Št. 2948. Poročilo deželnega odbora o volitvah deželnih poslancev iz razreda kmetiških občin. Slavni zbor! C. k. deželne vlade predsedništvo je deželnemu odboru vse volilne spise, zadevajoče volitev za deželne poslance, katere so se 27. junija t. 1. izvršile, v pregledovanje izročilo. O njih se podaja v smislu §■. 53 dež. vol. reda sledeče poročilo : I. Volilni okraj, okolico ljubljansko in vrhniški okraj obsegajoč. Volilski imenik kaže, da je 92 voliteljev (volilnih mož) od kterih spada 66 pod ljubljansko okolico, 26 pa pod vrhniški okraj. Spisi o volitvi voliteljev dadó povod k sledečim opazkam. V obče je čudno in mora se obžalovati, da se je tako malo volilcev pri volitvah voliteljev vdeležvalo. Vzrok tega pa je le zanikerno ravnanje dotičnega okrajnega poglavarstva, da je oznanilo za te volitve, katere so se 20. junija t. 1. vršile, še le 15. junija izdalo. Tako se je zgodilo, da občina Medvode voliteljev ni izbrala, kér se je dotično oznanilo še le 19. junija, to je, ravno en dan pred volit vi j o pri farah sv. Katarine in Preske oklicalo. Po §. 19 v drugem odstavku dež. vol. reda pa je predpisano, da se mora dan volitve tako postaviti, da se poprej lahko dodelajo vse potrebne priprave. Da pa ja to storiti mogoče, je neobhodno potrebno, da se dan volitve, kolikor mogoče, hitrejè oznani. Tukaj je tedaj dotično c. kr. okrajno poglavarstvo očitno proti postavi ravnalo in jako bi bilo želeti, da bi deželna vlada v prihodnjič zato skrbela, za kar ima skrbeti, namreč da bi podložni uradi vestno izpolnovali postave. Pri spisih o volitvi voliteljev za občino v Cernučah pa še oznanila nije zraven. Potem je pa še druga, čeravno le formalna pomaukljivoSt. Pri volitvah skoro vseh razun dveh občin je prav za prav le eden glasovnik, druzega nasprotnega glasovnika pa ni, ampak njega nadomestuje glasoštevnik, kar pa oziraje se na §. 32 in '44. dež. vol. reda ni dovolj'. Končno bi bilo tudi želeti, ako bi bilo v zapisniku o volitvi voliteljev zaznamovano, pervič število duš vsake volilne občine, drugič broj voliteljev, tretjič Število vseh’ volilcev in četrtič število nazočih volilcev. Volilski imeniki bi bili, glede, poslednjega volitelja Francete Dolinarja za popraviti, z ozirom na popravek, kterega je že volitna komisija v korist Jerneja Šušteršiča v obeh glasovnikih naredila. K volitvi dveh deželnih poslancev v Ljubljani je, kakor to oba enako glaseča glasovnika kažeta, 82 voliteljev prišlo. Njih izkaznice priležč volilnim spisam. Od oddanih glasov je dobil Dr. Janez Bleiweis , c. kr. profesor vseh’ 82, Dr. Jože Poklukar , bilježniški koncipijent 80 precej pri prvem’izbiranji, razen njih dveh sta še dva kandidata, vsak po jeden glas dobila. Nadpolovična večina iznaša 42 glasov. Po tem takem sta gori navedena kot deželna poslanca v smislu §. 48 dež. .vol. reda izvoljena in stavi se tedaj predlog, da se oba izvoljenca potrdita. n. Volilni okraj kamniški in brdski okraj obsegajoč. Od 87 voliteljev je prišlo 81 k volitvi. Kar se pa tiče spisov o volitvi voliteljev, dajó oni sledečim opazkam povod : prvič, nij pri nobeni volitvi zapisnika, ampak to, kar bi imelo v njem stati, je ob kratkem vgla-sovniku načrtano ; drugič manjka pri vseh volitvah dotično oznanilo in potrditev da je bilo oznanilo v resnici razglašeno; tretjič, je namesto druzega glasovnika, kakor ga §. 32 in 44 dež. vol. reda tirjata, samo glasoštevnik. Od oddanih glasov je dobil Janez Toman, dekan v Moravčah 75, razen tega so še trije kandidati po en glas, in četrti kandidat 2 glasa dobil, en volitelj se je volitve zderžal. Ker je nadpolovična večina 41, je jasno, da je dekan Janez Toman za poslanca izbran in stavi se predlog, naj se potrdi. III. Volilni okraj obsegajoč kranjski, trziški, loški okraj. Od 90 voliteljev vseh treh okrajev se jih je pri volitvi 89 vdeležilo; gospod Franc Kramar, korar v Ljubljani je dobil 88, gospod Dr. Radoslav Razlag, odvètnik v Ljubljani pa 82 glasov; potem so še dobili Anton Železnikar 5, Juri Varl, Šimen Robič in Höffern vsaki po jeden glas. Ker nadpolovična večina 45 glasov iznaša, sta oba gori prva imenovana za poslanca izvoljena. Dotični volitveni spisi, kažejo, da se je tako pri volitvah voliteljev kakor pri volitvi obeh poslancev postavno in po določbah dež. vol. reda postopalo. Samo manjka pri spisih volitvenih za poslance drugi imenik voliteljev. Pri volitvenih spisih za volitelje pa bi bilo želeti, da bi tudi oznanilo s potrjen-jem da je bila volitev za volitelje redno razglašena, pri vsih priležalo; potem bi se moral v prihodnjič zmirom drugi glasovnih, kakor to §. 32. in §. 44. dež. vol. reda velevata, ne pa samo glasoštevnik napraviti. Občina stara Oslica ni izbrala voliteljev ker ni nič volilcev k volitvi prišlo. Stavi se toraj, ker se ni nič bistvenega opustilo, predlog, da se oba izbrana kot poslanca potrdita. IV. Volilni okraj, radolški in kranjske gore okraj obsegajoč. Od 51 voliteljev jih je prišlo 48 k volitvi. Nadpolovična večina je tedaj 25 glasov. Volitve voliteljev so po postavnih določbah zveršene. Samo bi moral namesto glasoštevnika v redu napravljen drugi glasovnik biti, tako pri teh kakor tudi pri volitvenih spisih za deželnega poslanca. Gospod Lovro Pintar, župnik v Breznici, je od oddanih glasov.................................. 45 gospod grof Gustav Thurn . . . , .... . . . . . . . , • • . . . . . ... . . 2 in Miha Razinger . . . . . . . . . . . . . . ................................................. 1 dobil. Po tem takem se vidi, da je gospod Lovro Pintar z nadpolovično večino za deželnega poslanca izbran. Stavi se tedaj predlog, da se izvoljenec za deželnega poslanca prizna. V. Volilni okraj obstoječ iz postonjskega, planinskega, senožeškega, ložkega in bistriškega okraja. Pri volitvi voliteljev se je po postavnih določbah postopalo. Od 102 voliteljev tega volitvenega okraja jih pripada Postojni ... ... . . . .... .... .... . . . . ••• • • • • • 24 Planini . . . . . .... . . .... . . . . ... . . . « ■ • ..... 20 Senožečam............................... . ... . . . . . • • • .... 17 Ložu . . . . . . . . . . . . . ... • • . .... . • . • . . . . • • • Bistrici . . . .... . . . . . . . . • • . . . . . • • • • • • • . . . . .23 K volitvi deželnih poslancev je 98 voliteljev prišlo, po tem takem iznaša nadpolovična večina 50 glasov. Volitev sama se je strogo po določbah dež. vol. reda izvršila. Od oddanih glasov je dobil Matija Koren, posestnik v Planini vseh . . . . . . . \ 98 Dr. E. H. Costa odvètnik v Ljubljani pa . . ... . , . .......... . . . . . . . . 97 potem je še Leopold Dekleva ...... . . . . . . . . . . . . , . . . • . 1 glas dobil. Obadva prva sta tedaj z nadpolovično večino za poslanca izvoljena, in stavi se tedaj predlog, da se za taka potrdita. VI. Volilni okraj, obstoječ iz okraja ipavskega in idrijskega. Od 47 voliteljev jih spada 25 pod Ipavo, 22 pa pod Idrijo. Pri volitvi deželnega poslanca se je 45 voliteljev vdeleževalo ; nadpolovična večina tedaj iznaša 23 glasov. Od oddanih glasov je dobil Jurij Grabrijan dekan v Ipavi . . . . . . . ... 42 vitez Gariboidi, okrajni sodnik 2, in Henrik Zagorjan, kaplan v Žireh . . . . , . .... 1 Pri volitvenih spisih voliteljev za občine Podraga in Vrabče, okraja ipavskega, manjka dražega glasovnika, sicer se je pa čisto po postavi ravnalo. Po tem takem je Juri Grabrijan z nadpolovično večino za poslanca izbran in stavi se predlog, da se za tacega potrdi. VII. Volilni okraj, obstoječ iz novomeškega, kostanj e viškega in kerškega okraja. Od 100 voliteljev tega volilnega okraja jih pripada novomeškemu okraju . . ... . 49 kostanj e viškemu.............. • • • • • • • • • * • • • • • ♦ • • • . . . . . 15 kerškemu . ..... ■ • • • • • • • : • • • ? • • • .... 36 K volitvi voliteljev za občino sv. Peter, okraja novomeškega, jih od 159 volilcev 150 niprišlo; tedaj je bilo volilcev 9, in nadpolovična večina od teh 5; toliko glasov je dobil Franjo Rifl, a vendar se je v drugič volilo, in se je on in Janez Rataja, kteri je bil pri prvem glasovanji samo 4 glasove dobil, na drugo glasovanje dal. To postopanje je po smislu §. 32. oddelek DI. in IV. in §. 49. dež. vol. reda nepostavno. Ako bi se tedaj ta cela volitev volitéljeV zavrgla, moralo bi se število voliteljev celega volilnega okraja za štiri zmanjšati, ker ta občina 4 volitelje voli,_ in ravno tako potem tudi število glasov kandidatov za deželne poslance in sicer Zagorcu in Hrovatu, ki sta oba po 2 glasa od teh 4 voliteljev te občine dobila. Potem bi imel Zagorec samo 62 glasov, Hrovat Anton pa 13. Občina Kostanjevica je trikrat volila, ker pa nobenkrat dotični kandidati za volitelje niso nad-polovično večino dobili, tedaj tudi od komisije za volitelje razglašeni t. j. Jože Podboj, Jože Pihler, Engelbert Šušteršič, Andrej Jordan ne morejo za take veljati, njih glasovi se ne morejo šteti. En glas od tih le je dobil Anton Hrovat, tedaj je ta vseh skupaj le 12 veljavnih glasov dobih Dva glasa od istih je dobil Jombart, ako se te dva od njegovih 3 prejetih glasov odbijeta, ostane za njega samo en veljaven glas. En glas od istih je dobil Jože Zagorec; če se tedaj njemu ona dva gori navedena neveljavna glasa, in pa ta ravno omenjeni odbije, ostane mu še 61 veljavnih glasov, kar še zmirom precej več iznaša, kakor nadpolovično večino. Pri drugih volitvah voliteljev se je strogo po določbah dež. vol. reda ravnalo. Pri volitvi deželnega poslanca se je 83 in po odbitih. 