi zamisli, je bil projekt odobren, 1961. leta je bil izdelan plan mednarodne prodaje. 1962. leta so bili poklicani šefi vseh poslovalnic v tujini v centralo, 1963, leta je bil pripravljen reklamni material, ves ta čas pa so iskali tudi ime novega fotoaparata. Izbrali so ime, ki je najbolje opisovalo nov proizvod: Insta-matic (instant-trenutek, matic — od automatic — »avtomatično«, ker je imela vgrajen poseben sistem, ki je omogočal, da se film v trenutku vdene v kamero in ker je bila kamera povsem avtomatična). Zanimivo je tudi, da so že v letu 1959 inženirji spraševali šefe prodaje, kaj vse žele imeti na novi kameri, kakšna naj bi bila cena in kakšne karakteristike naj bi imela. To medsebojno sodelovanje med strokovnjaki za raz-voj in strokovnjaki za prodajo je brezprimerne važnosti, če se želi pripraviti izdelek, ki ga kupec resnično želi.
Še nekaj besed o pripravah: kamere in filmi so bili odposlani osem tednov pred prvim dnem prodaje, propagandni teksti so bili prav tako
poslani v vsa prodajna središča pravočasno, kjer so jih prevedli v jezike vseh držav, kjer se je prodaja predvidevala; propagandni materiali, namenjeni za prodajne točke trgovine, so bili izdelani posebej in prav tako pravočasno razposlani. V revijah, ki so imele bralce po vsem svetu, so objavili oglase, oglase so poslali še posebej na 5 milijonov različnih naslovov v raznih državah, poleg trga pa še v strokovne časopise, televizijo itd. Vsekakor je bil velik problem vskladiti vso to svetovno akcijo, določiti, kje naj se objavljajo reklame, kdaj, s kakšnimi sredstvi in kako pogosto.
Končno je prišel dan »izstrelitve« — 18. februar 1965! V mestih vsega sveta, tako kot se giblje sonce, so se začeli v roku 24 ur prodajati fotoaparati Instamatic; prav tako se je začela tudi reklama. Ze avgusta tega leta je firma izjavila, da povpraševanja ne more zadovoljiti, decembra pa je bila to že najuspešnejša kamera, kar jih je EASTMAN — KODAK sploh kdaj dal v prodajo. Ob koncu dveletnega razdobja so prodali 10 milijonov komadov, polovico od tega izven ZDA, a samo v Nemčiji milijon. 1965 so imeli 1,4 milijarde $ skupnega prometa, dobička pa 485 milijonov $. V letu 1966 pa se je promet povečal za 318 milijonov $, torej za nadaljnih 28 %. Če povemo še, da je prav v tem času začela tudi konkurenca izdelovati in prodajati nove kamere, je uspeh te dobro premišljene in izvedene akcije še toliko večji.
' T. L.
MAČKOV
Kakor vsako leto in to že. nekaj let, smo se tudi letos odločili ob obletnici, da gremo na mačje kosilo na Veliko planino. To naše praznovanje se je pričelo povsem slučajno.
Ko smo hodili v hribe še peš in ne glede na to, koliko je bilo snega, smo pri planinskem domu »Indupla-ti« Jarše ulovili v globokem snegu mačka, z nami pa je bil sposoben kuhar, ki nam je pripravil mačjo pečenko in to zelo okusno. Upravnica doma (Zormanova) se je zelo jezila, ko smo ji povedali, da je bila žrtev njihov maček.
Naslednje leto pa smo dobili še nove člane in tako se je iz leta v leto večalo članstvo naše odprave v decembru. Letos je bila za to določena sobota, 16. XII. z odhodom ob sedmi uri zjutraj. Vse je bilo pripravljeno in vreme ni vplivalo na naš odhod. Točno nikdar ne vemo koliko nas bo, šele tik pred odhodom
BAL
član. Imel je precej treme, pa jo je znal s svojim nasmehom tudi zakriti.
