* Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Ve^ja za we Ido • • • Za pol leta - - • • • Za New York celo leto • .Za inozemstvo celo leto TELEFON: CO&TLANDT 2876. NARODA I^itfoymsBIi^iirMrTjIjn^^ rThe largest: Slovenian Daily in the United States. ■ liwwl every day except Sundays r I and Segal Holidays. . | 1 75,000 Readers. E Tl»ll III! If 11 I □E Entered as Second Class Matter, September 21, 1303, at the Post Office at Hew York, N. Y., wider the Act of Congress of March 3. 1879. NO. 92. _ ŠTEV. 92. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 18, 1924. — PETEK, 18. APgJT.A 1924. TELEFON: CORTLANDT 2876. volume xxxn. LETNIK XXXH. DEMOKRATJE 0 PRILILAM AL, SMITHAmož oslepel, m u majsko slavje bo mehiška stavka bo (JAPONSKA "PRETI" AMER. SENATU Demokratje pravijo, da governer države New York prav lahko zmaga na demokratični konvenciji. — Smith je včeraj ponovno izjavil, da se ne bo boril za nomi nacijo, njegovi pristaši mu pa kljub temu prerokujejo zmago. — Ko bo dovršil svoje delo v Albany, bo odšel na kratke počitnice. — Pred konvencijo se ne bo udeležil nobene kampanje. Albany, X. Y., 17. aprila. — G o vem or Smith jo posveti i današnji dan oksokutivnim dolžnostim, kajti jutri namerava odpotovati v New York, kjer bo pri materi preživel velikonočne praznike. Iz vseli dolov dežele pa prihaja še vodno od prijateljev in pristašev nebroj brzojavnih ees-tilik, ker ga je državna demokratična konvencija izvolila svojim predsedniškim kandidatom za narodno demokratično konvencijo, ki se bo vršila junija meseca v New Yorku. Danes je ponovil svoj sklep, da so 110 bo boril za nominacijo. čeprav so njegovi pristaši že pričeli šteti glasove na narodni demokratični konvenciji ter izračunali, da ima v sedanjem času več upanja na uspeh kot katerikoli drugi dosedaj imenovani kandidat. "Rad bi odgovoril na vso brzojavke," je rekel governor. "a, le malo onili, ki mi žele dobro, mi je poslalo svoje naslove." Skoro vse brzojavke so imele eno in isto vsebino. Želele so mu uspeha v kampanji za mesto v Beli hiši ter dajale izraza veselju, da so je tudi 011 udeležil tekme. Od sedaj naprej pa do 10. maja bo posvetil governor vos svoj čas 800 predlogam, katere jo sprejela zakonodaja in ki pričakujejo njegove akcije. Njegov edini odmor l>o obisk pri materi. Upa završiti vso svoje delo do 10. maja, nakar si bo privoščil kratke počitnice v French Lick Springs, Ind., kjer bo ostal tri ali štiri tedne. V French Ličku se bo sestal governer Smith z George-0111 Brennanom, voditeljem iz Ulinoisa ter Thomasom Tag-gartom, voditeljem iz Indianc. Izleta se bo vdeležil tudi Charles Murphy, voditelj newyorske Tammany Hall. Governor sam ni hotel podaji nobenega komentarja glede državne demokratične konvencijo in navdušenega Sprejema, katerega jo bil deležen. Rekel je, da je bilo vedno njegovo stališče, da ni človek, ki se posluži enega javnega urada v namenu, da se povzdigne do drugega, vreden niti prvega, niti drugega in da se ne more vsled tega udeležiti ni kake kampanje pred narodno konvencijo, ki so bo vršila junija meseca v New Yorku. je varala zeha zopet uveljavljeno kmalu uravnana Dobil je $20,000 odškodnine, ka- Predsednik Coolidge in drugi visoki uradniki se bavijo z mislijo, da bi proglasili dan 1. maja za praznik otrok — Prizadevanja tajnika Hoover j a. tero mora plačati zapeljivec. Rodila mm je štiri otroke, a ga. je kljub tema varala. vihio mož. ki tli znai niti pra-in jasno izražati, je kljub Angleška petrolejska kompanija v Tampico pa se še noče vdati glede omejitev, tikajočih se odpuščanja delavcev ob gotovih časih. Washington, I). C.. 17. aprila.! Mexico City, Mehika. 17. Primo Vidla Michel, prvi podtaj- temu tako prani* dvanajst porot- Dosedaj so praznovali v Zdmže-nikov v dvorani Šerifa s povestjo nih državah dan 1. maja le v ne o svojih trpljenjih, da .so mu pri- katerih krajih in v dolov enih f-a-znali $-20.000 za ncltuj«-nje ljuhe:*-j sih. Otroc- so plesali Uro« minili žene. Nekateri porotniki <-e- jev. ne na kak posebno določen lo po 111 a pral i. bilo mogoče na prinif*- j korporaeiji >Stiri leta. je živel strojnik Mike n-n način prirediti slavje. Sedaj t le še cul dogovora Oseneke srečn > in za d .voljno s j pa hočejo, da dobi t<> slavje res j glede one zahteve svojo ženo Pavlino, ki mu jt« po- ničen pomen. Če se bodo toza-1 kompanije. vila štiri otroke. Nato se je pri- devni načrti obnesli, bo name- Ta zahteva kazal neki Paul Smolek, ki mu njena to slavje zabavam, zdravju ! laveev. da je je vedno zatrjeval svoje pri j«- in sreči otrok. a nr. Senat je iznova potrdi, svoje glasovanje glede izključitve Japoncev. — Eno in sedemdeset senatorjev je za iz ključicev in le štirje so proti. — Maloštevilni v javnem življenju smatrajo trditev japonskega poslanika o ''resnih posledicah1' za resno. — Odpoklic poslanika je malo vrjeten. Washington, D. <17. aprila. — Čeprav kažejo vsa znamenja, da stoji japonska vlada odloenn za svojim |><>s- nik indu-Htrijalnejra trgovinskega lailikom Haniharo, ki je izjavil <>-da je uravnava stavke proti Aui- trdil svojo akcijo. ko je vpisal »Shortl'itl go v amendment v la Petroleum Company, angleški novo priseljeniško postavo. trocki nasprotuje angleškim zahtevam Trocki je v svojem govoru zavrnil angleške zahteve ter rekel, da je dogovor le mogoč, če pričneta obe deželi s čistimi računi. PADEREWSKI PREKINIL POTOVANJE, KER MU JE ZB0 LEL PSIČEK. teljst.vo ter postal eelo boter najmanjšega. otroka Mika. Nikdar ni v id v Miku niti najmanjši sum proti prijatelju in nikdar mu ni prišla misel, da ga njegova žena vara. Ko pa se je nekega dnr-vrnil z dela, je izginila Pavlina z otroci h 11 celim pohištvom. Ves obupan se je napotil na dom svojega. dozdevnega prijatelja na iztočni 140. eesti ter našel tam v svoje največje presenečenje svojo eelo družino. Skušal je pregovoriti ženo. naj se vrne k njemu, a ona je to odločno odklonila in ves potrt se je vrnil sam v svoje zapuščeno stanovanje. Vsled te žalostne usode se mu je omajal celi živčni sistem. Tuhtal je in tuhtal dn polago-ma so se pojavile bolečine v glavi in nad očmi m nekega dne se mu je zdelo kot da je nekaj počilo v njego- vi glavi. Naenkrat je postalo vse črno pred njegovimi očmi. — oslepel je. Od takrat naprej je skušal preživeti se s krošnare-njem in v sredo je nastopil pred sodiščem, da ga zaslišio v njegovi tožbi proti prejšnesmu prijatelju. katerega je tožil za $20.000 odškodnine. Spremili so ga «lo pri-eevalnega stola in pričel je pripovedovati povest .svojejra t-rpljeL 11 ja. Govoril je le polomljeno an- Chicago, 111., 3 7. aprila. — Ijritae Jan Paderewski, slavni pianist in prejšni poljski m metrski! 110 in toiko 11111 Je hI1° SO-predsednik, je opustil del svoje V?riti' a poslušali so ga ljudje, Moskva, Rusija. 