8 neveljavnih samo 75 voliteljev vdeležilo. i" " 'Ü | ‘ M " ’ " ' ~ ^ n_||v ... , M 61 15 12 3 1 1 Od oddanih glasov je dobil Jože Zagorc, posestnik v št. Jerneju po odbitku 3 neveljavnih . • . . 1 . . . . - . . . . ' • . Anton Horvat, župan v sv. Jerneji . . . . . . •. . : . . ..... po odbitih 3 neveljavnih . . ..... . . . . . . ... . . . Julij Jombart, grajščinski posestnik . . . , .................. ... . po odbitku 2 neveljavnih . . v ... . v,? Ì . . ... , Viljem Pfeifer . . . . . . . . . . . . .... . . . , . . . Nadpolovična večina je 42, oziroma 38 glasov; tedaj je JoŽB Zagorec, posestnik v sv. Jerneji z nadpolovično večino za deželnega poslanca izbran in stavi se predlog, da se za tacega potrdi. VIII. Volilni okraj, obstoječ iz okrajev trebenskega, zatičinskega, žužemberkskega, mokro- noškega, litijskega in rateškega. Od 157 voliteljev jih spada pod Trebno . . . . ... . . . . . . ....... 20 Žužemberk . .................... . ... . . . . . . . . ........................ . . 21 Mokronogo . ... . . . . . . . . . . . . ............... . . . , . . . . . 28 Rateče . . . . * . ; . ................... . ... . .... .... . . . . . . 18 Litijo in Zatičino . . ... . ................... . . . . . . . . . . . | . . . . . 70 O volitvi voliteljev se ne more nič posebnega protipostavnega navesti. Samb pri volitvenih spisih litijskega in zatiškega okraja se le malo kje zapisnik o dotični volitvi nahaja. K volitvi deželnih poslancev v Trebnem je 136 voliteljev prišlo. Od oddanih glasov je dobil gosp. Dr. Valentin Zarnik odvčtniški koncipijent v Mariboru . 119 gosp. grof Barbo, grajščak.............. . . . . . . . . ........... 1Ö3 in gosp. Miha Tavčar, župnik na Vačem i . . . . ... . . . . . .... . ... . 101 potem so še Anton Böhm . . . . . . . . . . . .............................. . . . 20 Nace Klemenčič..................... . ... .... ............................................ . 13 Janez Vrhovec . . . . •. ................. . . . . . . . ............................. 10 Emanuel Tomšič . . . . . . . . . . . . . v . . . . . . . . . , , . » , . . „ 9 Alojzi Koblar . . ...................... . . ... . . . . .... . . . .... 6 Janez Rozman . . . . . . . , . , ..... . , . . . . . . . . . . . . . . 2 Jože Rozman . . . . . . . . ... . . . .....................................................2 Friderik Langer, Dr. Janez Skedl in Juri Kolbe vsaki po 1 glas dobili. Ker nadpolovična večina 69 glasov iznaša, so prvi trije za deželne poslance izvoljeni in stavi se predlog, da se za take potrdijo. IX. Volilni okraj obstoječ iz okrajev kočevskega, ribniškega in velikolaškega. Od 91 voliteljev tega volilnega okraja jih spada pod Kočevje .......... 48 pod Ribnico ........................................... 25 pod velike Lašče .... . . . . . . . .................................................... . Ig Pri volitvenih spisih voliteljev se mora pokarati zanikernost, sktero so oni delani. Pri nobenem volitvenem spisu se ne nahaja zapisnik, iz kterega bi bilo mogoče razvideti, koliko je duš volitvene občine, koliko voliteljev spada na vsako volitveno občino, potem koliko je volilcev in koliko jih je volit prišlo, poslednjič s kolikimi glasovi so bili volitelji izbrani. Tudi se ne najde pri nobenem volitvenem spisu dotično naznanilo. Pri volitvi deželnih poslancev se je 90 voliteljev vdeleževalo; nadpolovična večina iznaša tedaj 46 glasov. Od oddanih glasov je dobil gosp. Peter Kozler, posestnik v Ljubljani.................. 51 in gosp. Luka Svetec .... . . . . .. . . . .................................................... . 51 Jože Braune, lekar . . . . . . . . . . . ............................................... . . . . 39 Franjo Bartelmä . ...................................................................... 39 Po tem takem sta prva dva, ker imata nadpolovično večino glasov, za deželna poslanca izbrana in stavi se predlog, naj se za taka potrdita. X. Volilni okraj obstoječ iz okraja Črnomeljskega in metliškega. O volitvenih spisih voliteljev je le omeniti, da pri sledečih občinah: „Radoviča, Drašice, Ceš-novič, dolenji Suhor, Vinji vrh, in Kot“ druzega glasovnika manjka. Potem so pri volitvi voliteljev' občine Vinice, k kterej je 26 volilcev prišlo in je tedaj nadpolovična večina 14 glasov, trije za volitelje razglašeni bili, ki so le po dvanajst in po enajst glasov pri glasovanji dobili. Po postavi bi bilo, da bi se bilo drugo glasovanje napravilo, kakor to §§.49. in 50. dež. vol. reda velévata. Od 55 voliteljev tega volilnega okraja jih je k volitvi deželnega poslanca 51 prišlo. Od oddanih glasov je dobil gosp. Martin Kramarič, posestnik v Radovicah ...... 48 gosp. Janez Logar, c. kr. sodnijski svetovalec pa ................................................3 Ker nadpolovična večina 26 glasov iznaša, je gospod Martin Kramarič iz Radoviče za dež. poslanca izbran, in stavi se predlog, da se za tacega potrdi. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 1. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach. Dr. E. H. Costa, poročevalec. St. 2888. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnih poslancev iz razreda velicega posestva. Slavni deželni zbor! Volitev deželnih poslancev iz razreda velicega posestva je bila od slavnega c. kr. deželnega predsedništva na È julija 1870. razpisana, in poprej imenik volileev za ta volitveni -razred v ljubljanskem časopisu redovito razglasen. . Od 115 volileev se,jih je 33 osebno, ravno toliko po pooblaščencih, tedaj vseh vkupaj 66 volileev volitve udeležilo. Pooblastila dotična in pa izkaznice vseh volileev so pri volitvenih spisih. Sploh se je pri volitvi strogo po določbah dež. volilnega reda ravnalo. Oddanih glasov je dobil : gosp. pl. Karol Wurzbach...........65 „ grof Mar g h eri Albin . . . 64 „ pl. Franjo Langer .... . . 54 „ grof Thurn Hiaeint . . . . . . 50 „ Karol Dežman . . . . . . . . 49 „ baron ApfalternOtto.............48 „ grof Auersperg Aleksander . . 48 ,, dr. Cene Klun . . . . . . . . 46 „ Rudež Franjo ........ 46 „ baron Rastem . . . ..... 45 drugi glasovi so se razcepili méd 30 in 1 glasom. Ker nadpolovična večina 34 glasov iznašaj tedaj so ravno navedeni gospodje za deželne poslance v smislu §. 48 deželnega volilnega reda izbrani, in stavi se predlog, naj se potrdijo* Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 1. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach. Št. 2889. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnih poslancev iz kupcijske in obrtnijske zbornice. Slavni deželni zbor! Po §. 6. dežel. vol. reda ima kupčijska zbornica v Ljubljani dva deželna poslanca voliti. Pri volitvi sostavljajo členi in namestniki zbornice volitveni razred. K volitvi ktera je bila na 30. junija t. 1. odločena, je 19 členov oziroma namestnikov prišlo, in cela zbornica se je. za volitVeno komisijo konstituirala. Od oddanih glasov je dobil: gospod Janez Horak, hišni posestnik v Ljubljani . . 16 „ V. C. S up an, trgovec v Ljubljani .... . . 15 „ Jože Blaznik, tiskar in hišni posestnik ... 2 „ Jo ž e D eb eve c, hišni posestnik ...... 1 Ker nadpolovična večina 10 glasov iznaša, sta prva dva za deželna poslanca izbrana in ker se je volitev strogo po določbah dež. vol. reda vršila, stavi se predlog, naj se oba potrdita. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 1., avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach. Dr. E. H. Costa, poročevalec. Sporočilo deželnega odbora o volitvah deželnih poslancev iz mest in trgov, in sicer: 1. dveh poslancev za glavno mesto Ljubljano; 2. enega poslanca za mesto Kranj in Loko ; 3. enega poslanca za Lož, Vrhniko in Postojno. 4. enega poslanca za Novomesto, Kostanjevico, Kersko, Cemomelj, Metliko in Višnjo goro; . 5. enega poslanca za Kočevsko mesto in za trg Ribnico. Slavni deželni zbor! I. Pri volitvi dveh deželnih poslancev za glavno mesto ljubljansko se je od 1121 volilcev 707 vdeleževalo. Nadpolovična večina iznaša tedaj 354 glasov. Od oddanih glasov je dobil gosp. dr. Jože Zuppali, ljubljanski župan . ........427 gosp. dr. Friderik pl. Kaltenegger, C. kr. finančni prokurator ........ . ... . . 