Prvo veselje na Šimnovcu je bil prelep sončen in topel dan, dočim sta bila v Domžalah megla in mraz. Pozdravili smo se z uslužbenci žičnice, ki nas zelo dobro poznajo in če bi jim čas dopuščal, bi se nam prav radi pridružili. Pred našo kočo je bil sneg kar v zametih in visok preko kolen. Tega smo hitro odstranili, naš kuhar pa je začel svoje delo. Najprej smo mu pomagali nažagati drva, kar smo napravili tako hitro, da naš novinec ni imel niti toliko časa, da bi si ogledal kočo, ki je, še ni videl, pač pa nam je moral takoj pomagati pri pripravi drv. Nato je sledilo vsakokratno fotografiranje z u-bitim mačkom, vendar na žalost do sedaj še nisem dobil nobenega posnetka. Upam, da bom letos le prišel do njega.
Naš kuhar je res pravi, samo dela in molči, še pomoči noče. Pred kosilom imamo obvezno kepanje in »mavžanje«, joj gorje če ne paziš kje stojiš. Kosilo je bilo kmalu pripravljeno in vsi smo v največjem pričakovanju čakali kaj bo napra-vil novinec. Toda ni nas razočaral, saj je imel močno telo. Pečenko je še'enkrat pogledal, potem pa jo hrabro načel. Kosilo je bilo zares okusno, čemur se imamo zahvaliti našemu kuharju. Po kosilu smo odšli do Domžalskega doma, do koder je prav
lep izlet, posebno še„ če je vreme taka sončno, kot je bilo tisti dan. Ko smo se vrnili, pa nam je kuhar pripravil sočno večerjo, ki jo je predstavljala zelo okusna mačja obara. Na vrsti je, bil krst našega novinca, ki si je izbral za botra našega Bo-reta. Sledile so ceremonije, vprašanja in obredi, ki so nepozabni in Lazar je bil rešen skrbi, ki so ga mučile ves mesec. Zares je bil presrečen, ko je lahko oddal malo sajaste. barve še na ostal« člane, ki so bili navzoči. Potem smo pa odšli na Zeleni rob, kjer smo občudovali majave obiskovalce posebno nežni spol.
Pri naši mizi smo začeli milo prepevati, peli smo, da je bilo kaj. Nekaterim je bilo naše petje gotovo všeč, ker so na našo mizo prihajale steklenice brez našega naročila. Ker pa smo se še želeli celi vrniti v našo kočo, smo jih vzeli s seboj. V koči je bilo toplo in komur ni bilo za spanje, je, lahko nadaljeval debato na višji ravni.
Zbudili smo se v prelepem jutru, v katerem so nas sonce in gore tako prevzele, da smo pozabili na to, kako mrzel je sneg. s katerim smo se umili. Sledil je zajtrk, ki ga je zopet pripravil naš kuhar. Potem smo skupno pospravili in kočo zaklenili ter odšli proti sedežnici. Pri sedežnici pa smo se odločili, da gremo raje v dolino peš.
Še en pogled Zormanu in že smo bili v dolini, kjer smo se vsedli v avtobus in odpeljali domov dobre volje po obisku na naši lepi planini.
D. J.
avtobusa se lahko preštejemo. Marsikateri član ima težave, preden dobi dovoljenje doma. V večini smo sami možje, ki se znamo na kakšen način izgovoriti in opravičiti. Lansko leto je imej naš stalni član hude težave preden je pricapljal za nami. Vsi smo bili prepričani, da ga žena ne pusti, pa nam je pripovedoval razne priove.dke. da je zaspal, da je potem -štopal" avtomobile, da se mu je pridružil še nek pes in še in še, v resnici pa se je vozil z lokalnim avtobusom vse vprek, da bi ušel ženinemu zasledovanju. O teh naših težavah bi lahko še veliko napisal, toda raje, preidem na opisovanje letošnjega praznovanja.