17. aprila. -Vojni minister Trocki, ki je govoril v Baku, je baje vzdržal ugo lovila Zi no v jeva, da Raisija ne bo zadostila zahtavam glede odškodnine, katere stavijo Angleži in da je dogovor mogoče le v shi-čjn, da bosta pričeli obe deželi s čistimi, nepopisanimi tabljicami. Nato pa bo ruska sovjetska vlada sprejela vse obligacije, katere bi ruska delegacija prevzela lia konferenci v Londonu. (J lede flovjetekili odnosa je v iz RumiiiLsko je .rekel Troeki, da ni poinenjalo prekinjenje pogajanj med obema deželama na Dunaju 2e\arnosti vojne, da pa spada vojna še \edno med možnosti. Besa rabsko vprašanje bo najbrž rešeno edinole v zvezi z Usodo Nemčije, katero deželo je označil Trneki, "da je še vedno bojno polje v revoluciji zapada". Vojn: minister Trocki je izjavil nadalje, tki je treba inozemskemu kapitalu dovoliti vstop v Rusijo, vendar pa le v strogo o-mejenih množinah v primeri z dobo pred svetovno vojno, da se vzdrži zbiranje bogastva v rokah socijaiistične države, mesto v rokah kapitalistov. koncertne ture ter odpotoval v Chicago, da dobi pomoč najboljših veterinarcev na Srednjem zapadli, ker je zbolel njegov kitajski psiček Pingv. Ta psiček, ki je bil preje baje last nekega kitajskega cesarskega princa, je dobil pred dvemi dnevi prehlad v Sious Falls, S. D. Ko se je stanje poslabšalo, je preklical Paderewski dva nadailjna koncerta ter se vrnil v Chicago. Vnaprej je brzojavil po štiri ve-terinarc«, da ga čakajo na kolodvora. Zdravniki so Izjaili, da potrebuje psiček dolgega počitka ter skrbne postrežbe, pose»bno z ozi-rom na dijeto. BIVŠI TAJNIK ČLAN MEHI &KE KOMISIJE. . Washington, D. C., 16. aprila. Predsednik Coolidge je imenoval bivšega državnega tajnika Roberta T^&nsmga Sinoči nove meftcttke ŽID JE PROSIJO PAPEŽA ZA BLAGOSLOV. Berlin, Nemčija, 12. aprila. — V nekem ofieijrfnem sporočilu se glasi, da je dvanajst tisoč Nemcev prosilo papeža za blagoslov na Veiffeonoeno nedeljo. Skoro vsi so nemški žrdje. ki poznajo sočutje. J. Whatehouse in Joseph Do-nohue, znani clubman in načelnik porote, sta mu pomagala, ko je skušal pojasniti celi položaj. Prevzela sta nalogo, da preve-deta v razumljiv jezik odgovore na vprašanja, katera mu je stavil zagovornik. Ko je rekel; — Ni mi dovolila, da bi videl svoje otroke, —■ je vzbudil splošno sočutje. Smolek ni niti smatral za potrebno, da s<. brani in porota je prisodila toži-telju celi zahtevani znesek. Koncem obravnave je rekel Ose neke, da se ne briga za denar, temveč le za svoje otroke. Z BRITVIJO UMORIL ŽENO IN SEBE. STROŠKI SVETOVNE VOJNE. »Stroški svetovne vojne so znašali na temelju skrbnih preiskav Bankers Trust Co. v New Yorku skoro eno in osemdeset tisoč milijonov dolarjev z zlatu. Ta eeni-tev je priobčena v neki knjigi, kaitero je izdala imenovana družba. Trust Co. je analizirala račune dvajsetih narodov ter se pri teta posluževala, Se le mogoče, Amsterdam, N. Y., 17. aprila. Boyd Clark, star eno in petdeset let, uslužbenec v neki ttrkajšni tovorni za preproge, je prereza! z 'britvijo svoji ženi vrat na svojem domu ter nato izvršil samomor na sličem način. Sosedje, i se tiče trditev de-!i:*lovek domneval na Temelju besedila pisma japonskega treba strog«) ome iP°®l3nika. jiti pravico kompanije. da ndpi,.| y poslaništvu samem pa. so danes izjavili, da ne lu. zdi pn- poslanik Hanihara oi iai bliska viad.- I nne in-avno. da hi mo.' , , . ' . .. 1 sti usluybenee kot se j merno. soglas.no s položajem 1 a h govine. i mje pravijo, Il in Sterling kali reua ni z^izna niov.it i uravnano s progiašenj^-m letnih bonusov. S tem bi angleška kor- .^JU' opozicije. pora e i ja sledila vzgledu ameriških . Bela hiša še vedno niolei glede korakov, ki jih name-petrolejskih kompanij. ki operi-jrava storiti z oziroin na priseljeniško predlogo ter >e dom- so vili ritmične figure cd vrat do rajo v Tampie<> petrolejskem vrat in celo od vasi do vasi. Otro- : kraju. ci so se zbirali krog mlajev ter E1 AguDa kompanija je v prin-1 ic,„, , ■__ - , i i i r - i 1 . " . 1 ' pisal predlogo, si bo nakoi^al srd Japoncev, ee pa bo cipu postala v vse ostale zahte-'T. ■■ ji , , , , • s7 . ve ter si rese^irala konečno ^O.:tiral predlogo, bo razkaed s tem prebivalstvo C alitornile brenje. dokler ne bodo rešena vsa girl an de in pletli in razpletali vence. V Združenih državah ni doseglo majsko slavje nikdar take Obsežnosti in važnosti. Otroci so predavali v šolah primerne spomladanske pesmi in ponavadi se je vršila tudi cerimonija plesanja krog mlajev. Ničesar pa ni bilo na tem slavju, da bi se spominjal nanj ves narod, da bi zavzemalo svoje mesto med velikimi prazniki dežele. Pričenši s prihodnjim majskim slavjem, ki pade na četrtek, pa neva, da se predsednik Coolidge še ni odločil glede stališ-Iča, katero naj zavzame napram Tej predlogi. Ce bo podpisal predlogo, si bo nakopal srd Japoncev, če na bo vc- spnma vprašanja. Zastopniki delavcev zahtevajo kar najhitrejšo rešntev težkoč z' izjavo, da je med delavci precej trpljenja vsled pomanjkanja dela. BIVŠI UREDNIK PROFESOR NA HARVARD UNIVERZI. Cambridge, Mass., 16. aprila. --Edwin F. Gray, ki je bil štiri leta bo postala stvar poolnoma dru- urednik New York Evening Post, gačna. Predsednik Coolidge, Her- 'je bil imenovan ter brez dvoma ir.gubil številne glasove v dotični državi: Vsled tega se nahaja predsednik v škripcih ler je težko reči vnaprej, za kaj se bo odločil, za odobren je ali ve-tiranje. Kot že omenjeno, so v japonskem poslaništvu odločno zanikali vest, da se bo poslanik Hanihara v kratkem vrnil na Japonsko. Povdarjalo se je dejstvo, da je jajxmski ministrski predsednik odobril akcijo poslanika in da je vsprieo tega skrajno nevrjetno, da bi pozval poslanika, naj se vrne i!<>-mov. Oe bi bilo pozneje enkrat sklenjeno, da se pokliče Haniharo domov, so tukajšni uradniki prepričani, da bi s tem profesorjem _ bert Hoover in Številni drogi od- ' ekonomeko zgodovino na Harvard japonskemu Ilarodll priliko, da izrazi SVOJI- HOZado- ličnjaki so se zbrali, da oživijo univerzi. jvoljstvo, ne pa, da se uveljavi kak clisciplinaini korak majsko slavje. Ljudje, ki se na v- --f proti poslaniku. dušujejo za to .stvar, se vprašuje- Nadalje se je glasilo, da niso dospela nikaka dodat- na navodila od japonskega zunanjega urada, kljub dejstvu. jo: Zakaj bi ne bil Child Happiness Day prav ta'ko važen za deželo kot so številni drugi prazniki? Za vsemi temi pripravami za majsko slavje tiči izvanredno resna misel. Zadružene države, čeprav so ogromne in napredne, so naravnost nevrjetno zanemarjale življenja svoje mladine. Mr. Hovier, ki je predsednik American Child Health Association, je -sklenil izboljšati ta položaj, Od dveh milijonov otrok, rojenih v jZdruženih državah vsako leto, jih umre dvesto tisoč Se predno dosežejo starost enega leta. Pred kratkim je izdal Vzgojni urad zvezne vlade ugotovilo, temelječe na preiskavi 22,000,000 šolskih otrok v tej deželi. Od teh otrok, — se glasi v ugotovilu, — je imelo en milj on oitrok pomanjkljiv slub, pet milijonov pomanjkljiv vid, en milijon otrok aktivno tuberkulozo a4i jetiko, 250,000 organično srčno napafeo in .Štiri milijoni otrok so bili nezadostno prehranjeni Z drugimi besedami kažejo številke, da je nekaj na* pačnega s polovico šolskih otrok, nevktju&no one, ki trpe na kožnih boleznih, unetih mandtjih, adenoid ih, gnilih zobeh in drugih bolezni mladosti. Vspričo tega. žalostnega položaja se je American Child Headth Association, ki sodeluje z drugimi zdravstvenimi organizacijami v deželi, lotila dela izboljšanj«; V namenu, da se vzbudi javnobt zavest ter preprint javna* o potrebi iabcdj&mja, fkuiajo oživiti majhko slavje. FRANCIJA JE PRIZNALA NAJNOVEJŠO REPUBLIKO. Pariz. da so govorilai poroeila iz japonskega glavnega mesta o „ .. .. takili navodilih, ki so bila baje poslana. Japonska ne bo ---, Francija^ 16. aprila. — . ' -.•».••»! i i i i Ministrski predsednik Poineare!■borila nobenega nadaljnega koraka, dokler ne bo nastopil je danes priznal v imenu franco-1 predloge predsednik Coolidge. ske vlade novo grško republiko. | Senat je veeraj nadaljeval z razpravami glede nadalj-Grška vlada bo kmalu poslaJa v!rdii točk priseljeniške predloge in najbolj važen med te-Pariz svojega novega x>oslanika.|»rii je bil sprejem amendmenta, ki ga je predlagal senator --[KeecLiz Pennsylvanije in ki doloea, naj znaša po 1. juliju ___.