407 gosp. Janez Horak, podpredsednik kupčij ske zbornice . . . . . ... . . ...............298 gosp. Jože Debevec, trgovec ................ . . .......................................... .277 gosp. Ivan Vilhar, trgovec . . . . . .... . . . . . . ..... . . . . . . 2 gosp. J. A. Hartman, opravnik . . , . . ..... . . . . . . . .................... 1 Zastran volitvenih spisov se morajo omeniti sledeče nepostavnosti, pervič: manjkajo volilski imeniki, kakor je po §§, 22. in 27. dež. vol. reda treba; drugič: glasovniki, ki predstavljajo volilské imenike in glasovnike ob enem, niso od načelništva dotične politične gosposke, to je deželne vlade potrjeni, da so prav narejeni, in tudi ne od njega podpisani kakor § 26. dež. vol. róda veléva, ampak samo od načelništva ljubljanskega mesta, ki jih je samo sestavilo; tretjič: volilski imeniki ali prav ža prav glasovniki niso s posebno marljivostjo in vestno natančnostjo sestavljeni, kar dokazuje veliko število reklamacij in sicer 27 ; potem so oni tudi napačni v tem obziru, da se v njih nahajajo imena 48 častnikov v pokoju, od katerih je občno znano, da ima le malokteri tukaj domovinsko prävo in tédaj vsi drugi nimajo pravo tukaj voliti; potem je tudi še jako dvomljivo, ako ima vsih v glasovnikih navedenih 61 uradnikov v pokoju tukaj domovinsko ter volilno pravo; nazadnje bi bilo še vprašanje omeniti, ali imajo zemljornerei volilno pravo ali ne, kateri nimajo stalne službe in tudi ne prebivajo stalno tukaj v Ljubljani, ampak se le prehodno bavijo tu in večji del svoje Blužbe le po deželi okoli po svojih opravilih popotvaje izpolnujejo. Ker se pa gledé tudi na te nepravilnosti pri razpisavanji in pripravljanji volitve, vendar ne bi morebiti število glasov prvih dveh izvoljencev po odbitku neveljavnih glasov na toliko zmanjšalo, da ne bi nadpolovične večine doseglo, stavi se predlog, da se perva dva navedena za poslanca potrdita, ker oba nadpolovično večino glasov saj po videzu imata. n. K volitvi deželnega poslanca za mesta Kranj in Loko je prišlo od 253 volilcev 189. Nadpolovična večina iznaša'tedaj 95 glasov. Od oddanih glasov je dobil gospod Leopold Jugovič posestnik in trgovec v Kranji . . 104 gosp. pl. Leopold Höfern, c. kr. vladni svetovalec v Ljubljani pa samo............... 85 O zverševanji volitve se mora le to omeniti, da ni volilna komisija po zakonu ravnala, ko je v redu pooblaščenega zastopnika slav. nunskega samostana v Loki od volitve izključila. V vsem drugem se je strogo po določbah dež. vol. reda ravnalo. Stavi se tedaj predlog, da se gosp. Leopold Jugovič, ki nadpolovično večino glasov imà, za poslanca potrdi. IH. Volilski imenik mestnega volilskega okraja postojnskega, kateri obsega trge Postojno in Vrhniko in pa mesto Lož, kaže, da je vsih vkup 310 volilcev, od katerih jih spada pod Postojno ................... . . « . i . . . . . . . ........................................ • • 101 Vrhniko.......................... <• . . . . . . . . . . ... . . .................................144 Lož................................................................................................ 65 Od teh 310 volilcev jih je k volitvi deželnega poslanca 139 prišlo. Nadpolovična večina tedaj iznaša 70 glasov. Od oddanih glasov je dobil gosp. Franjo Kotnik, posestnik na Vrhniki ............ 135 gosp. Alojzi Mulej, c. kr. okrajni sodnik pa samo . . ». . . . . • • • ............ 4 Pri volitvi se je popolnoma po določbah dež. vol. reda postopalo. Omeniti se mora tukaj le še to, da je županstvo občine vrhniške z ozirom na volitev deželnega poslanca deklaracijo dotični volilni komisiji poslalo, v kateri 45 od 144 volilcev te občine naznanja, da se zavoljo tega, ker je dež. zbor s svojimi sklepi neki njih volilne praviee kratil, hočejo se za sedaj volitve zderžati, ter da proteslujejo proti veljavnosti dotične volitve j potem tudi tirjajo, da bi se volilni kraj iz Postojne v Planino premaknil, in poslednjič, da bi se kraj Hrib zopet z Vrhniko zjedinil, ter da bi prebivalci kraja „Hrib“, z Vrhniko vred volili. Kakor je iz volilnega zapisnika razvidno, je volilna komisija to deklaracijo nazočim vrhniškim volilcem prečitala. Po prečitanji so vsi nažoči volilci vrhniški očitno izrekli, da ta deklaracija ni izraz občnega mnenja, da ona tudi ni po pravem potu ampak samo po zvijači teh 45 podpisov dobila, ker so nabiralci podpisov dotičnim podpisovalcem trdili, da gre samo za prošnjo zaradi premeščenja volilnega kraja v Pianino in pa zaradi vtelovljenja kraja „Hrib“.— Tudi sta dva odbornika občine vrhniške gosp. Franjo Kotnik in gosp. Karol Simon povedala, da ona dva nista bila k seji povabljena, v kateri se je ta deklaracija sprejela, ter da jo tudi ona dva za veljavno ne priznavata. Potem je tudi to važno, da so štirje, ki so deklaracijo podpisali, vendar volili, in sicer, kakor to oba enakoglaseča glasovnika pričata: Tone Šušteršič, Blaž Canker, Tomaž Podlipec in pa Jaka Canker, kar pa zopet jasno kaže, da so drugi razlogi sestavljalce te deklaracije vodili, kakor podpisovalce. Pa* tudi v bistvenem obziru je ta deklaracija brez vsake pravne podlage, ker občina vrhniška ali prav za prav samo 45 volilcev od 144 te občine protestuje proti volitvi, pri kateri je občina vrhniška prej in tudi sedaj v prednosti pred Postojno in Ložem bila, kajti od Postojne in Loža volita, ker imate obe te občini*po tri volilne razrede, samo prva dva razreda in iz tretjega samo tisti, ki plačujejo najmanje po 10 gold, davka, pri občini vrhniški pa volite, ker ima ta občina samo dva volilna razreda prve dve tretjini vseh volilcev. Iz tega vzroka so volilci iz trga Postojne in iz mesta Loža zmiraj pri poprejšnih volitvah proti tej nepravičnosti in tudi proti volitvi protestirali, in poprejšni deželni zbori So, oziraje se na opravičenost teh protestov, čisto dosledno in po pravu postopali, da so dotične volitve ovrgli. Pri sedanji volitvi deželnega poslanca so se pa volilci Postojinčani in Ložani, akoravno še zmi-• rom tisto krivično stanje obstoji, protesta zdržali in se s nazočnimi volilci vrhniškimi popolnoma zjedi-nili, ter deželnega poslanca v redu volili, tedaj tudi deželni odbor sedaj nobenega vzroka nima braniti kračene pravice volilcev Postonjskega trga in Ložkega mesta, ker so se je oni sami za ta slučaj odpovedali. Iz tega vsega je pa razvidno, da je dotična deklaracija tudi brez vsega smisla, kajti tu imamo redki slučaj, da tisti, ki ima nepristojno prednost in predpravico pred drugimi, protestuje proti onemu, za kterega je reč za res krivično osnovana in ki je vsled tega vedno v nevarnosti, da bi se mu v resnici krivica ne zgodila. Po tem takem se vidi, dà je deklaracija, katere bistvena stvar se okoli tega suče, da podpiso-valci menijo, da bi se morebiti volitev vsled podanega protesta zavoljo nejednacega postopanja privolitvi zopet ovrgla, gledé na okolnost, da so še tisti, ki imajo pravo, protestirati, tega prava odpovedali, čisto brez vsake podlage, in tedaj se tudi né more nanjo ozir jemati. Kar se tiče druge točke dotične deklaracije , da bi se naj volilni kraj iz Postojne v Planino prestavil, to se tudi na-njo zavolj obstoječega dež. vol. reda ne more gledati. Kar se tiče tretje in zadnje točke, da naj bi se zopet kraj „Hrib“ vtelovil, ter z Verhniko zjedinil, sta že c. k. dež. vlada in deželni zbor odločila, da ne. Nazadnje se pa tudi to ne sme prezirati, da vkljub deklaracii je vendar 61 volilcev vrhniške občine, med kterimi so tudi 4 deklaranti, volilo. Tem nasproti stoji 41 deklarantov, ki niso volili in pa 42 volilcev, ki niso deklaracije podpisali in tudi ne volili. Iz tega se vidi, da mej tremi strankami ima tista, ki je volila, relativno večino, in če se zadnja stranka, ki šteje 42 glasov, kot nenazočna odbije in se v ozir vzamete samo prve dve stranki, ki ste se deloma dejansko (aktivno) deloma nedejansko (passivno) pri volitvi vdeleževale, vidi se, da ima voleča stranka več ko nadpolovično večino. Po vsem tem tedaj stavi se predlog, da naj deželni zbor ne oziraje se na čisto neopravičeno deklaracijo občine vrhniške izvoljenega gosp. Franca Kotnika za deželnega poslanca potrdi. IV. Volilski imeniki mestnega volilnega okraja Novomeškega, kateri obseza mesta Novomesto, Kostanjevico, Kerško, Črnomelj , Metliko in Višnjo goro, kažejo 415 volilcev. Od teh spada pod Novomesto.................................................................................... 151 Cernomelj....................................................................................„ 70 Metliko......................................................................................... 80 Kerško....................... . • . ... .......................... . . ........................50 Kostanjevico..................................................................................... 