Ko smo čakali avtobus, nam je neki znanec rekel, da smo ga že zamudili. Ko pa je pripeljal avtobus z druge strani, je naš dobri vodič vprašal šoferja, kdaj pelje kakšen avtobus proti Kamniku. Šofer mu je odgovoril; »Jaz pa nisem iz Kamnika«. Na našo srečo je avtobus kmalu pripeljal in odpeljali smo se proti Kamniku. V Kamniku smo se presedli in bilo je, še toliko časa, da je Slivči lahko kupil sveče, ki smo jih prižgali in si greli roke. Precej mimoidočih nam je zavidalo razpoloženje pred našo veselo odpravo.
Seveda je bil z nami tudi novinec, kateremu smo po svojih močeh povedali na kakšen način bo postal
nek, v katerem si je tov. Petkovič prizadeval, da bi pojasnil ta problem. V tem članku je navedeno, da člani ZK izstopajo iz članstva zaradi tega, ker to prihaja v modo. Razloge tov. Petkovič deli na osebne in objektivne.
Ne mislim zanikati, da to niso vzroki, vsekakor pa niso najbistve-nejši. Po mojem mnenju izstopanje ni v modi, temveč posledica idejne zaostalosti in omanjkanja družbene politične zavesti.
Tov. Petkovič pravi, da bi bilo normalno pričakovati, da se bo organizacija sedaj povečala zaradi reorganizacije ZK in gospodarske reforme. Takoj v naslednjem odstavku trdi, da ljudje izstopajo zaradi tega, ker so bili sprejeti nekateri kampanjsko, drugi pa na lastno željo in raznih karierističnih (koristoljubnih) teženj. Tu tov. Petkovič zahaja v protislovje, ker že vemo, da so bili nekateri v članstvo sprejeti kampanjsko, druga pa na lastno željo ter so mislili, da jim bo rdeča izkaznica pomagala pri njihovih interesih. Smatram, da bi bilo bolj normalno pričakovati, da bodo iz-
stopih. Posebno a to lahko pričakujemo še v bodoče, če ne bomo začeli dajati večjega poudarka idejnemu izobraževanju članstva in razčiščevanju pojmov, kakor tudi delu z mladino, da jo pripravimo za vstop v članstvo ZK. Zelo pomembno se mi zdi tudi pravilno razreševanje medsebojnih odnosov v zaostrenih primerih. Zakaj? Kot piše tov. Petkovič se dogaja tudi to, da nekdo vrže puško^v koruzo in zapusti položaj, kar drži — tudi taki primeri so. Samo, da taki največkrat pravijo tiho ali glasno; "Kaj se bom jaz ,busal\ saj z glavo skozi zid ne more,m«.
Ce bomo hoteli, da bo organizacija bolj ovezana in sposobna za izvrševanje nalog, ki v sedanjem času niso lahke, glede na to, da jih vsi niti ne poznamo. Zato bomo morali bolj gledati na pravilno razreševanje medsebojnih odnosov v tem smislu, da ne bomo v slučaju, če nekdo kritizira nekaj, jemal to kot napad na osebnost, če smo v te,m primeru prizadeti. Več poudarka bomo morali dati tudi idejno političnemu izobraževanju, proučevanju samoupravnega mehanizma, ki ga moramo izpoolnjevati in razvijati.
Dolenc Anton
Zakaj izstopajo iz zveze komunistov?
Pod tem naslovom je bil v no-vemberski številki "TOSAME« čla-
Kadrovske vesti
V ČASU OD 12. I. DO 11. II. PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN;
Konfekcija: 12 1. Cerar Marinka, 14. 1. Križnar Peter, Paliska Tončka, 16. 1. Breznik Marija, 17. 1. Kotnik Metka in Paštebar Tončka, 23. 1. Re.snik Nežka, 25. 1. Klopčič Ivanka, 27. 1. Morela Ivanka in Ručigaj Ana.
2.	2. Klopčič Nada, 4. 2. Potočnik Jožica, Gaberšek Minka, 9. 2. Dolenc Viljem in Prašnikar Marija
Tkalnica ovojev: 17. 1. Klemenc Tončka in Mihelčič Tončka, 24. 1. Pivk Francka, 25. 1. Vrtar Jožica, 29.