__leta 1927 maksimalno število prišel jeneev, pripuš('en i h vsa- 700 "SoSr"!110 ieta-i50 000- Sedemsto mladeničev se bo uči-: lo zidarse stroke v posebni šoli, j ki jo bo v kratkem otvoril New ■ •York Building Congress. To izjavil včeraj Stephen P. Yoor-hees, predsednik kongresa. FRANCOSKO - JUGOSLOVANSKI DOGOVOR? Pariz, Francija, 17 aprila. — Belgrajaki poročevalec "Matina" prarvri, da je izvedel iz zanesljivega-vira, da bo sklenjena defenzivna zveza med Francijo m Jugoslavijo ob priliki obiska jugoslovanskega kralja in kraljice v Parizu koncem prihodnjega me-, seča. položenje, ne pa prevlzeti absolutno vodstvo, skuša organizmi* ja prilagoditi, svoj program željam vsake posamezne občine ter skuša nadalje le pomagati, kjerkoli more. Bden nadiuhof ta lina 'je rekel, da ae mSt ovgmi* zaaifa afltifca al«r» saaft, ♦rf da P* f-- C DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDEI^EM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din,............ $13.50 2000 Din. .............$26.80 5000 Din. .............$66.50 Prt nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov s* poštnina In druge stroške. _ KaipoHiljm na zadnje pošfe in izpiaruje "Poštni rekovni zavod". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 300 lir .............. $10.10 300 lir...............$14.85 500 lir...............$24.25 1000 lir ............... $47.50 Pri naročilih, Id znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poitnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje poŠte In izplačuje Jadranska Banka v Trsta, Opatiji in Zadru. Za pošilja t ve, ki presegajo PETTISGČ DINARJEV ali pa DVATISOČ • LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben dopust. Vrednost Dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepri-bkvrano; tr tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej, r slana*! u po eeni tistega dn«, k« nam pride poslani denar v roke. POŠUjJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glada ižplačfl.v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listu. mm Je.gaslatl najbolje pa DoaaesOe Postal Money Order ali pa Mew York Bank Draft. FRAJTK SAKSKB STATE BANK 83 Cortlandt Street^, . New York, K. Y. ' 1. ; Tel. Cortlapdt 4QS7. OTjAS NARODA, 18. APR. 1924^ "GLAS NARODA" BAIL v« fftA\A rr«M«< an* Publish«« 17 iUmii Fvbliihlnf LOUIS BENBDIK, AA fcM-poratlcrft) |JI»CI of it jair)M» rn* tn® Corporation tn« rt C«»Kofough of Manhattan, MM of Atoft OtflMNI Now Yor* City. N. V. "•LAt NARODA" (Vole* of tin Ptopl«) iMi.*« f *+ry Day Exwpt Sunday* »n< MolXaya. ca ta* lot* v«ij« lin C% rirU ... M«...... (• M^rl !»»» . —. .. c> Amarlft* ...mmmrn iS.OC ....... 91.M Za Now York ma lota lata 7LA pol IttA Za Inozomotv* ca Ml* Za pol lata ........... SubacripUon Yaarly »6.0> Advoptlooment on Aereemant. L Um hur-xf Izhaja voakl dan IrvxomH nodolj ta »fHill „ + h/«. poOt-l«a la oobenosU ao no prlobfiujojo. Denar -»«*» *> >t«j utd*r. Pn spremembi kraja naročnikov, »ro«l»o. • iji-nSBaJe na*n&nl, da hitro]* najdeno 'O L A • NARODA" Borough *f Manhatttan, T«i*phona: Cortlandt tSTf 44« PREMOGARJI 1 If! M JUiJ llltl Vir 1'm.l nfkaj tedni se jf vršila v nekom gosposkem juž-]« i ovišr-u konferenca. \ ('".isa so se posvetovali ter koneeno odredili, I i*. d»»v(.({;lnji delovni in plačilni pogoji premogar-\» -Ijavni za nadaljna iri leta. Ta iU»vor jr ]>ii zadal smrten ndaree indnstrijalne-mil u !•<» v>elt Združenih državah, posebno pa v West liniji. i1.»s!, die 11 i opaziti v nennijskili premogovnikih, pač I a v ;i/aiiiziranli premogovnikih Kanawha okraja v bližini < harlestona. T.tmo.-nji podjetniki so prekinili pogajanja, ker pre-j i« ai ji niso zadovoljni s tako plačo kot so jo imeli leta lf)17. l/nija je napovedala št raj k. Večina delavcev je brez <' !a. kajti baroni so premogovnike že pred par tedni zaprli. Tam« inji premogarji pravijo, da ne morejo konkn-rirali v. hcunijskimi rovi. Isto zatrjujejo baroni v sred-i j. zajiadm iit_J*re!nf>govnem polju, to je v Pennsylvanji, < Miin. indiani in Illnoisu. Haloni v tem okraju so sieer sklenili novo pogodil. katere | :i ne vpoštevajo, ampak že sedaj namiguje-jo ! >i*en logar jem, da se morajo pripraviti na najslabše. \ Združenih državah obratuje več premogovnikov !m hkega premoga kot je potrebno za normalne čase. \ li-dioga !><> potreba skrčiti delovni čas. Organizirani piemogarji ne morejo določevati, koli-ko časa naj bo zaprt ta ali oni rov. O tem odločujejo premogovne družbe. Wkatere rove za pro za par tednov, v nekaterih uvede .-» i ra 11 h 'Viio delo, ponekod pa delajo eelo ob nedeljah. V neorganiziranih rovih je delo veliko bolj redno kot pa v organiziranih. Neorganizirani rovi so v mnogo slučajih last družbe, ki ima po sosednjih krajih v službi organizirane premoga rje. Kamni izkoriščajo to stanje ter dajejo neorganiziranim | reinogarjeni delo, dočim mečejo organizirane na »•est < k < immanj ljudi dela v premogovnikih, temvisje so ce-ne j »rej noga. Premogarji v neorganiziranih rovih pa zasluži jo komaj za sol in za tobak. Korenite izpreinembe bo treba, če hočejo premogarji izbol jšati svoj položaj. V prvi vrsti je potrebna organizacija. Brez organi-za.-ije ni mogoče urediti delovnega časa ter določiti plač. ki so potrebne za življenje. Lewi sova administracija se v tem oairu ne gane. Popolnoma jo zadovoljna, če lahko z linijskimi prispevki bogato plačuje svoje uradnike. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI fForelcn Lan*ua«e Information Samoa. — Juroalav Bureau.) JUGOSOVANSKA KVOTA IZČRPANA KDO SME ŠE PRITI? '/-< laj. ko je jugoslovanska priseljeniška kvota izčrpana, ni od-v»*e. da omenjamo, kdo sme še priti •/. sta repa kraja brez ozira )ia kvoto. J)o konca marca so bile vse kvote izčrpane razun onih enajstrriee dežel in tudi pri tem se jf kvot« pri gibala h koncu. Le dve državi sta imeli na razpolago če ostanek, preko 500 prLse-Ijeneev, namreč Estonija in Francija. Do izpolnitve celokupne kvote vseli dežel, 357,803, je manj kaJo le 1982. Sedanji kvotni zakon bo v ve-J javi do konca tekočejra fiskalnega leta, t. j. do 30. jun-ija 1924. O bodočem zakonu za omejevanje priseljevanja pa se ravnokar s« daj razpravlja v kongresu. Do konca fiskalnega leta sinejo priti v Združene države le oni rojeni v Jugoslaviji, bi so po zakonu izvzeti iz kvote, duhovniki; hišni uslužbenci, prihajajočih k taki osebi; mladoletni otroci naturaliziranega državljana ; inozetnei, prihajajoči le na obisk ali začasno radikakega posla, in to kvečjemu za dobo šestih mesecev; inozemci ki so stanovali tekom zadnjih petih, let v kaki drugi ameriški deželi; in končno oni inozemci, ki se vračajo v Združene države po začasnem obisku v stari kraj, pri čemur ta odsotnost iz Združenih države ne sme presegati šest mesecev od dneva odhoda. Žene naturalize ranih državljanov, ako so sazne ameriške državljanke morejo seveda svobodno priti. Treba pa zapomnit i si, da le one žene naturaliziranih državljanov so 'merikanke vsled natru _ WiSWEGTCMCO Evaporate' milk CISTO To Bordenovo Evaporirano Mleko je najboljše Borden mleko, sveže z dežele z vso buietano v njem, iz katerega je odstranjen del vode. Pazit ena obliko konve. Pazite na veliko besedo "Borden's" katera vas varuje pred zmoto v izbiranju. Če hočete vedeti, kako kuhati z Borden-ovim Evaporiranim Mlekom nam pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom. t* o. 1. so bile poročene z ameriškim dr-j tudi odredila. «la se pripustijo že-žavljanoin pred 22. septembra j ne in otroci onih vr>t inozcmcev, 1922. Ako je njihov mož postal: ki so—kakor zgoraj navedeno — ameriški državljan po tem dnevu j izvzeti i/, kvote. Ta naredba pa je oziroma ako so se poročile kasne-1 le; začasnega značaja in I »o takoj .j«*, one niso ameriške • državljan- j razveljavljena, čim bi Vrhovno ke. Priseljeniška oblast pa je po-j sodišče ovrglo omenjene razsod-novno izjavila, da v slučaju ino-jbo nižjih federalnih sodišč. Raz-zemskih žen aineniških drža vi j a-j sodba Vrhovnega sodišča se nov se bo postopalo z vsem mogočim obzirom. Vrhu+ega so nekatere sodnijske odločbe — kakor je bilo svoj čas poročano — izzvale naredbo priseljeniškega komisarja, po kateri se dovoli P« pričakuje vsak čas. vsled cesar ni varno za priseljence, inozemce, ki se vračajo iz obiska v starem kraju, da bi prinašali s seboj ženo in otroke. Ako na nesrečo bo ona naredba razveljavljena, ko so Peter Zgaga vstop ženam ameriških državlja-:na poti, bi družina utegnila biti nov vzlic kvoti. Ista naredba je I deportirana radi izčrpane kvote. Iz Jugoslavije. 