49 Višnjo goro....................... ..................„............................ 15 K volitvi deželnega poslanca je 256 volilcev prišlo, nadpolovična večina tedaj iznaša 119 glasov. Od oddanih glasov je dobil gosp. Karol Rudež, grajščak v Tolstem verhu . ... 150 gosp. dr. Vincenc Klun ministerijalni svetovalec v Beču . , . . .................. ... . 85 in gosp. Vojteh Lehman, župan novomeški ............................... . 1 Ker je gospod Karol Rudež več kakor nadpolovično večino glasov dobil, je on za poslanca v smislu § 48. dež. voliln. reda izvoljen in stavi se tedaj predlog, da se tudi potrdi. O volitvi, ktera se je sicer strogo po določbah dež. vol. reda zvrševala, mora se le to omeniti, da dotična volilna komisija ni pravno postopala, da je od volitve izključila komendo nemškega vitežkega reda, ki je svojega oskrbnika za to pooblastila (glej štev. 174. glasovnika) potem da je glas, ki ga je župnik Franjo Dougan na mesto župnije črnomeljske v prid Karola Rudeža oddal, za neveljavnega spoznala, kajti župnija (farovž,) ako se jej že pravo volitve daje, mora vendar zastopnika za to imeti, in to hi nobeden drugi, kakor župnik sam (glej štev. 207. glasovnika); ravno tako seje protipravno zavrgel glas, ki ga je Janez Kolbesen vimenu črnomeljske mestne hiše na podlagi v redu sestavljenega pooblastila oddal, (glej štev. 217. glasovnika); ravno tako se je krivično ravnalo gledé narodne čitalnice črnomeljske (pod štev. 220. glasovnika) in po krivici se je tudi zavrgel glas, ki ga je v redu pooblaščeni Tone Navratil v imenu svoje matere Ane Navratil oddal (glej štev. 276. glasovnika). Tukaj se mora le ta zanimiva okolščina omeniti, da v tem volilnem okraju se je glas ženske zavrgel, ki ga je hofla po pooblaščencu oddati, in sicer s tem pristavkom in iz tega vzroka, ker ni sama osebno prišla volit, v idrijskem volilnem okraju so pa hotle ženske same osebno voliti, pa se jim to ni pustilo, rekši, da morejo samo po pooblaščencih svoje volilno pravo izvrševati. V. Volilski imenik mestnega volilnega okraja kočevskega, kateri obsega mestoKočevj trg Ribnico, kaže Ì20 volilcev. Od tih spada pod Kočevje' . . . . • . . . ................ Ribnico............................ ........................ . . . . . e in 74 46 K volitvi deželnega poslanca je prišlo 94 volilcev; nadpolovična večina iznaša tedaj 48 glasov. Od oddanih glasov je dobil gosp. Franc Kromar, c. kr. nadsodniški svetovalec v Gradcu 64 gosp. Janez Košir, c. kr. okrajni sodnik v Kočevji pa . . , . . . . . . . ... . . 30 Ker tedaj gosp. Franc Kromar nadpolovično večino ima, stavi se predlog, da se za poslanca O postopanji pri volitvi se mora sledeče omeniti : 1. Proti izrečni določbi § 44 dež. vol. reda, po kateri se ima vsako glasovanje v dva gla-Bovnika vpisovati, se je to le v jeden glasovnik storilo; druzega glasovnika manjka in njeganadomestuje glasoštevnik, kar po postavi ne zadostuje. 2. V volilskem imeniku za mesto Kočevje je tudi gospod Luka Svetec, kot častni ud, zaznamovan. Dotična volilna komisija ga je s pretvezo, da on v Ljubljani volilno pravo ima, vkljub protestu, ki ga je gospod Svetec izrekel, in vkljub njegovi trditvi, da v Ljublani volilnega prava nima, vendar od volitve izključila, in to zares popolnoma po krivici,, ker se on v volilskem imeniku za mesto Ljubljansko ne nahaja. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 6. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Dr. E. H, Costa, poročevalec. Št. 1518. Poročilo deželnega odbora da se prostori nekdanje vojaške stražnice tikoma šol in malo dvorišče v deželnem šolskem poslopji začasno prepustijo za gimnastične vaje učencem ljubljanske c. k. učiteljske pripravnice in ž njo združene ljudske šole. Slavni deželni zbor! Po dopisu c. k. deželne vlade od 27. marca 1870. štev. 2227 je na gori omenjenih šolah nauk telovadstva (turnen) obligaten nauk. Telovadstvo pa potrebuje prostorov za gimnastične vaje pozimi in poleti. Deželna vlada misli, da ni pripravniših prostorov v ta namen, kakor je nekdanja vojaška stražnica tikama šol, ktera je zdaj za 100 gold, na leto nekemu cukrarju v najem dana, in pa ono malo dvorišče, ki je zadej v šolskem poslopji in je že zdavno gimnaziji bilo za telovadišče brezplačno prepuščeno. Zato se je obrnila do deželnega odbora z gori omenjenim dopisom in prosila, naj bi se stražnica in dvorišče od zadej za telovadnico šolski prepustila brezplačno. Ker je nauk telovadstva za mladino jako važen in ker se omenjeni prostori res zelò pripravni za telovadbo poleti in pozimi, — in ker dalje malo dvorišče se že zdavnej rabi v ta namen, brezplačni prepust nekdanje stražnice pa od dežele zahteva le malo žrtvo od 100 gold, na občno korist šolske mladine naše, tedaj nasvetuje deželni odbor: Slavni zbor naj sklene: Prostori tikama šolskega poslopja, kjer je prejšnji čas vojaška stražnica bila, in malo dvorišče odzad za stražnico, se brezplačno prepuščajo za telovadnico šolsko s sledečima pogojema: prvič, da vsakoršne naredbe ali prenaredbe se naredé na državne stroške, in d r u g i č, da se telovadnica brž umakne in vse povrne status quo, ako bi deželni zästop te prostore potreboval za druge namene. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 10. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Poročilo deželnega odbora zarad prihodnje uredbe muzeja. Slavni deželni zbor! Predloga zastran prihodnje prenaredbe muzeja s poročilom finančnega odseka od 20. oktobra 1869 priloga 114 ni prišla v obravnavo zavoljo nepričakovanega končanja poprejšnjega deželnega zbora. Deželni odbor torej nanašaje se na razloge gorej povedanega finančnega odkseka nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Priloženi pod ./• muzejalni statut z navodom za muzejalnega varba pod ./- se potrjujeta. 2J Muzejalni zaklad prehaja pridržaje njegovo dosedanjo namembo od leta 1871 v samostojno upravo dežele, ter se ima njegov vsakoletni proračun in računski sklep poprejšnjega leta deželnemu zboru v sklepanje predlagati. 3. Dosedanjemu muzejalnemu oskrbniku gosp. Antonu baronu Codelliu se izrekuje za njegovo velikoletno previdno in nevtrudeno vodstvo muzejalnih zadev zahvala deželnega zbora. 4. Deželni odbor ima prašanje zastran primerne posprave muzeja ali v licealnem poslopji ali v pristavbi, kjer je bila velika vojaška straža, ali po okoljščinah v novem realkinem poslopji, ktero bode kranjska hranilnica postavila, v natanki pretres vzeti. Zadevne opravke obravno van j, nasvete, načrte in stroškovnike ima deželni odbor za sklepanje predložiti v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru. 5. Plača muzejalnega varha se povikša med tem na 600 gl., on ima po predpisu muzejalnega Statuta in novega službenega navoda svojo službo opravljati, tudi ima dolžnost do imenovanja pristavnika vse muzejalne zbirke hraniti in oskrbovati. 6. Deželni odbor dobiva pravico mesto pristavnika z letnim plačilom 600 gold, in strežaja s 300 gold, o priličnem času po natečaji oddati. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 13. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Sporočilo deželnega odbora o porodnišnici in najdenišnici ljubljanski. Slavni deželni zbor! Ker je bil lanski deželni zbor nenadoma zaklučen, zato predlogi, ki sta jih zarad porodnišnice in najdenišnice sklenila odsek finančni in ustavni 19. okt. 1869 (priloga 115.) niso mogli več priti v obravnavo sl. deželnemu zboru. Ker je stvar zarad strašanskih stroškov, kterih najdenci deželi naši posebno zavoljo bližine pomorskega mesta Trsta nakladajo toliko, kolikor morebiti v nobeni drugi deželi, sila važna, tedaj deželni odbor, ki se popolnoma vjema z razlogi omenjenega sporočila od 19. oktobra 1869, stavi soglasno z onimi predlogi sledeče nasvete: Slavni deželni zbor naj sklene : 1. Najdenišnica v Ljubljani prestane 1. julija leta 1871, to je, s 1. julijem 1871. leta se noben otrok ne vzame več v najdenišnico ljubljansko. 2. Najdenci, ki so zdaj v deželni oskrbi in kteri pridejo do konca junija 1871. leta v ljubljansko najdenišnico, ostanejo v deželni oskrbi po pravilih zdaj še veljavnih. 8. Zarad tega, da ostane porodnišnica in učilnica za babice, stopijo 1. julija 1871. leta sledeče določbe v veljavo: a) noseče ženske se v ljubljansko porodnišnico jemljejo po preteku 8. meseca nosečosti, in smejo, da-si tudi niso bolne, ostati v njej še 4 tedne po porodu, ako za to prosijo; potem pa morajo z otrokom vred zapustiti porodnišnico; b) v porodnišnico se jemljejo neomožene noseče ženske, pa tudi omožene, ako za to prosijo in jim vodstvo deželne dobrotne naprave vstop dovoli ; c) vsaka ženska, ktera želi v porodnišnico brezplačno na stroške deželne vzeta biti, mora z veljavnim ubožnim listom izkazati ubožtvo svojo in zavezati se, da služi za poduk šolski, in ako bi treba bilo, za dojenico (amo); d) odločbe zarad tega, koliko na dan plača ženska, ktera proti plačilu išče sprejema v porodnišnico, ostanejo take, kakor so bile dozdaj, in tako tudi ostanejo vprihodnje predpisi o tem, kar se tiče varstva skrivnosti njihove nosečosti in njihovega poroda. 