1.	Poljanšek Jožica, 6. 2. Sever Tilka.
Tkalnica gaze: 14. 1. Šlibar Marija, 16. 1. Glavan Jože, 17. 1. Cerar Ivanka, 1. 2 Rahne Marija, 6. 2. Poljanšek Jožica.
Zvezda: 29. 1. Prašnikar Franc,
3.	2. Jeretina Marica, 9. 2. Okoren Minka.
Pripravljalnica: 17. 1. Miketič Marija, 25. I. Vrhovnik Pavla. 26. 1. Osolin Marinka.
V MESECU DECEMBRU SE JE RODILA;
Starbek Tinci — hčerka.
Čestitamo!
C.	Z.
Novoletna
Ker nisem pesnik, ne poet, le od leta starega pre.vzet. na kljub vsemu, kar ni moj svet, vam hočem pesmico zapet!
Prav zdaj na koncu tega leta, katerega smo preživeli, ne, vemo, kaj nam Novo leto obeta, vsi pa uspehov smo veseli!
Res ni teklo kot po loju in tudi to je včasih prav, čeprav zahvala gre tud’ znoju, ne vselej tehničnih naprav!
Ni mačja solza 300 dni — boriti se za variabilni plan, ki nikdar takšen ni. da držal bi vsaj kakšen dan.
Pa tudi to nam zdaj ni več težko, saj vsega človek se privadi, če ne-bi še za odbitne točke šlo, mi delali po stari bi navadi.
Humor
Ker ima marsikdo toliko skrbi z obdarovanjem svojih bližnjih in daljnih sorodnikov, prevzamem vlogo svetovalca, kaj naj kupimo ob raznih svečanostih:
SREČNEMU LASTNIKU AVTOMOBILA: podarimo mu lep hranilnik. Verujte, da ga bo vesel, saj bo vedel, kam dajati denar, ki ga je prihranil z avtomobilom.
PRIVATNEMU OBRTNIKU: nabavimo v usnje vezano zbirko finančnih predpisov, da mu bo vedno pred očmi, čemu vsemu se je izognil in — česa bi se še lahko izognil!
PODNAJEMNIKU: najbolje ust-i-ežemo z večjim zavojem vate za ušesa. Tako bo on bolje spal in tudi vj boste imeli, kadar boste ponoči rogovilil, lažjo vest.
ŠEFU: kupite rožnata očala in uro. ki zjutraj zaostaja in opoldne prehiteva.
PRIJATELJEM: darujte gobo za brisanje spominov in zbornik novih dovtipov — takšnih, ki jih še niste desetkrat pripovedovali.
SOVRAŽNIKOM: pošljite, vsakemu ono razglednico s prisrčnim voščilom: “Vse tisto kar si v novem 'etn želiš ... in milijon poljubov... Vedno tvoja Tatjana. P. S. Kdaj me boš obiskal?«: kar ga bo veljalo mnogo brezupnega truda, da bo pomiril svojo ženo.
SORODNIKOM: napišite, prijazno pismo in se povabite na počitnice v njihov idiličen dom. ker človek pozabi. da ni doma in zelo jih boste vzradostili.
Tajništvo: 13. 1. Planinc Pavla, 22. L Černivec Vida, 1. 2. Požek Mirko.
Plan. anallt. sektor: 1. 2. Siard Gabrijela.
Pomožni obrati: 15. 1. Kepe,c Pavlo, 20. 1. Avbelj Janez, 1. 2. Bcrnot Janez.
Naše najboljše želje!
VSTOPIL V PODJETJE:
Dolenc Anton — na del. mesto šoferja.
Naj Novo leto vse popravi, sovražnik naj prijatelj bo, ker le v delu in v spravi — vse lepo naprej bo šlo.
Vse to, kar si iz srca želimo, poslane naj živlie.nia plan. zato se vsi za tak plan borimo — da boljši bo jutrišnji dan.
J.	K.
Čestitka
Vsem našim sodelavcem želimo veliko zdravja in zadovoljstva v1 letu 1968. da bi nas razumeli in pazili na strojne naprave, da bi bili mi in vi v tesnem sodelovanju.