1 - Samomor Slovenke v Zagrebu. Pred dnevi .k1 skočila v Savo pri Zagiebu neka ženska, katere identitete niso mogli ugotoviti. Dne 27. marca zvečer nekako okeli 7. ure je opaž-1 Pave) Veeerin. delavce pri Emilu Kovaču na Savski cesti, neko tlc jjke, ki ie skušala skočiti preko mesta v Savo. Več-*-nin je priskočil, da i>i preprečil »kok v vodo, ali bilo jt- prepozno. Minuto kasneje je devojka že izginila v valovih Save. Xa mosta je pustila pismo s fotografijo. V pismu so I;I'e s svinčnikom napisane kratke besede: Nesrečno moje življenje — nesrečnica ,jaz — Pozdrav vsem znancem — P." Na poditgi fotografije je policija ugotovila identiteto samomorilke, ki se piše Popi ca V i duše k rodom iz Ljubaiega v Sav. doliui. V Zagrebu je bila zaposlena kot shi/.kinja. Smrt 114letnega starca. V Most aru v Hercegovini j.; u-inrl eden najstarejših Jugoslove-nov 1141etni musliman Karabeg. Skesan morilec. Pred dvema lotoma je v Deli Orkvi v Banatu izzyal umor večkratnega milijonarja A udri je i]a-boriniia splošne senzacijo. LTmor še dosedaj ni bil razjasnjen. Policija v Beli Crkvi je prejela sedaj priporočano pismo iz Rumunske. v katerem neki Pavel Franghini javlja, da je on limbril Boborinija in da je nato z oropani ni denarjem pobegnil v Rumunijo. ''Ko prejmete to pismo, me ne bo več med žhimi", piše Franghinni. "Od dneva umora r.isem več miren in zato sem se odločil, da si končani življenje." Skrivnost napada na vlak. (J i ta tel jem je gotovo še v spominu ui-zen rqpar»ki napad na vlak pri Višejrradu v Basni, pri čemur so bili sieer potniki in vlak rešt ni, samo junaški strojevodja Josip Ambrožič. rodem Slovenes, je peplača! z življenjem. Orožniki so dolgo časa zasledovali drzno tolpo, ki je izvedla napad, ali brez uspeha. Sedaj se je odkrilo, od katere strani je bil napad pravzaprav inseeniran. Slučajno je bil prepeljan v Sarajevo hajduk Ob-ren Harjžie Itajie, član glasov i te tolpe Kustudijene. Obren, ki je bil prsje elan družbe glascvitega raz-boinika Muje Bašoviča, je izpovedal, da je napad izvršila Bašovi-čeva tolpa, k; je prejela veliko de-' n ar j a potom agentov iz Albanije, katere je financirala Italija. Obren ralizacije. ayojega znoža, katere }e sam večkrat odšel po denar, Bamba v sinagogi. V N/su se ruši stara židovska sinagoga. pri čemer sta bila zaposlena tudi delavca 1? »rislav Markovi.' in Aleksander Stojanovič. Ivo so rušili strop in stene in so ruševine p.-d!e na z«*ail jo, je nastala nenat'omn 'igiiunua eksplozija. Ko se j" prah in dim polegel, so u-vedli preiskavo in dognalo se je, d:i je eksplodirala zračna bomba n«:mškcga izvora. Leta 1015. sta nad Nišani metala dva nemška letalca bombe, od katerih je ena padla v bližini sinagoge in ubila več ljudi; druga pa je verjetno padla v sinagogo in obtičala v zidu, ne da bi eksplodirala. Boji s tolovaji. Dne 1. aprila so obkolili v Sarajevski in izvoski ulici v Bitolju v južni Srbiji več tolovajev ter se je i-icd njimi in orožniki vnel boj. ki je trajal ves popoldan rn tudi še zvečer. V hišo, v kateri so se skrivali tolovaji, so vdrli kapetan Iia-jevič, neki policijska uradnik m neki orožnik, ki so jih pa zločinci po&trelih. Ravnatelj podružnice Narodne banke j» streljal skozi ;»kr.o m ranil nekega roparja. Pri tem pa .ie bi! tudi sam težko ranjen. Boj ji- 'nI zelo dolgotrajen :n se je vršil še p-izno v noč. Koliko je avtomobilov v Jugoslaviji. Po ^eŠki statistiki — ker jugoslovanske ni-— odpade v Jugoslaviji r.a 7250 prebivalcev 1 avtomobil. V Beogradu sameni odpad«* 1 avtomobil že na 120 prebivalcev. Res značilno je. da v Jugoslaviji nimajo tučne statistike o številu avtomobilov in se jugosil. statistike sestavljajo na Češkem. Iz prepira smrt. Nedaleč od O^ijeka so se sprli ribiči, pri čemur je eden izmed njih sunil v. nožnin v roko ribiča J Hegedu'-iea ter mu prerezal Žile. Napadalec je nato pobegnil. Hegedušič pa je obležal na kraju napa/ia ir. je radi prevelike izgube krvi čez par trenutkov umrl. Izgnana fakirka. V Beogradu je bila prijeta neka llanzikd Brahmakarta iz P.om-bava v Indiji, ki je prišla, da bi prcduerrala fakirske umetnosti. Ni sac prijavila in so jo »gnali. ALI VESTE, — da pftSilja jugoslovanska vojaška oblast slovenske vojake v Srbijo, srbske vojake pa v Slovenijo? Ali veste, da je torSki tobftk ▼ Helmar cigaretah, najčistejši tobak, ki ca morete kaditi? Navaden človek v Zdrženili državah je tisti človek, ki mora svoj petrolej kupovati, mesto da bi ga dobival potom sleparskih vladnih transakcij. ★ Vsi washing!onski politiki se boje senatorja La Folletta. On, je energičen človek, in bi dobro po-metel po Washington!!, če bi bil izvoljen. Pred kratkim je pa senator La Follette nevarno zbolel. WashLngtonsko ča.sopi>,je. ki trepeta pred njim. je objavilo naslednjo novico: La Follette zbolel. Ima pljučnico. Njegovo stanje je zadovoljivo. Brez dvoma ni bilo za razne washingtonske kroge še bolj zadovoljivo, če bi La Follette podlegel pljučnici. ★ Iz Washing*ona prihaja razveseljivo poročilo: Brez dvoma bo sprejeta predloga proti zkorišeanju delavcev. Izkoriščanje sicer ne bo popolnoma odpravljeno, pač pa presej omejeno. Dosedaj so izkoriščali kapitalisti delavce po štirinajst mesecev na leto. t'e bo predloga sprejeta, bo izkoriščanje omejeno na dvanajst mesecev. To je brez dvoma lep napredek. ★ Iz Philadelphije poročajo: Clan newyorske zemljepisne družbe Roy Chapman Andres, bo odpotoval dne 19. junija v Mongolijo. kjer bo skušal poiskati grob. v katerem je zakopano Adamovo truplo. Ko bo enkrat dobil Adoimoiv grob. naj prične križarit! po Sredozemskem morju in naj poišče košaro, v kateri je Mojzes priplaval k faraonovi hčeri. ★ Dragi Peder Zgaga ! Vsaki dan pazno čil am list Glas Naroda, ]>osebno pa Vašo kolono. Res je, tla enega ali drugega takole malo okrcate, pa to nič ne de. saj so potrebni, in zla ga nega tudi nič ni. Jaz imam tudi eno prošnjo do Vas. Kot katoličanka bi rada o-pravila svojo versko dolžnost, za velikonočne praznike, pa pravijo, da so naš gospod od sile. Mi smo se preselili in sedaj spadamo v brooklynsko faro. Prosim Vašega cenjenega odgovora. Naročnica. Odgovor: — Ker sem sprejel že več sličnih vprašanj iz Brooklvna. naj bo vsem tale odgovor: — Ce ste poročeni in nimate vsako leto enega otroka, potem le ne v Brooklvn. In ako ves dan garate v tovarni, zvečer sL pa privoščite malo župee. potem le ne v Brooklyn. Gospod namreč gledajo samo na to. da bi bil v vsaki družini vsako leto po en krst. ena poroka. in en pogreb. To je pa takole: Brooklvnski gospod imajo poseben paragraf, ki določa: odveze ne dobiš, če ni-1 maš vsako leto otroka, in ne dobiš odveze, ako si privoščiš hrane, kakršne potrebuje utrujeno telo. Dobro, gospod pa ne pomislijo, da prazen žakelj ne stoji po koncu. Ce si pa truden in lačen, potem pa ne bo ne prvega, ne drugega. Ostali mu bodo edino še pogrebi. Ne vem, če je t^ paragraf veljaven tudi za dekleta in fante. ■ Oh. blagor tistim, ki so od trdega dela brez stroškov in ob strogem postu tako rejeni. SugosinncuiFtka Ustanovljena 1. 