4. C. k. ministerstvo notranjih oprav se naprosi, da prihodnjemu državnemu zboru predlaga premembo državne postave od 29. februarja leta 1868 o tem, da deželni zakladi tacih dežel, v kterih ni najdenišnic, niso dolžni plačila za najdence (Findelgebühren) odrajtovati vnanjim najdenišnicam, temuč da plačajo le stroske za ženske svoje dežele, ako so revne, dokler so v porodnišnici bile. 5. Ti sklepi se naznanijo c. k. deželni vladi. 6. Deželnemu odboru se daje nalog: a) da z deželnim odborom tržaškim dožene kar je treba, da se sprejemanje kranjskih otrók v najdenišnico tržaško kar največ more omeji. b) da do županov kranjskih pismo pošlje, v kterem se podučijo kako važni o denarnih zadevah so sklepi pod štev. 1. in 2. in v kterem se jim dalje na srce položi skrb za plačevalce davkov pa tudi skrb za nezakonske otroke, kteri imajo po družbinskem in naravnem pravu pravico do tega, da njihovo izrejo pred vsem prevzame žlahta in da prvo dolžnost med vsemi imata oče in mat otroka. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 11. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Dr. Jan. Bleiweis, poročevalec. Sporočilo deželnega odbora zastran izvolitve novega oskrbnika za deželno posilno delalnico. Slavni deželni zbor! Z dopisom dné 27. februarja t. 1. je slavni deželni odbor štajerski deželnemu odboru kranjskemu naznanil, da je za ravnatelja pri novovstanovljenej posilni delalnici v Mesendorfu gosp. Vincenca Skodlarja, upravitelja tukaj ine posilne delalnice imenoval, ter ob enem dovoljenje izrazil, da gori omenjeni gosp. Vincenc Skodlar do jeseni 1. 1. lehko v svoji sedanji službi ostane, ako je potrebno. Deželni odbor je to naznanilo na znanje vzel ter izpraznjeno službo v redu po vradnem ljubljanskem časopisu razpisal, ter rok za oglašenje do 9. junija t. 1. določil. Oglasilo se je za to službo 9 kompetentov, katerih imena, stan, starost in druge sposobnosti se z priloge razvidi jo. Po tretjem §. zapisnika dné 30. junija 1866 Exh. štev. 2193 kateri je bil pri prepodaji posilne delavnišnice v vodstvo in upravo deželnega odbora sestavljen, si je c. kr. vlada pravo imenovanja upravitelja pridržala, katero pravo pa ima na ta način izvrševati, da enega izmej treh imenuje, ki jih deželni odbor oziroma posebna komisija, vladi v ta namen predloži. V sejah dné 13. in 14. februarja 1864. leta je deželni zbor sklenil, da naj se §§. 5, 20 in 32 službene pragmatike tako prenaredé, da se oddajanje vsih deželnih uradniških služeb potem degradacija, neprostovoljno v pokoj devanja ali odstranjenja od službe s štirimi, iz deželnega zbora izvoljenimi členi pomnoženemu odboru izroči. Vsled tega sklepa je c. kr. vlade predsedništvo z dopisom dné 3. aprila 1867 štev. 1113 deželnemu odboru naznanilo, da je ministerštvo notrajnih zadev volitev pomnoženega odbora, ki se je na podlagi spremenjenih §. §. 5 in 20 službene pragmatike storila, sklicevaje se na najvišji sklep dné 29. marca 1867 štev. 2107 za neveljavno spoznalo, ter izreklo, da ima volj eni pomnoženi odbor s voj e delovanj e ustaviti, ker je vstanovljenje pomnoženega odbora sprememba deželnega reda in ta se dosedaj še ni na ustavnem potu zgodila. Vsled tega dopisa je deželni odbor v deveti seji dné 9. septembra 1868. leta dotični §. in in posebno §. 5 takole prenaredil: „Pravo, oddajati službe vradniške kakor služabniške se deželnemu odboru prepušča, definitivno imenovati predstojnike vsih deželnih vradov in ilaprav pa se deželnemu zboru pridržuje.“ Zastran oskrbniške službe posilne delavnišnice si je pa C. kr. vlada pravo, imenovati dotičnega oskrbnika, pridržala, s tem omenjenjem, da ona mora enega izmej treh predloženih potrditi. Ker tedaj vtem primerljeju deželni zbor svojega prava definitivnega imenovanja ne more izvrševati, vendar ne bode nikdo dvomil, da deželni zbor ima to pravo pogojnega imenovanja, to je, da je deželni zbor čisto upravičen, da on stori predlog gledé treh izmej vsih kompetentov. . Deželni odbor stavi tedaj predlog, da naj deželni zbor po tajnej volitvi tiste tri izmej kompetentov izvoli, kateri bi se c. kr. deželni vladi predložili, da bi ona potem enega izmej tih treh za oskrbnika imenovala in potrdila. Končno se še omeni, da so prošnje vsih kompetentov z vsemi prilogami na mizi slavnega deželnega zbora, iz katerih se vsaki izmej gospodov poslancev sam lehko o lastnostih in sposobnostih vsacega kompetenta prepriča, ker v prilogi dotične kvalifikacije niso navedene. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 12. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Dr. E. H. Costa, poročevalec. Sposobnik kompetentov za oskrbniško službo I m é starost Stan dosedanje službe 1. Drenik Kunibert rojen 12. novembra 1834. 1. tedaj 35 let star sodnij ski kan-celist na Krškem pri konsulatu severo-amerikanskih držav v Trstu 6'4 leta; pri c. k. namestništvu v Ljubljani za naddnevnika 5 let, a za ak-cesista eno leto ; od leta 1859 do 1865 za častnika pri domačem polku; od leta 1865 dosihdob za sodnij skega kancelista pri raznih c. k. okrajnih uradnijah na Kranjskem. 2. Kastelic Franjo rojen 25. oktobra 1824. leta tedaj 45 let star nadčastnik začasno v pokoju vojak v avstrijskej in meksikanskej vojni 3. Mihalič Jurij rojen 4. maja 1841. leta tedaj 29 let star pripomočni vradnik pri deželnem odboru kranjskem pri c. k. momarstvu za častnika 5 let in 1 mesec, v raznih zasebnih obrtnijskih zavodih v Trstu zaopravnika3 leta in 1 mesec; pri c. k. finančni okrajni direkciji v Trstu 3 in pol mescev; od 12. decembra 1867. 1. do današnjega dneva pri deželnem odboru za pripomočnega vradnika 4. Podkrajšek Franjo rojen 25. novembra 1831. 1. tedaj 38 let star žandarmerij ski častnik v pokoju pri vojakih od leta 1848 do 28. aprila 1862 in sicer od 10. oktobra 1853 leta do 1. aprila 1855 za častnika pri pešcih, a dosihdob do vpokojdjanja v enači časti pri žandarmeriji 5. Prešern Valentin rojen 11. febr. 1832. leta, tedaj 38 let star kancelist pri c. k. okrajnej sodniji v Tržiču pri različnih okrajnih oblasteh na. Kranjskem za kancelista od 22. aprila 1857 1. naprej 6. Schaffenrath Alojzi rojen 1828. leta tedaj 42 let star kancelist pri c. k. gornjem rudarskem poglavarstvu v Ljubljani od 16. maja 1847. leta do 7. julija 1848 pri finančnej straži za stražnika, od dosihdob za naddesetnika (felbveblja) pri domačem polku do konca mesca marca 1854. L; odslej v ravno tej časti pri policij skej straži do 15. septembra 1859. leta; odsihmal do današnjega dneva za kancelista pri rudarskem poglavarstvu v Budi in v Ljubljanj (kvalifikacija) v posilnej delavnišnici ljubljanskej. koliko časa služi (izučba) znanstveno izobra-ženje znanje jezikov opomba prisegel kot akeesist 10. novembra 1858. leta'; tedaj 3 mesce menj kakor 12 let službe., ki se v penzijo vračuini je dovršil spodnjo gimnazijo v Ljubljani govori in piše slovensko , £ nemško in italijansko zavoljo pogumnega otetja otroka, ki je v vodo padel, iz smrtne nevarnosti od Njih Veličanstva pohvalj en od 4. avgusta 1848. leta do konca meseca decembra 1868. leta, po odbitku časa služenja v meksikanskej je dovršil gimnazijo govori in piše slovensko, italijansko in nemško, a srbsko sa- vojni ostane čas služenja, ki se mora V penfcäjo všteti 16 let 8 mescev in 16 dni mo govori služenje pri mornarstvu še ne more v penzijo všteti, ker se je prositelj prostovoljno službe odpovedal; ta prositelj tedaj nima služenja katero bi se moralo v penzijo vračuniti je dovršil štiri prve razrede na novogra-diskej normalki v vo-jaškej; granici, potem 4 razrede mornarske šole v Trstu; in top-ničarsko šolo v Benetkah govori in piše hrvatsko in nemško popolnoma, a slovensko in italijansko precej čas služenja, ki bi se moral v penzijo všteti iznaša 14 let je dovršil 3 razrede gimnazije v Ljubljani govori in piše nemško , a slovensko in italijansko samo govori od 22. aprila 1857. leta dosihmal, čas služenja tedaj nekaj čez 13 let je dovršil 4 prve razrede normalke govori in piše slovensko in nemško pri vojakih 12 let; v civilnej službi 11 let; teda,j vsega skupaj nekaj čez 23 let služenja, ki bi se moralo v penzijo všteti je dovršil štiri prve razrede na ljubljan-skej normalki govori in piše nemško in slovensko I m é starost stan dosedanje službe 7. Tekavčič Karol rojen 5. novem-1728. leta tedaj 41 let star okrajni tajrdk pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Novem-mestu za praktikanta, potem za kancelista, pozneje za aktuarja pri raznih c. k. okrajnih oblasteh na Kranjskem; od 12. marca 1867. .1. doslej v sedanji službi 8. Wilcher Ferdinand rojen 25. februarja 1834. leta tedaj 36 let star pristav pri po-silnej delavniš-nici ljubljanskej pri raznih davkarskih uradih na Kranjskem za praktikanta, asistenta in oficijala; v se-dan]ej službi od 25. februarja 1865. leta naprej 9. Wisjak Anton rojen 23. avgusta 1824. leta tedaj 46 let star c. k. davkarski pregledovalec v pokoju vNovem-mestu za posebnega vradnika od 1. oktobra 1842. leta do 13. novembra 1847. 