••Elcktro delavnica«
DELOVNA ENOTA TKALNIC — ČESTITA OB NOVEM LETU 1968 MNOGO USPEHOV PRI DELU IN V ZASEBNEM ŽIVLJENJU IN PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE OB NESREČNIH SLUČAJIH NA DELU, PROMETU IN DOMA.
D.	E. Tkalnice
SVOJI ŽENI: darujte pismeno priznanje, koliko dobite razen plače dobička, honorarjev, nadur, o katerih do sedaj niste črhnili besede. To jo bo veselilo še vse. prihodnje leto.
N&vo-Celncr jicitcr
- 2as tia/tt, ia-icr iejta- eiJtr-nameu teje/o

PREKLIC
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih govorila o tov. Flis Ani.
K.	O.
ZtNSKO
IME
4. tN Z S ČRKA
MitlvMKl
iflANA
NA O O Ki KA\/£
N! _ SREČNA
VZKLIK
BIKO-
eoncA
IZUM.
TESLA
SENO
DRU6E
KOŠNJE
Slinam
iMtN
VOJN!
00 SE N
TUM,
ČiRi
NA
ČEŠKEM
UNEC E K vulkana
aoro -
HOM -3INAT
BEZNIK
TRENJE
raz-
lična
samo-
glasnika
H EM. ZNA K iniPUA
ZAOAŽE-
»ANtC
TALNA ONO' ■AViZACUA
OUZAvA
v
ZO A
PMPO -AOČANJE iZbElKO*
pR'~..
SJANiŠČE
GORA
NAD
koroško
n A i ?H. OP 6 a v cc>a
PO KR. VOIVOOINI
ŽENSKO
IME
OORA NAP PO S TOJNO
SONATA V HAN i Z 0106,
GRŠKA
ČRKA
VZKLIK
PtllPOVA-
R J AN/A
N IZ NA' NEC
ČLOVEK
AVTOMAT
ENA Ki ČRK'
ZENSKO
IME
06SIRN0
kNj.oelo
GOBEC
ZENSKO
IME
ALF REP NOQEL
KREGA Tl
GRŠKI BOG
V O! NE
OTROK 5 čuo Svetilko
VRSTA
itOi
PRt P STOJI" SONOSTANA
ZENSKO
IME
Glavno
mesto
GRtuE
PENA R
NA SP ROT H VJjNt
ENA
IN
DRUGA
KOOR L IMA
PREDLOG
BARVA
KOŽE
ETIOPSKI
POGLAVAR
Čisto
z p a* en
A7EK
f d/v/ SiN
H E* ZNA/. RAOUA
KlN ZNAK AHEOiCJA
Slovenski PiSATf l i
MO Š KO IMG
/O
ČRKA
4 5
ČRKA
Sl Sl A vN! DEU gor/a (HK02 '
REŠITEV NAGRADNE
SPOLN JEV ANKE
Žrebanje na koncu leta je prineslo nagrado dvema K-jevkama. Za prvo nagrado čestitamo J. Obradovič za drugo pa J. Kokovec. Ta mesec smo prejeli 23 rešitev, ki niso bile vse pravilne. Bolj čudno Pa je da še vedno prihajajo rešitve za nagradno enačbo iz prejšnjega meseca. Iz-gleda, da se nekaterim malo kasno »posveti«. Morda se vsi v tovarni ne drže. rokov, povem pa naj, da uredništvo časopisa upošteva za nagrado le rešitve, ki prispejo do roka, ki je izpisan na zabojčku to je do dvajsetega v vsakem mesecu.
Naitlhosč
/e.č<7
AuiptZlc.
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor:
Pavla Buždon, Vida Grlica, Limovšek Milena, dipl. ing. Helena Breznik, Viljem Dolenc (odgovorni urednik). Dano Ju-teršek, Ivan Kosirnik, Lovro Mokorel, Miro Pavlič, Mirko Požek in Franc Perše. Tiska Papirkonfekcija KrSko, obrat Valvasorjema tiskarna
Naklada 700 izvodov