1898 Inkorportrana 1. 190" GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbemlkli rr—«l>j»]nllt mel*i>lueajati uoruila: JOHN MOVKlLM, «11 Utt lrC DwJutk. Min*. •H arul H Vrlimi Kmnlki Br. JOB. T. G1LAFTBK. HI Ajs«ricBlat« HuK _ Blatli Ava.. Plt*abur«Jk. Pa. NaBzeml »Bfeart ANTON BBAJINIH; Room 1M BakswaU Wm. Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLlADIC. Iii84 W. IS Btreel, Chlca«o. DL FRANK BKBARJEC. 4UI Waaklngton Btr*at. Duvtr, f> Pmtnl *1 a I Člani aH Bani« Izpred sodišča. Kaznovana zamišljencst. Lop nedeljski pop »Idan jt» l>;l in v.-i izletniki so bili ž/dane Ij". ko s«' vračali /. lepega I*o-savja v ne b«š blagiKlišcčo Ljubljano. No, pot hi /. ' I>ila. s:i i peljali v lepem Fordu in s precejšnjo brzino. Na prosti poti je >!<> vst» pi> sreči: blizu prve his«;- pa ji previdni voznik naenkrat opazil lepega lov-kr ga psa. !ii se j * -iredi peli /alirjval / veliko kostjo in nO ni znif-nil za živo dnš>» okro«; sebe. SoTei je d.:ja! v začetku rabin, na-To v.'ihirt b<»! j naraščaj iča. iiioi---nejAa. befiiej.^a znamenja, kar pa /:iv.*roviMi^ga psa ni kai nv splavilo i7 ravnotežja. .Mirno je pečal z okusno mrhovino naprej in >ii bilo pregt vcu-iti. ila bi mKr! s pr:!jublj.niega rrcstitr.i. Z:i!t> «' .j«* voznik avlomobilii ognil na desno. Tedaj pa j«* m pričakovano pt isla ]j^ii neka :n:sel, hiiro je pobral Uost in smuknil /. njo preko poli. Ta previdnost pa L*a aala živlii'nje: hajli brztči avti-:... bil se ni dal več ustavili i:i v svojem najdražjem t.pravku moteni pine je prišel ped smrtonosno ki>lo. IVeplaš-i-i I mej i* el j zahteva za irago«*( no '»n- io il-i.šo tluirir- jev od.š!;odnim>- premalo previdni š. fer ]>a je bil kaznovan z gl. bo 1«N' dinarjev in je prij i vil vzklie, ki pa je bil zavrnjen. Grd posktis posilstva. nibtni r.olar Friderik Vol ker je r.a celjskem. ]>:i tudi na drurUi. seb>r-ili st:il,»u gost. Doslej i?aa kljub ."ei»i se )»• zagovarjal s p( poln«; pijanostjo, kar pa ni ver-,'etl! :•. M.'r je s\ 11 j zločin skrbno pii]>! i' il i«: ž»-ao ž«* tudi prej enkrat nadlegoval. Okrožno sodišč'. v Celju mu .i" p'Is<-«iilo en mesce poostrenega zapora. Spomladno potovanje v domovino. Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani. Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti. Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslužiti. Opozarjamo Vas na — VELIKO IZLETNO POTOVANJA 14. MAJA t. L S PARNIKOM "PARIS". Pišite po navodila. Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE wo?i fiimiTA nrJioA NA KRVAVIH POLJANAH Spts»l>an'Mati&2 T RPLENJE in strahote ■ bojnih pohoda? bivftetf slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivlega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajfc* Sega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijav« fe » polkovem uporu ter njega zakletvi. $1» KaJIga j« trdo vwbqj« 370 gULODA" iab ..i'«'-'-, it j J OT Aš \\\j>ODA. 18. APR. 1924 Zagonetno, toda resnično. Ameriška madama Humbert. I. J ženi splošno priljubljenega zdrav- V nekem eanndskem kraju se je n5ka so sc J1 nudile skoro neoine-jrnetia nmožiea v dvorani policij- Prilike za sleparije in te pri-skejra sodišča, ker je policija ob- liko -Je v obi,ni Gabila, javila, da je zasačila povzročitelja) Njena ekstravaganca je bila na- senzacijonalne ponaredbe, ki je povzročila tako veliko razburjenje ne da bo dotienega tam pred-stavila. Oni, katerim se je posrečilo priti v dvorano, pa so bili nemalo presenečeni, ko so zagledali na zatožni -klopi slabotno, plavo-l.iso deklico, s temnimi, sanjavimi očmi. Lidija Biglev, stara komaj šestnajst let, je bila ponarejeval-ka. Policijski sodnik je komaj vrjel svojim očem, ter je neverno zmajal 7. glavo, ko je čul dokaze, ka-lere mu je predložil držav, pravd-nik. Xarajvnost nepojmljivo se mu je zdelo, da bi mogla biti tako mlada in tako lepa dekliea dovršena ponarejevalka, a dokazi, katere je dobila policija, niso dopuš-. čali nobenega dvoma, da je bila mlada dekliea, ki se je od časa do časa lako ponižno in nedolžno ozr-ht. na sodnika, oseba, ki je skušala dobiti na sleparski način pet tisoč funtov s tem, da je ponaredila na čeku podpis nekega bogatega znanca. Kljub temu pa se sodnik ni mogel odločiti, da bi poslal to deklico v ječo. Prišel je do prepričanja, da ravnost brez meja. Xa kredit je kupovala nakit in kožuhovino v vrednosti na tisoče tin tisoče dolarjev. Če sc je seznanila z žensko, ki ji je ugajala, je vzela slednjo s seboj na zabavno potovanje v Evropo. Enkrat je potovala v družbi štirih mladih dara v London, Pariz, Rim in Berlin. Potovanje je stalo dvajset tisoč dolarjev, a denar ni igral nikake uloge. Mr. in Mrs. Chadwick sta stanovala* v veliki hiši, na velikem zemljišču. Enkrat ji je padlo v glavo, da nanovo opremi hišo. brez ozira na to. kaj bo stalo. Kmalu nato je sklenilo hišo nanovo dekorirati ter je rekla podjetnikom, da bo plačala naravnost nevrjetno svoto, če bi pričeli in završili delo med časom, ko bi ona prisostvovala neki gledališki predstavi. Podjetniki so izvršili kontrakt v določenem času in hiša Mrs. Chadwick je postala s tem znamenitost. Nadalje je iraelai navado dajali dragocene darove ob vseh mogočih prilikah. Da imponira nekemu prodajalcu klavirjev je stopila nekega dne v njegovo prodajalno ter postela klavirje, ki so bili tam se je moralo Lidiji zmešati v gla-j razstavljeni. Bilo jih je sedemin-vi. ko je izvršila zločin, katerega t dvr.jset in Mrs. Chadwick je takoj je bil;* obtožena in vsled tega jo je oprostil. To odločitev sodnika je diktiralo bolj srce kot pa razun, a mogoče je uplival na sodnika tudi magnetični čar oči obtožene. Na ta način je Lidija Biglev prvikrat ušla ječi. S tem pa se tudi pričel zmagoslavni pohod o-čarljivih oči te izvanredne ženske. Že istega dne, ko je zapustila Lidija sodišče, je pričela razmišljati o tem. kako bi mogla brez dela vodili razkošno življenje in sklenila je posvetiti se zločinu. Za eno ali dve leti se je zadovoljila z izsiljevanji. Nikdar ji ni bilo težko prepričati bogatega moža, da je zaljubljena vanj. ga spraviti nato v kompromitujoč položaj ter ko-nečno drago prodati svoj molk. Na ta način pridobljeni denar pa nt zadostoval za njene potrebe in razventega je hotela tudi v družbi igrati ulogo. Ni se omejila na Canado. Združene držirve so ji nudile mnogo-nbetajoče polje bi obiskavala je glavna mesta Unije ter se izdajala pri tem za hčer kakega angleškega generala, udovo kakega grofa, nečakinjo kakega prejšnega ameriškega predsednika in tako dalje, dokler ni spravila med svojo žlah-to skoro vseh velikih in mogočnih tega sveta. Kljub temu pa še vedno ni mogla izvesti svojega velikega udarca. Nek a j časa je nastopala kot "ve-de/.evalka" za bogatine v nekem kraju. Ta uloga pa ji ni prinesla dosti denarja. Potrebovala je velikanske svote, da si nabavi najbolj elegantne obleke in klobuke, kajti pohlep po dragocenih oblekah je postal pri njej že manija. Ko pa ji nista dve njeni žrtvi več hoteli dajati denarja ter ji je policija prepovedala