1. v državnej službi; od28.januarja 1848.'_leta in sicer pri raznih okrajnih in davkarskih vradih na Kranjskem koliko časa 'služi (izučba) - znanstveno izobra-ženje znanje jezikov opomba prisegel 14. julija 1847. leta, tedaj čas služenja nekaj čez 23 let je dovršil 4 perve razrede, normalke govori in piše nemško in slovensko prisegel 1. septembra 1852. leta, tedaj čas služenja nekaj dni manj kakor 18 let je dovršil 4 prve razrede normalke ; 2 razreda poptejšne realne šole v Ljubljani; in prvo pol-letje kupčij-ske šole v Trstu govori in piše slovensko, italijansko in nemško. čas službe za y penzijo vračuniti 19 let, 2 meseca in 1 dan- j;e dovršil 4 prve razrede normalke in prvi razred gimnazije v Ljubljani govori in "piše nemško,. a slovensko samo govori £«j _:■ • ^<;:->:-v; •> ; ^ ‘ Xj^rc-Yox - . ‘-'“ćr't-r a '. i ~t*^* ..- : :.-_:?v Trr"*- ^ ' :-y:. ''^= ^/vSIp^ vìÉlfc Sišfeo1 öiiüo^r,' ,... - - ■ . difeätö vMš. .?• «SkÜI SkeIs >v' >si5 k - L -M :I ;|a2im-jW i; vf- JžađeKSsspzs?*--' ! 'w'''- r ' ! r-t.--••Vfe^: fQj|jggj& § Beilage 9 19 Z. 3510. ÖC8 Landes - Ausschusses mit tiorhgc ma Ertrages der KMdeslmchhMng M Kegckmg der misslichen KeldberWtnisse des Winischen Müdes- und flünmtmrtbstungs- kondes. Hoher Landtag! Die Landesbuchhaltung hat in dem beiliegenden Berichte einige Anträge zur Regelung der mißlichen Geldver-hältnisse des krainischen Landes- und Grundentlastungsfondes unterbreitet, welche die genaue Würdigung und Prüfung des h. Landtages verdienen. Der Landesausschuß stellt daher den Antrag: Der h. Landtag geruhe diese Vorlage dem Finanzausschüße zur eindringlichen Prüfung, Berichterstattung und Antragstellung zuzuweisen. Vom kramischen Landes - Ausschüsse» Laibach am 12. August 1869. 3{avf v. Wiirzöach, Landeshauptmann. Dr. C. H. Costa, Berichterstatter. 20 Beilage 9 B. Nr. 1387 de 1870. Hoher Landes-Aiis/chuß! Aus den mehrjährigen Verhandlungen des hohen krainischen Landtages ist es zur Genüge bekannt, daß die bisherigen zur Bedeckung der Landes- und Grundentlastungs-Erfordernisse für Strain gesetzlich bewilligten Steuerzuschläge und zwar der 40% Zuschlag von den direkten Steuern und die 20% Umlage von der Verzehrungssteuer nicht hinreichen, und daß eine Erhöhung der gedachten Umtagen mit Rücksicht auf die Allerhöchst anbefohlene Schonung der ohnehin für Staatszwecke übermäßig in Anspruch genommenen Steuerkontribuenten durchaus nicht zulässig erscheint. Um jedock einerseits dem krainischen Landesfonde die zur Deckung seiner kurrenten Erfordernisse unumgänglich nothwendigen Geldmittel aus der Landesbesteuerung zu verschaffen und anderseits die mißlichen Geldverhaltnisse des krainischen Grundentlastungsfondes wenigstens derart zu regeln, daß derselbe nicht fortwährend ob Mangel der hinlänglichen Dotirung genöthiget wird, die verzinslichen Kapitalseinzahlungen der Verpflichteten zu Jnteressenzahlungen oder zur Bestreitung der Regiekosten und zur Rückzahlung der unverzinslichen Staatsvorschüsse auch künftighin wie bisher zu verwenden und dadurch die Grundentlastungsschuld des Landes Strain fortan zu vermehren, anstatt dieselbe während der gesetzlich vorgeschriebenen Tilgungsperiode planmäßig nach und nach zu vermindern und rechtzeitig gänzlich abzutragen; so sieht sich die gehorsamste Landesbuchhaltung pflichtschuldigst veranlaßt, dem hohen Landesausschuße die folgenden in dieser Richtung sich darbietenden Bemerkungen und Anträge zur hochgefälligen Erwägung und geeigneten weiteren Verfügung ehrfurchtsvoll vorzulegen. Was zunächst die vollständige Bedeckung des beim kraiiuschen Landesfonde präliminarmäßig resultirenden Abganges pro 1871 von circa 20.000 fl. anbelangt, so könnte derselbe durch eine Erhöhung respektive Repartirung der bisherigen Landesfondsumlage zu den direkten Steuern von 16% auf 18% unter gleichzeitiger Reduzirung ber 24% @mnb= entl. Steuerzuschläge auf 22% gehörig bedeckt werden, ohne daß hiedurch die gegenwärtige 40% Landesumlage von den direkten Steuern irgend eine Erhöhung im Ganzen erleiden würde; während sich der diesbezügliche Ausfall an den Einnahmen mittelst der Grundentl. Steuerzuschläge durch die nachstehend beantragten beim krainischen Grundentlastungsfonde vorzunehmenden Operationen hinlänglich decken ließe. In Gemäßheit der Allerhöchsten Entschließung vom 20. Februar 1856 (L. G. Blatt pro 1856, II. Theil, Seite 11) können nämlich die Kapitalseinzahlungen der Berpflichteten, soweit sich bei denselben ein Ueberschuß über das nach dem Tilgungsplane für die nächste Verlosung entfallende Erforderniß der Kapitalstilgung ergibt und in so lange dies mit Vortheil für den Grundentlastungsfond geschehen kann, zum börsemäßigen Einkäufe der krainischen G. E. Schuldverschreibungen verwendet werden. Da nun laut Post Nr. 15 des beiliegenden Ausweises derlei reine Ueberschüsse an Grundentl. Kapitalseinzah- lungen in der Zeitperiode seit dem Jahre 1856 bis Ende Dezember 1869 im Ganzen . . 1,320.723 fl. betrugen, so hätte der krainische Grundentl. Fond dieselben im Sinne der obzilirten Aller- höchsten Entschließung zur börsemäßigen Einlösung krainischer Grundentl. Obligationen nach dem mittleren Course 4 90% iur gesammten Nominalwerthe pr...................................... 1,506.000 fl. — kr. mit einem Kapitalsgewinne von ................................................................. 185.277 fl. — „ Vortheilhaft verwenden können; allein die fraglichen reinen Kapitalsüberschüsse sind zu dem besagten gesetzlichen Zwecke nur mit dem sub Post-Nr. 16 summarisch dargestellten baren Theil- beträge pr. 328.966 fl. und mit einem wirklich erzielten Kapitalsgewinne pr.................... 53,192 fl. — „ verwendet worden, wornach dem Grundentl. Fonde durch die bisherige unzweckmäßige Behandlung seiner verzinslichen Kapitalsüberschüsse pro 1856 bis Ende Dezember 1869 an Kapitals- Cursgewinne nur.......................................................................... 132.085 fl. — „ und an diesbezüglichen Passivinteressen-Ersparnissen zusammen........................... 277.167 fl. 74% kr. im Ganzen............................................................................... 409.252 fl. 74% kr. entgangen sind. Hiezu kommen noch die in der vorliegenden summarischen Gebahrungsübersicht sub Post-Nr. 1 bis inet. 20 spezifizirten für den krainischen Grundentlastungsfond verloren gegangenen Aktivinteressen von seinen nicht vorschriftmäßig fruktifizirten, sondern zur Auszahlung der Renten und Obligationsinteressen an die Berechtigten, dann zur Bestreitung der Regiekosten und auch zum theilweisen Rückersatze der unverzinslichen Staatsvorschüsse verwendeten Aktivkapitalien pr. 2,041.259 fl. 8 kr. Oe. W. mit dem für die Zeitperiode bis Ende Juni 1870 berechneten Gesammtbetrage pr...................................................................... 1,265.155 fl. 5% kr. sonach ergibt sich der gesammte aus der hisherigen sehr ungünstigen Gebarung mit den verzinslichen Aktivkapitalien des krainischen Grundentlastungsfondes erwachsene Kapitals- und Jn-teressenverlust pr........................................................................... 1,674.407 fl. 80 kr. (Eine Million, sechs Hundert, vier und siebzig Tausend, vier Hundert sieben Gulden 80 kr.) Demnach erscheint es recht und billig, daß der krainische Grundentlastungsfond für biefen grossen Kapitals- und Jnteressenverlust durch nachträglich vorzunehmende, zweckentsprechende, gesetzlich begründete Operationen wenigstens theilweise schadlos gehalten und künftighin vor derartigen Nachtheilen bewahrt werde. Beilage 9 21 Aus dem Gesagten geht hervor, daß der krainische Grundentlastungsfond bei einer vortheilhaften gesetzlich vorgeschriebenen Verwendung der Kapitalseinzahlungen der Verpflichteten gegenwärtig an börsemäßig eingekauften strain. G. E. Obligationen die Summe von wenigstens 1,500.000 fl. (Eine Million, fünf Hundert Tausend Gulden) eigenthümlich be- ' sitzen und daher beiläufig mit der Hälfte aller zur Rückzahlung angemeldeten strain. G. E. Obligationen an den planmäßigen Verlosungen Theil nehmen könnte. Um nun das gestörte Gleichgewicht im Haushalte des krainischen Grundentlastungsfonbes möglichst herzustellen, werden folgende administrative Maßregeln beantragt: 1. Nach dem im §. 2 der h. Ministerialverordnung vom 31. Juli 1855 (L. R. Blatt, I. Theil, VII. Jahrgang 1855, Seite 504) enthaltenen ausdrücklichem Vorbehalte kann die Einlösung der {train. Grundentlastungs-Schuldver-schreibungen auch innerhalb eines kürzeren als vierzigjährigen durch den bezüglichen Allerhöchst genehmigten allgemeinen Tilgungsplan festgesetzten Zeitraumes stattfinden. In Ausführung dieses zu Gunsten des Grundentlastungsfondes gemachten gesetzlichen Vorbehaltes wäre daher mit gleichzeitiger Bezugnahme auf die einschlägige Allerhöchste Entschließung vom 20. Februar 1856 (L. R. Blatt, II. Theil, VIII. Jahrgang 1856, Seite 11) nachträglich anzuordnen, daß außer den Kapitalseinzahlungen der Verpflichteten, soweit sich bei denselben ein Ueberschnß über das nach dem Tilgungsplane für die nächste Verlosung entfallende Erforderniß der Kapitalstilgung ergibt, auch wenigstens die Hälfte der durch den Tilgungsplan festgesetzten jedesmaligen Rückzahlnngssumme in so lange dies mit Vortheil für den strain. Grundentlastungsfond geschehen kann, zum börsemäßigen Einkaufe der Grund-entlastungs-Schnldverschreibungen des Landes Strain verwendet werden darf. Die durch börsemäßigen Einkauf eingelösten Grundentlastungsschuldverschreibungen wären alsdann gleich den bezahlten verlosten G. Entl. Obligationen in den Kreditsbllchern zu löschen und instruktionsmäßig zu behandeln. 2. Da die bisherigen für die Grundentlastungserfordernisse bewilligten Zuschläge von den direkten und indirekten Steuern zur Verzinsung und planmäßigen Tilgung der dem Lande Strain zur Last fallenden Grnndentlastungsschuld von circa 6,000.000 fl. ö. W. nicht hinreichen, und weil eine Erhöhung derselben erfahrungsgemäß für unzulässig angesehen werden muß; so ist es nothwendig, daß künftighin auch auf die Einkommensteuer der Interessen von krainischen Grundentlastungs-Obligationen eine angemessene Landesnmlage repartirt werde. Demnach wäre anzuordnen, daß von den Interessen der krainischen Grundentlastungsobligationen eine Steuer von 20 Perzent des Nominalbetrages jeder Jnteressenrate vom Solarjahre 1871 angefangen eingehoben werde, wovon 10 Perzent als Einkommensteuer in Gemäßheit des Reichsgesetzes vom 26. Juni 1868, Nr. 72 (R. G. B. pro 1868, XXIX. Stück, Seite 223) an den Staatsschatz abzuführen und die weiteren 10 Perzent als Landesumlage zu Gunsten des passiven krainischen Grundentlastungsfondes einzubehalten und daselbst ordnungsmäßig zu verrechnen sind. Schließlich wird zur größeren Begründung dieser unmaßgeblichen Anträge noch Folgendes bemerkt: ad 1. Aus dem Rechenschaftsberichte des Bnkovinaer Landesausschußes pro 1869, Seite 8 und 9 ist zu entnehmen, daß auch im Herzogthume Bukovina um einen aliquoten Theil der jeweiligen nach dem Tilgungsplane festgesetzten Rllckzahlungssnmme Bukovinaer Grundentlastungsobligationen börsemäßig angekauft werden; gleichwie dies oben sub 1 bezüglich der künftigen Einlösung der krainischen Grundentlastungs-Obligationen beantragt wurde. Daß die börsemäßige G. E. Obligationseinlösung die Tilgung der G. E. Schuld befördert, und für das Land und den Grnndentlastnngsfond bedeutende Vortheile darbietet, unterliegt wohl keinem Zweifel, weil auf diese Art die Grundentlastungs-Obligationen, deren CourSwerth gewöhnlich unter dem Nennwerthe sich erhält, auf eine billige Art eingelöst werden können, wodurch auch die Tilgung der gesammten Grundentlastungsschuld selbst eher zu Ende geführt werden kann. Damit jedoch durch diese Operation den Rechten der G. E. Foudsgläubiger kein Eintrag geschehe, sollten ausschließlich nur jene krainische Grundentlastungs-Obligationen börsemäßig eingelöst werden, deren Eigenthümer sich derselben entäußern wollen und welche bereits nach §. 11 der obgedachten Ministerialverordnung vom 31. Juli 1855 zur Rückzahlung angemeldet und berufen sind, an der jeweiligen nächsten planmäßigen Verlosung theilzunehmen. Es würde dadurch Niemanden ein Unrecht geschehen, weil jeder Fondsgläubiger mit der freiwilligen Entäußerung der besagten G. E. Obligationen sich zugleich des ihm gesetzlich zustehenden Rechtes begibt, auf den Empfang des vollen Nennwerthes dieser Obligationen zu dringen. ad 2. Laut §. 21 des kais. Patentes vom 11. April 1851, (L. G. B. pro 1851, XXIII. Stück, Seite 303 und 304 genießen die G. E. Obligationen alle Vorzüge der Staatspapiere und sind gleich diesen zu behandeln. Da nun laut §. 4 des Reichsgesetzes vom 20. Juni 1868, Nr. 66 (R. G. Blatt pro 1868, XXVI. Stück, 196) von den Zinsen der nicht konvertirten Staatspapiere eine Steuer von 20 Perzent des Nominalbetrages jeder Zinscn-rate für Staatszwecke eingehoben wird, so könnten füglich auch die Interessen von krainischen Grundentlastungs-Obligationen für Landeszwecke im Sinne des §. 22 der Landesordnung nach Maßgabe des Bedarfes besteuert werden. Laibach am 9, August 1870. Ivanetič. 22 Beilage 9 Summarische der Gebarung mit den Activ- und Palliv-Lapitalien des krainischen Grnndcnüastnngsfondes Detail Einnahmen an verzinslichen Capitalien von den Verpflichteten fl- vom Staate für Laudemien fl- Z u s a m m eit fl- Ausgaben an Capitalsrückzahlungen für verloste G.-E.-Obligat. und Capitals-Ausgleichung für börsemässig eingelöste G.-E.-Obliga-tionen Laut der bezüglichen Rechnungs-Abschlüsse des krainischen Grnnd-entlastungsfondes, und zwar: für das Militär-Jahr 1852 2 tt rf v n 1853 3 ff ft tt tt 1854 4 a n n n 1855 5 „ „ „ n 1856 6 n tt tt n 1857 7 „ „ „ „ 1858 8 Zusammen in Conv.-Münze (b) m Osterr.-Währ. 9 für das Militär - Jahr 1859 10 n t, tt n I860 11 „ „ tt „ 1861 12 n a tt n 1862 13 tt tt tt tt 1863 14 n n a t, 1864 15 für die Monate Nov. u. Dec. 1864 16 für das Solar - Jahr 1865 17 n n n tt 1866 18 „ „ „ „ 1867 19 n a n n 1868 20 tt n a „ 1869 Summe in österr. Währ. 84.117 215.436 312.172 402.887 333.549 276.854 234.767 50% 23% 52% 7 25% 30% 12% 191 407 201 47 11 17 20% 20 13 10 84.117 215.436 312.364 403.294 333.750 276.901 234.778 50% 23% 9% 27% 45% 43% 22% 1.882 3.582 3.495 6.787 4.150 82.325 72.690 5% 28% 18 58 46 47 1,859.785 22% 858 20 % 1,860,643 42% 184.914150 1,952.774 6 216.001 4 21 901 5 189.632 196.430 203.902 182.735 188.647 23.531 149.973 117.77 172.729 215.322 173.359 83% 72% 69% 86% 12 80% 5% 4 73% 64 62 53 25% 95 80 14 78% 14.688 15.432 16.213 17.034 3,982.816 47% 64.315 1,953.675 216.007 189.632 196.447 203.902 182.750 188.657 23.53 149.973 132.46 188.161 231.535 190.393 4,047.132 89% 16 83% 52% 69% 65 18 1 80% 5% 2 73% 64 62 53 183.660 111.356 57% 51% 99.496 2 106.110 114.296 3 123.069 127.911 54.915 144.857 149.75 133.738 172.570 1 155.168 32% 1,676.907 25% 3 9% 5 97 17 12% 6 42 % 85 2% 82% 61.486 91.314 152.800 160.440 44.94 103.689 19.890 328.965 26% 6 72% 99 Urämische Beilage 9 23 Uebersicht für die Uechmmgsperiode feit 1. November 1H51 bis Ende Dezember 1869. Zusammen fl._______ kr. Gegenüber den Capitals-Einzahlungen ergibt sich ein Einnahmen-Ueberschuß oder Abgang fl- Hievon entfallen an Activ- oder Passiv-Interessen für die Zeitperiode im Geldbeträge fl. Anmerkung 1.882 3.582 3.49 6.787 4.150 143.811 164.005 5% 5 28% 18 58 46 2 82.235 211.854 308.868 396.507 329.599 133.089 23% 17% 41% 9% 47% 57% 70.773 20% 1. Novemb. 1852 bis Ende December 1869 1. Nov. 1853 bis 1869 1. Nov. 1854 „ „ 1. Nov. 1855 „ „ 1. Nov. 1856 „ „ 1. Nov. 1857 „ „ 1. Nov. 1858 „ „ 70.585 171.248 234.225 280.859 216.986 80.963 39.515 22% 53% 25% 14% 31% 3% 327.715 1,532.928 373/, 344.100 156.303 203.185 126.000 114.296 123.069 127.911 54.915 144.857 149.756 133.738 172.570 155.168 84 24 23 9% 35 97 17 12% 42% 85 12% 82 % 1,609.575 59.703 13.55: 70.447 89.601 59.680 60-746 31.383 1 5.115 17.293 54.422 58.965 35.224 2 39% 6 34% 2,005.873 24% 2,041.259 5% 92 68 9% 93 69 79 49% 70 % 1,094.383 37% 1. Novemb. 1859 bis Ende December 1869 1. Nov. 1860 bis 1869 1. Nov. 1861 „ „ 1. Nov. 1862 „ „ 1. Nov. 1863 „ „ 1. Nov. 1864 „ „ 1. Jänner 1865 „ „ 1. Jänner 1866 „ „ 1. Jänner 1867 „ „ 1. Jänner 1868 „ „ 1. Jänner 1869 „ „ 1. Jänner 1870 bis Ende Juni 1870 1,149.102 30.349 81% oo 49-% «o 6.21 28.766 32.10 18.40 15.692 6.538 810 1.873 3.174 491 88' 15P%00 33%oo 8 93°%»o 154%, »o 71°% o° !6ä%oo 2"%oo 48-% oo 66-% «o 37°% oo 0 61 '%oo 1,265.155 58%i Ctmbesöudjljaftung. ad Post-Nr. 21. Die Summe aller sub Post-Nr. 1 bis incl. 20 detaillirten reinen Ueber-schüsse an Kapitalseinzahlungen der Verpflichteten beträgt 2,041.259 fl. 8 kr. eigentlich nach Hinzurechnung der sub Post-Nr. 6 bis inol. 11 specificirten für börsemäßige Gr.-Entl.-Obligations-Einlösung verwendeten Activ-Capi- talien zusammen pr. 326.965,, 99 „ im Ganzen. . . . 2,370.225 fl. 7 kr. und nach Ausscheidung der sub Post-Nr. 1 bis 4 dargestellten zur Rückzahlung der verzinslichen Staatsvorschüsse verwendeten G.-E.-Capi-tals - Einnahmen-Ueberschüsse zusammen pr. . . . 