ukvarjati se z vedeževanjem, se je spomnila svojega prvega čina ter sklenila zopet poskusiti svojo srečo kot po-narejevalka. V tem slučaju pa je hotela igrati za večje svote. V okraju, v katerem se je nastanila, je bila ena najbolj priljubljenih dam. V modi je bila merodana in sklenila je za vsako ceno ohranili to svoje stališče. * ♦ • Dosedaj nI našla Lidija 5e nobenega moškega, ki bi se ji zdel do-ftti lwgrft, da bi se poročila ž njim. Številni oamci bo ji ponudili roko in srce in šele ko je spoznala lepega, priljubljenega in bogatega dr. Leroy Chadwicka iz Cleve-landa, je privolila v zakon. Kot Miu Leroy Chadwick pa je postat ie dosti bolj nevarna kot je bi- kot napravila seznam sedem in dvajsetih prijateljev in prijateljic ter naročila trgovcu, naj pošlje vsakemu posameznemu klavir s pozdravi. Ker je trgovec čul, da Mrs. Chadwck vedno točno plača, je brez pomisleka izvršil naročilo. Ob neki drugi priliki je naročila ducat dragocenih ur in ena teh je bila napravljena iz čistega zlata. To je obdržala zase, druge pa je podarila znancem. Tudi njeni uslužbenci so dobivali številne darove. Kuharici je podarila tako Številne dragocene obleke, da se je slednja prevzela ter zapustila z izjavo, da kvari kuhanje njene obleke. Seveda so požrle te ekstravagan-ce velikanske svote denarja 111 to zapravljanje ni moglo trajati naprej, kajti tudi najbolj lepa ženska mora poplačati svoje dolgove. Dr. Chad\\Jick ni mogel pokriti vseh teh -izdatkov. Tega pa je sklenila njegova žena zopet lotiti se ponarejanja in predno jo je dohitela usoda, je šlo skozi njene roke skoro pet milijonov dolarjev. * * * Nekega dne se je pripeljala v zelo dragoceni kočiji, s kočija-žem in lakajem, v eno največjih bank, vstopila, se dala: javiti pri predsedniku ter ga naprosila, naj ji posodi malenkost dvesto in petdeset tisoč dolarjev. Prdsednik jo je seveda vprašal, kakšno varnost lahko nudi za to velikansko svoto. Mrs. Chadwick je zazehala, odprla svojo torbico ter rekla saikas-t ično: — Domnevam, da ste že kaj ču-li o mojem stricu, Mr. Andrew Carnegie-ju Predsednik je odvrnil, da je že dosti čul o tem milijonarju. Mrs. Chadwick je dvignila nos. — Dobro, — je rekla, — tukaj sta dve menici, podpisani od njega. Vidite lahko, da sta vredni sedemsto in petdeset tisoč dolarjev. Brez dvoma smatrate menici kot zadostno pokritje za to malenkostno svoto, katero ki želim imeti za par tednov. To je bilo seveda zadostno pokritje, a predsednik banke, kot dober trgovec, ni hotel sprejeti ni* kakega rizika. Vsled tega je dvor-Ijivo namignil, da sicer ne dvomi o pristnosti podpisov slavnega milijonarja, da pa hoče imeti od odgovorne osebe zapriseženo izjavo, da je to v resnic rokopis Mr. Carnegie-ja. Mrs. Chadwick ni bila raditega niti malo užaljena. Rekla je, da se mudi gospod, ki ji jc prinesel menici, še vedno v mestu. In ker je gospod newyoriki prav- Nemka umorila štiri osebe. Svojo taščo je zastrupila z morfijem — Nabavljala je napačne zdravniške izjave. — Policija ji ni mogla dolgo časa priti na sled. — Morilka bo obsojena na vešala. ni zastopnik Carnegie-ja, bo pač poznal njegov podpis. Odvetnika so takoj poklicali 1er ni le identificiral podpisov, temveč tudi izjavil, da je bil navzoč, ko je Mr. Carnegie izstavil in poti-, pisal menici. Iz aktov, ki so na razpolago v tem slučaju, ni razvidno, kakšno ulogo je igral ta bajni odvetniki v slučaju, če je bil navadno orod-; je, ki je stalo popolnoma pod 11-plivom lepe sleparke ali če je ravnal v zmoti. Na vsak način pa se je pripisalo Mrs. Chadwick sedem sio in petdeset tisoč dolarjev in dragoceni menici so zaprli v bla-gajno. j En mesec pozneje je bil celi de-i nar izdan. Treba je bilo plačati ra j čune, zadovljiti upnike ter impo-j nirati številnim z velikimi naro-j čili. ki so bila plačana takoj v go-1 tovini. Medtem pa sta menici Car-i negie-ja varno počivali v banki in j šele dolgo časa pozneje se je iz-potvorbi in da ni Mrs. Chadwick Carnegie-ja niti poznala, niti ga enkrat samkrat videla, v svojem življenju. (Konec prihodnjič.) Opozorilo. Na pristojni urad je prispel po ročni parček, vendar s precejšno zamudo. Službujoči uradnik je s strogo uradnim obrazom preko očal premeril oba prišleca in izjavil: — Pravzaprav je čas mojega uradovanja že potekel, vendar napravim danes izjemo. Prihodnjič bodite - točne jši f- Rahločutni rabelj. Nevrjetno. a resnično! Londonski krvnik je definitivno podal ostavko na svoj položaj. Ko so ga novinarji vprašali za vzrok njegove ostavke, jim je krvnik odgovoril sledeče: "V svoji karijeri sem spravil mnogo ljudi na oni svet. Nikoli me radi tega ni pekla vest, ker sem bil prepričan, da so obsojenci zaslužili to skrajno kazen. Samega sebe smatral vsekdar le za izvrševalca pravice. Toda laaska leto hi moral izvršiti smrtno obsodbo nad gospo Tompson. Veste, to je ona ljubka ženica, ki je hladnokrvno gledala, kako je ljubimec umoril njenega moža. D as i *a sodbniki menili. da je tudi ona kriva, sem bil jaz nasprotnega mnenja, a vendar sem moral izvršiti obsodbo. Ne morem vam po vedati. kako mi .ie bilo težko pr; srcu. ko sem izvršil svojo dolžnost. Lahko si to tudi sami predstavljate: ona je v tem trenutku gledala proti nebu 111 neprestano izgovarjala ime: "Friderik. Friderik'*. To je bilo ime njenega ljubimca, katerega so istočasno obesili na drugem koncu Londona ... In ona je to vedela, kr-bel sem, da se je vse hitro izvršilo, a sklenil sem, da se odpovem težki službi: prvič sem čutil v življenju, da sem izvršil grozen in podel umor. In zato mi vest ne da miru___Mučijo me strašne misli in tudi po noči nimam pokoja. In baš radi tega sem podal oatavko". eksliuinirala. in obducirala, tla se potom strokovnjakov ugotovi njihove smrti. Ako se dožene. da so vse tri žrtve radi zastrupi jen ja z morfijem čakajo Erna vešala. Trakulja v kurjem jajcu. Berlinska kriminalna kronika se je zadnje dni pomnožita za nov interesanten ženski tip, ki spominja na lepo markizo Brin-villiers. Ta dama je bila pred tristo leti v Parizu obsojena na smrt. ker je zastrupila mnogo ljudi, med njimi svojega očeta in brate, da s{» jt» polastila njihovega iins-' ja. Berlinska policija je aretirala tridesetletno lepotico Erno Bi-fcchurjevo. bivšo bolničarko v neki berlinski bolnišnici. Osumljena je štirikratnega umora, katerega zgodovina se glasi takole: Erna je služila za bolničarko in je nekoč prekoračila predpise svojega delokroga s tem. da je dala moškemu pacijentu. ki je bil j>0;I njenim nadzorstvom, dozo mo?fija. katero so mu zdravniki zabranili. Radi tega je bila takoj odpuščena iz službe. Paei-jent pa. čim je okreval, je vzel Erno za ženo .Erna je dobila pr?-imek Koerner in je živela prve <'-as«' pn poroki s svojim možem zelo srečno. Ž njima je stanovala tudi Koernerjeva mati. Ta ni !>Lla sinahi prav nič všeč. hi nekega lepega dne je. meni ni«"-, tebi nič umrla. Ljudem se je zdelo čudno, kako da se je tako naglo preselila na oni svet. a Erna je znala vse dobro uravnati, la se ni drznil nihče na glas dvomiti nad naturno smrtjo matere njenega moža. Edino služkinja sn je povzpela do trditve, da st« ji cm široka. Dva člena sta bila popolnoma razvita ravnotako glava, ki je imela 4 vsesal k e. Kako je prišla trakulja v jajce ? Na deželi je vedno dovolj gnoja, kjer najraje brska kuretina. Tu je gotovo požrla kokoš kak člen trakulje. Ta člen. ki vsebuje jajeka in pozneje em-brijone. se je v kokošjem želodcu mirno dalje razvijal, en embrijor. je potem zašel mesto v mišičevje v jajčnik in od ted v jajce. V jajcu se je po daljšem ča>u razvil končno v t rak ul jo. Truplc ri*znanca v Dravi. Pr: Sv. Marjeti niže Ptuja potegnili \y Drave neki kmetje truplo približno 40 h>t starega moža. Domneva, se. da je ponesrečen spi war. Truplo je bilo že moouo »azjedeno. moralo je že dalje čas-t ležati v vodi. Velikost srednja, '»lava brez las in brk, pri s«4ii je imel <"*rno i*i rnjavo rokavico. POZOR ČITATELJI Kdor izmed rojakov mi naznani natančen naslov, JOŽEFA BRENČIČ, dobi $3.00 nagrade. Njegov zadnji naslov je bil 143 Leanad St, Brooklyn, N.Y. Jacob Cernilogar 1394 E. 10 St., Cleveland, O. Pozor čitatelji. Opozorita trgovca Im otnega lista, se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplučniku. Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja. Nakazil zneske pod ?.">. ne moremo prevzeti. Vsled ta-mošnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni in isti osebi več kot $_•<». Znesek za pristojbino nam je poslati obenem z onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim. ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni. Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Tsi oni, ki tega oglasa, nebi razumeli, naj nam pifiejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero dr2avo žele denar poslati. FRANK SAKSEB STATE BANK / »...55»'-. Vti7i ? ' .... i ■ . . - GLAS NA^OTLA 18. APR. 1924 (Nadalje v a ne.) lleury je še bolj. zardel ter se dvakrat zaporedoma priklonil mladi dami. Pri tein j«' pa ni pogledal, ampak se je zarsnknil na peti ter .»dšei skozi vrata. — i-iodi pri nas nekaj časa. dragi moj, — ga je pozvala mati. — Ne morem. Moj bivši učitelj me prieaknje. Njegov glas je bil t iii in hripav. — Moj dobri Ilenrv je pred osmimi dnevi napravil Lzpif — je pojasnjevala mati. — Gotovo je preveč študiral, da je sedaj tako <*tovii. Z
  • e svoje življenje. Ali ni nič zahajal med študente! — Ne. med študente ni zahajal Vzgajala, sem «ra doma. In je silno iilie in mint" nature. Nie mu ni za družbo. C'e bo že nekaj ča-so ta«io študiral kot je dosedaj. l>o postal pravcat samotar. — Kaj bo*»te pa počeli ž njim. Teta Rene.' — je vprašala Krška drzno. lirofiea se je smehljala fino in začudeno. Njen pogled je obstal na 1* ršk m em-svežem obrazku. —Henrv ni zahajal dosedaj v nobeno družbo. On hoče postat i profesor, slaven učenjak. Nit o je začela pripovedovali o svojem mlajšem siim Leonu, ki je še gojenec vojaške akademije. Kiras je postajal nestrpen. Končno je vstal rekoč; — No. Uršon. sedaj se pa lepo prikloni tetu ter jo vprašaj, če se smeš pojutrišnjem preseliti k nji. Henivjeva mati .je p »zvonila z m »lim, srebrnim zvoncem. Nato je objela mlado deklico ter vprašala. Kirasa: — Ali mi hočete izpolniti vročo prošnjo, moj dragi prijatelj Kiras f — Zapovedujte, gospa grofiea! C'e mi zapoveste, bom jedel mo-eerade, in če hočete, da bo.ni shujšal za kakih sto funtov, i'e bom par tednov zaužii nobene jedi. — Ne, — se je nasmehnila grofiea, — taka želja bi bila j »reve č okruta. Prosim vas. pustite Trško že sedaj pri meni. Preskrbi te ji iz hotela prtljago, ona naj bo py tukaj. Kaj bi čakali še dva ali tri din", ako je že danes dobrodošla? Ali hočeš, Prškaf — Kaj .vi mi obljubil včeraj? — ga je vprašala precej osorno. — No. gospa grofiea. včeraj sem ji obljubil, da greva noeoj v gledališče. — Dobro, gospod Kiras. — .je odvrnila grofiea. — Ob petih po poldne bo večerja. Ob osmih pa gremo vsi skupaj v opero posluša T " Vesele ženske". , — Vesele ž"nske ? Prškine oči so zasijale v ostrem blesku. — je krasno, 'leta. pro»irn vas. ne prelomite svoje besede. Očetu je podala roko rekoč: -- Zamojdel j»oj<^ sam v hotel, .laz ostanem tukaj, da veš. Tumi ugaja. 'IV ka ugovarja! oče. — Tako hladno se poslavljaš — Toda Prška — o<| mene ' — V.a božjo voljo, dragi baron — nikar ne razburjajte dekleta -- je ugovarjala grofica ter Prško ponovno objela. Medtem j«* vstopil služabnik. — Ali se je že vrnil grof iz zunanjega ministrstva ? — Se ne. grol iea. — Sedaj pa le hitro, moj dragi Kiras. Za dve uri se menda ne bomo poslavljali. Torej n:\jkasne.jo ob pet ih nasvidenje! Tedaj vam bo pa že povedala hčerka če je n svojo sobo zadovoljna. Takoj jo bom odvedla osebno v njeno kraljest.vo. Nasviden je. moj dragi prijatelj. nas viden je! Stari gosjKxl se je nerodno priklonil ter odšel. Prška je p<»legnila grofieo k oknu. ga odprla, pobrala s pri zitlka nekaj snega ter napravila kepo. — Kaj pa nameravate, Prška.' Spodobilo bi se. Če bi očetu prijateljsko pnkimaii v slovo. Le » težavo ju je pregovorila, da ni okepala odhajajočega očeta. (iosp«» je tekel preko vrta, kolikor so ga net-de noge. Cirofiea je dobrodušno mrmrala sama pri sebi; — Težko, j-ik*> težko jo nekoliko olikati. Toda videli bomo. Človek ne >me nikdar prezgodaj soditi. -S * \ veliki, palači podobni hiši. j,, zagrinjal služit h n»ik težka za-grinjala ter prižigal plinove .svetilnike v jedilnici. Gospod general Dern-Ho silno bogastvo, katero je pode-doval po svojima dvema bratoma, povsem zaslepilo. Na preteklos-t. na leta pomanjkanja in skromnrrsti ni ni*i pomislil. ("e je pa pomislil, se mu je zmlelo vse neprijetnim sanjam podobno. Pon«kš. lah koži vos t in hrepinenje po uživanju ter vse druge podobne s*rufcti so se ga lotile z nekako čudno, magično silo. Odkar je bil general Dern-Gropeti bojrat. ni pognal* nobenih meja več. Nobena stvar, nobena razkošuost se mu ni zdela predraga. V salonu njegovih hčera so tudi gorele plinove sv,etilke. Lena je sedeta ob mali. z zlatotkanim prtom pogrnjeni mizici ter nekaj pletla. ■ HIJ Knez Sokole j je sedel pole« nje, neprestano gledal v njene gib« ne roke. •— O nečem je premišljeval. Jolanta je irfala na prHČie»i ter popravljada garxline. — Stric i>anijel, poglej, ali ni lepše tako? Knez je stopil k nji, sklenil roke na hrbtu ter jo pohvalil; — Krasno, imenitno! Kdo bi si mislil, »Tola, da imaš t!i vi res pravi oče . . . Šefa je zgrabil strah . . . "Oprostite. če ni bilo kaj prav." in zagrabil in stisnil mu je obe roki - - . "... bili ste mi pravi oče in moji tovariši pravi bratje, vendar vidite. da mi ta služba ni več potrebna. zaradi zdravja in zaradi matere in zaradi moje zaročenke. Saj me razumete!" In vsi so mu čestitali. Pe je tako, je seveda umljivo. Slovo je bilo prisrčno. if Drugi dan so časopisi poročali, da je Ivan Mrkim ustreil svojo mater, neko dekle in sebe. Iz povsem neznanega vzroka . . . ALI VESTE,— «!.i živi V Italiji v Abruzzi pleme, ki govori im>i»:i«Viwi srbohrvaščino in v«»st. druse «-i«airotf kulieiuo? pa Promenadne koncerte. Iz Ptuja poročajo: Izvedeli smo zanesljivega vira, da namerava tukajšnji kavarnar Vueek tudi letos prireja t i promenad ne koncerte v našem parku. Pp.iti je, da tukajšnje merodajne oblasti Vueaku ne bodo delale nobenih ovir. tki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za dnevnik "Glas Narodu". Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Olas Naroda" je: Za eno le'.o $6.00; za pol leta $3.00; •a štiri mesee $2.00; za četrt leta l.r,0. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. CaliforrJa: San Francisco, Jacob Lausin. Colorado: Penver. Frank Skrabee; Leadville, M. Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh; Salida, Txmis Costello. Indiana: Indanupois. Louis Hudman. Illinois: Aurora, J. Verbich; Chicago, Joseph B'ish: Ckvro. J. Fabian; Joliet, Fr. Biimbieh, T. Zaletel in John Kren; J.a Salle, J. Spelich: Mascoutah, Frank Aujnistin: North Chicago, Anton Kobal, >Jath Ogrin ;.Springfield, Matija Bar-borich; Waukegan. Frank PetkovŽck. Kansas: Franklin in okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzwiller, Fr. Vodoptvec. Minnesota: Ghisitoim, Frank Gouže; Ely, Jos. J. Peshel; Eveleth, Louis Gouže; Gilbert, Louis Vessel; Hibbing, Jobn Pov-še; Virginia, Frank Hrvatich. Missouri: St. Louis, Mike Grabrijan. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. Vw Y«rk: Gon anda, Karl Sternisha; Little Falls, Frank Masle. Obi«: Barberton, A. Okoish in J. Bark h; Cievelaud. Jakob Resnik in Chas. Kar-linger; Collinwood. Math. Slapnik; Lorain. Louis Balant in J. Kuniše; NHes, Frank KogovSek; Youngstown. Anton Kikelj. Pennsylvania: Acosta, in okolico. Martin Abram; Am briiifra, Frank Jakshe. Besaemer, Louis Hribar; Braddoek. J. A. Germ: Hroughton, Anton I pa vec; Burdine. Jobn Demshar; Conemaugh, Vid Ro-vausek in J. Brezo vec; Ciaridge, Anton Kozaglov in A. Jerina; OudIo, *«tnn Tauželj; Export, Louis Supančič; Forest City, Math Kamin. Farrell, Jerry Ogrin; Imperial, Val. Peternei; Greens-burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike PauKhek: Johnstown, John Pola ne in Martin Koroshetz; Lucerne; Anton «»šolnik; Lloydell, Anton Malovrh. Moon Rnn, Frank Maebek ip Frank Pudmilsek: Pittsburgh. Z. Jak she, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich; Reading, J. Pesdirc; Rockwood, A. Hochevar; Steelton. Anton Hren; Turtle -Creek in okolico, Frank Rchifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jnrij Previch; Willock, J. Pe-tcrneL * West Virginia: Coketon, Frank Koclan. Wisconsin: UilwaiM. Joseph Tratnik, Racine, in okfljleo. Frank Jelene; Sheboygan. Svetlin. Kretanje p^riukov - Shipping News m. oarUa: Paris, Havr«; Bersnaarla. Cherbourg. 28. aprila: Majestic. Cherhourr: Albania. Char-bourg: Pres. Harding. Chprbonrg; Ordun^ Cherbourg; Cleveland. Hamburg. aprila: Republic, Cherbourg. S. mala: Leviathan. Cherbourg: Olympic, Char-ourg; Pre«. Wilson. Trit; La Savol« Havre; Orbita. Cherbourg. 7. maj*: AQUtanla, Cherbourg; 8. maja: Eelgenland. Cheroburg. 10. maja: Homeric. Cherbourg: America. Char bourg. 14. mala: Paris. Havre: Martha Berengarla, Cherbourg. Washington. Tr»t \S. maja: Albert Ballln. Cherbourg in Hamburg Stuttgart. Bremen. 1«. maja: Orca, Cherbourg; Veenflam, Bologna; Pres. Roosevelt, Bremen. 17. maja: Majestic, Cherbourg. 21. maja: France, Havre* 22. maja: Luphind, Cherbourg. 94. anaja: Leviathan, Cherbourg: Olympic, Cherbourg; Tyrrlicnitt, Cborboury; Colombo. Genoa. <7. maja: Reliance. Cherbourg In Hamburg: York. Bremen. maja: Aoultania. Cherbourg. SO. maja: Ame-lca, Genoa. 31. maja: Homeric. Cherlxrurg: Cont* V«rda Genoa; iTrs. Haruing, Cherbourg. Veliki izlet v JUGOSLAVIJO na svetovno znanem parniku'AQUITANIA' 45, 647 Ton ODPLUJE IZ NEW YORKA 7. MAJA (PREKO CI 1 ERBOfRGA) Preživite 6 zabavnih dni na m« Zagreba, skrbel za vsakega potnika in gledal, da bo vsak kolikor mogoče ugodno potoval.-C17X.ARD ČRTA jf* znana po vsphi svetu vsled svoje nenadkrlljive postrežbe in izvrstne kuhinje. Xe zamudite te dragocene pri- l>y. like ter posetite domovino. Za nadaljna navodila vprašajte najbližjega Cunardovega agt-r.ta v vaSom m>-stu ali pa. naravnost pri CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK hitra potniška služba od NEW YORKA do TRSTA (jar• ko Qanova) Najboljia in najkrajša pot po Sredozem-ikem morju z našimi veličastnimi parniki, D U I LIO____1. maja; 17. juni.; 19. julija COLOMBO 24. maja; 1. Julija; 7. avgusta GIUI-IO CESARE 8 Juli.; 16 avg.; 19 sept. •Največji ln najhitrejši parnik na olje za Sredozemsko morje. Udobna kabine tretjega razreda z t. i Id t posteljami za družine ln ftenake. Pri okusnih obedih Je vino brezplaCno. Za podrobnosti vprafiajte nafiega agenta ▼ vaAem meatu ali pa naravnost pri mmrni ®mu mm Italia-America Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Nagi zastopniki v JugoalavlJI: Jadranska Banka. Belgrad ln njena podružnica 160 AKROV FARMA v dolini, miljo do postaje in vasi, nova hiša, tla iz trdega lesa, hlev spo daj, cementna tla, Unrita za napajati živino, kokoMijak "300 čevljev dolg, električna luč. tekoča voda v vseli prostorih, 20 molznih krat . prostora za 35, o konje. 650 kokoši, vse v naj boljšem stanju, fino orodje. — Cena $8500.00. del takoj. Jako pri poroeljivo. W. H. MIRIMKK. C'ooperstown. N. Y. PARIS .................... New York, Havre. ROCHAMBEAU ......... LA SAVO IE ............. SUFFREN ............... New York. Vigo [Spain], ROUSSILLON ........... Fisle u un£U lekalaea •c*>ta & 19 STATE STREET. Havre. Pari* -----23. aprila Paris . 19. aprila ___ 3. maja .. 13. maja Bordeaux ... 6. maja i u (hm Brad: NEW YORK ITALIJANSKE HARMONIKE. Ali izdelujemo in impnrtiramo rasne prvo. vrsirie Pn'nu ruj>ravljf-ne ITALIJANSKE 136 AKS0V FARMA ".U aki*"v hnate, ostalo obdelana zemlja i:i paš!i.ik]. poslopja, pohi-štv -. • r-.iljc. »lav goveje živine, J. konja. lil:zf! železniške postaje My (Yi'ek. X. V., se proda radi vrtini muza, ker iie morem sjiinia 'bd(-!o\at i. Zemlja najboljše vr-vte Kdor želi dobro farmo, naj se ' bi-iie za pojn^ila na lastnseo: .Mrs. Mary i?..lih. (»aksviile, N V. e iSsCrgrZfX'yvA; HARMONIKE, najboljge na. y^-etu. Des*>t let garantirane. NaSe cene so r.ižjs kot drugih Izdelovalcev. Brezplačen pi/uk v igranju kupcem. Pišite po BREZPLAČNI : cenik. RUATTA SERENELLI S. CO. 1 17 Bule (aland Ave. Dept. 43. Chicago. III.' •U<* Diamond, a. J. PereaU. Km* Springs, UrnIs Fotef foriuredcsQi mo jMMbtaHeai uradu prijetno In nanjo** •^jTTk. j. m fjtf tajam Potovanje v Jugoslavijo. Kdor namerava potovati to epom. Ud v atari kraj na obisk ali stalno, priporočamo, da se odloči za pamik "PARIS", največji in naf novejši parnik francoske parubrod-ne družbe, ki odpluje iz New Torka 14. MAJA 1924. Železniška zveza preko Francije, Švice ln Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski progi, zlasti pe Se 8 parni kom 'PARIS' in se pride v deveti!} dneh v Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zas* dno ozemlje, se i>elJejo iz Pariza iuh ravnost ▼ Trst. 8 tem parnfkom potuje tedaj tudi naš oradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da bo Sla naprej vedno Istim Tlakom, kot potniki. Vsi potniki IIL razreda so n stanjeni na tem parniku ▼ kablnab po 2-44 ▼ eni kabini; kdor želi potovati takrat na tem p&rnikn, naj nam dopoHJe Čim prej $10.00 are za III. razred ln $50 za drugi razred, da mu preskrbimo dobro kabino Se sedal, tea ne bodo boljSl prostori oddani l Frank Maor Stala Bank tmk. M. t ] «wah, mmoOAjn n n Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KI>OR je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je narar.C-no poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dar i vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam budo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-aike. ki imajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni ki 5e niso ameriški državljani. morejo j>otovati v stari kraj na obisk, t«nia i>orrebno je. da se povrnejo tek«»in šestih mesecev in so pripuščeni brt-z vsake neprilike v to d.-želo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej pisf za pojasnila. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo pripufi-čeni s«?m zo]>et po 1. juliju 1924. Pro»lajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zn m ore jo Jugoslo-«ni Hedaj potovati. Ako želi kedo naročiti vomi li.st Iz Jugoslavije v C A N A D O naj nam piše za jNiJasnila. Frank Sakser State Bank 62 Cortlandt St.f New York SUvaa »aetoeatva Prav vsakdo— kdor kaj kdm kaj ponuja; kdor kaj kvpnjo; kdor kaj prodaja; pnt ▼aakdo prinuTm, da lsiajo mali oglasi »irili