1,049.438 „ 81 „ ergibt sich der Überschußrest an Capitalseinzahlungen pr............... 1,320.786 fl. 26 kr., welcher reine Capitals-Ueberschuß in Gemäßheit der Allerh. Entschließung vom 20. Februar 1856 (Landes-Gesetz-blatt pro 1856 II. Theil, Seite 11) zum börsemäßigen Einkäufe der krai-nischen G.-E.-Obligationen verwendbar erscheint. Laibach am 6. August 1870. Ivanetic, Buchhalter. 24 Beilage s Ans über die Verwendung der Min börsemäßigen Einkaufe von krainischen GrnndentlastungL-Schnldvcr- Äahre 1856 bis Ende Von dieser Summe der zur börsemäßi- Hiezu im nächsten Post- Nr. gen Obligt.- den Rest als Rest Detail Jahr Einlösung bestimmten vom Zusammen Jahre zur Obligations- ins folgende Gr.-Entl.- Fonds- Vorjahre Einlösung Jahr über- Ueberschüsse verwendet tragen Gulden in österreichischer Laut der beiliegenden summarischen Uebersicht der Gebarung mit den Activ- und Passiv-Capitalien des krainischen Gr.-Entl.-Fondes pro 1852 bis inclus. 1869 betragen die zur börsemäßigen Einlösung der kram. Grundentl.-Obligationen bestimmten Gr.^Entlast.-Fonds-Ueberschüsse, und zwar: 1 Laut Post-Nr. 5 für das Militärjahr 1856 346.080 346.080 345.999 81 2 1857 204.305 81 204.386 204.363 23 3 7 tt rt * tr rt tt * 1858 170.192 23 170.215 170.172 43 4 q tr tt v tr rt rt * • 1859 104.650 43 104.693 104.661 32 5 ir tt 10 ,r „ ,, * 1860 90.137 32 90.169 90.132 37 6 tt tr 11 rt tt tt ♦ ♦ 1861 90.337 37 90.374 90.306 68 7 tt tt 12 tt tf tt ♦ 1862 89.606 68 89.674 89.640 34 8 rt rt 1° tt rt tt 1863 59.681 34 59.715 59.670 45 9 tr tr 14 lo „ „ ,, • 1864 29.363 45 29.408 29.340 68 10 „ „ 16 „ „ Solarjähr . 1865 5.116 68 5.184 5.130 54 11 rt tt 17 tt tt tt * * 1866 54 54 12 tr ,, 17 u. 18 ,, ,, „ . . 1867 37.129 54 37.183 37.170 13 13 // ee 10 tt tt tr * • 1868 58.965 13 58.978 58.950 28 14 ,, 20 ,, „ ,, ° • 1869 35.225 28 35.253 35.190 63 15 Summe . . . , 1,320.723 16 Bei Vergleichung mit dem wirklichen diesbezüg- lichen Gesammterfolge pro 1856 bis inclus. 1861 pr . 328.966 17 ergibt sich der reine zur börsemäßigen G.-E.- Obligations-Einlösung pro 1862 bis 1869 bestimmte G.-E.-Fondsüberschuß pr. . . . 991.757 Urämische Beilage 9 25 weis fchreibungen bestimmten CapitalseinMhlnngen der Verpflichteten für die Nechnungsperiode feit dem Dezember 1869. Für die verwendete Barschaft entfällt Durch Tilgung nebiger Obligationen ergibt sich zum Course von % in Gr.-Entl.- angefangen vom Jahre ein Abfall an Passiv- tflmniTlmiig Obligationen die Summe von Capital Interessen Währung fl. kr. fl. kr. 87 397.700 1857 51.701 2.585 5 Ad Post-Nr. 17. Der reine Ueberschußrest an Capitals-Einzah-lungen der Verpflichteten pr. 991.757 fl.— kr. hätte im Sinne der Allerh. Entschließung vom 20. Febr. 1856zum börsemäßigen Einkäufe der krainischen G.-E.- 87 234.900 1858 30.537 4.111 90 Obligationen im gesammten 87 195.600 1859 25.528 5.383 30 Nominalwerthe pr. . . . 1,123.842 „ — „ 87 120.300 1860 15.639 6.165 25 mit einem Capitals-Conrs- 87 103.600 1861 13.468 6.838 65 Gewinne von .... 132.085 fl. — kr. 87 103.800 1862 13.494 7.513 35 verwendet werden können; 90 99.600 1863 9.960 8.011 35 was jedoch bisher nicht ge- 90 66.300 1864 6.630 8.342 85 schehen ist, und daher sind 90 32.600 1865 3.260 8.508 85 dem krain. G.-E. - Fonde 90 5.700 1866 570 8.537 35 außer diesem erfahrungs- 90 41.300 1867 . . mäßig leicht zu erzielenden 90 1868 4.130 8.558 Capitalsgewinue auch die 90 65.500 1869 6.550 8.590 75 bezüglichen durch die börse- 90 39.100 1870 3.910 8.609 30 mäßige G.-E.-Obligations- 1,506.000 185.27 7 91.755 95 Einlösung in Ersparung kommenden Zinsen (Inter- 382.158 53.192 29.845 70% essen-Abfälle) bis Ende December 1869 mit . . . 61.910 „ 24% „ und vom Jahre 1870 angefangen bis zum Jahre 1895 jährlich mit 8.610 fl. 30 kr., sohin für 25 Jahre zusammen mit . . . . 215 257 „ 50 „ 1,123.842 132.085 61.910 24% S3 ÖCSßucßi) aftmiß. int Ganzen mit . , . 409.252 fl. 74% kr. entgangen. Laibach am 6. August 1870. Ivanetic, Buchhalter. St. 3325. Poročilo deželnega odbora o proračunu dohodkov in stroškov deželnega zaklada in njegovih podzakladov leta 1871. Slavni zbor! Proračun dohodkov iu stroškov deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1871. se predloži slavhel deželnemu zboru z nasvetom, da ga izroči finančnemu odseku v pretres m poročanje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 16. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Dr. Razlag, poročevalec. 28 Priloga 10 Proračun za deželni zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1871. o t> --Z-L Z s; o ^ iz LK številka Nummer Potrebščina Erfordernis? Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1869 1870 1871 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung S m- \ M \ O0k\ jg m M 1 OIA Opomba Anmerkung 1 2 I II 4 5 6 7 8 9 IV v VII/ A-E VIII/ F IX X Stroški deželn. zbora Landtagskosten Splošni administrativni stroški . . Allgemeine Verw.-Ausl. Stroški za privatno-pravni stan posesti Ausgaben für den privatrechtlichen Besitzstand Stroški za zemljodeh Landescultur Stroški za občno varnost .................. Ausgaben im Interesse der öffentl. Sicherheit Stroški za zdravstvo Sanitätsauslagen Dobrodelne naprave Wohlthätigkeits-Anstalt. Stroški za poduk in omiko................. Ausl, für Bildungszwecke Javne stavbe . . . Oeffentliche Bauten Stroški za priprega-nje in vojašno Ausgaben für Vorspann n. Militärzwecke Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben Skupni znesek potrebščin . . . . Summe d. Erfordernisses 12473 28189 6328 1050 17953 93 6241 12428« 5 41 Va 0 691/„ 1 3836 3028, 5 5 74% 10400 83 7139 49 % 248182 9130 28967 8701 1450 17700 8700 i44404 6841 12870 9400 1300 28 Va 249465 36% 268744 12330 — 12330 29664 28 V„ 30144 28'/a 8709 29 8709 1450 — 1450 16200 — 16200 7400 — 7400 159379 10ya 159399 10'/. 6911 50 7511 12800 — 12800 12400 — 12400 1500 — 1500 269824 Priloga 10 29 Voranschlag -es Lan-esfon-es int Hcriogthume Kratit für -as Jahr 1871. o Ö T, 'A !*§ pH £9 številka Nummer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken 1869 Računski znesek Wirklicher Erfolg 1870 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1871 Nasvet Antrag računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega de čelnega zbora Genehmigung des hohen Landtages avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M OC/k M \ cm \ Jg- oc/k cm 32076 32 47984 73 46557 85 46557 85 44599 16'/- 17139 50 7828 60 7828 60 4731 44 3378 49 V- 1811 36% 1691 36% 10357 70% 2600 — 2700 — 2700 — 91764 63 71102 72% 58897 81% 58777 81% 268744 18 269824 18 209846 36% 211046 36% oc/k Opomba Anmerkung XII XIII XIV 15 16 XV Dohodki iz privatno-pravnega premož. Einnahmen aus privatrechtlichen Vermögen Dohodki iz javnih naslovov . . . . Einnahmen aus öffentl. Titeln Dohodki iz dobrodelnih, zdravstvenih in drugih javn. naprav Einnahmen aus Wohl-thätigkeits-, Sanitäts-u. and. öffntl. Anstalten Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni znesek dohodkov . . . . Summe der Bedeckung V primeri k potreb, z Im Vergleiche zu d. Ge-sammt-Erfordernisse pr. se kaže čez stroške primanjkava z . . ktera se ima s pri-kladami na davke poplačati zeigt sich ein durch Steuerzuschläge zu bedeckender Abgang Pr. Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Dr. Radoslav Razlag, poročevalec. 30 Priloga 10 Proračun za porodnišnični zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1871. Potrebščina Erfordernd 1869 1870 1871 O S III O k0 S2 rSig LK Nasvet Antrag Odobrenje Naslovi stroškov Računski znesek Odobreni proračun raŠuno- deželnega slavnega deželnega zbora Opomba Wirklicher Genehmigter Voranschlag vodstva odbora des Landesausschusses Genehmigung des hohen Landtages številka Ausgabs-Rubriken Erfolg der Landesbuchhaltung Anmerkung Nummer , v avstrijansld veljavi in österreichischer Währung :/& \ a/k m a/i 1 M 1 M 1 M 1 a/i 1 J%- 1 a/s 1 I Stalne plače sistemizirane Gehalte 262 50 262 50 262 50 262 50 2 II Emolumenti . . . Emolumente 33 45 35 35 35 3 III Doneski .... Beiträge 768 33 Va 995 14 1080 31 1080 31 4 IV Najemščina . . . Miethzins 126 — 126 — 126 126 — 5 v Uradne in pisarne potrebščine . . Amts - und Kanzleier- 27 20 % 90 — 90 90 — fordernisse 6 VI Remuneracije in pri- pomoči .... Remunerationen n. Aus- 115 100 100 100 Hilfen 7 vn Vzdrževanje poslopij in plača za dimnikarja . . . . 374 200 200 200 73 Erhaltung bestehender Gebäude und Rauchfangkehrerbestallung 8 VIII Davki in davščina . Steuern und Gaben 20 93 18 28 18 41 18 41 9 IX Stroški za režijo Regiekosten 7752 63'/a 6840 — 7220 — 7220 — 10 X Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben 77 77 50 60 60 11 Skupaj . . 9558 55 Va 8716 92 9192 22 9192 22 Summe Priloga 10 31 Borimschlag des Gedävhausfondes im Hevzogthume Üvititt für das Äahv 1871. o 8 M NI -Z K LN številka Sßunnncv Zaklada Bedeckung 1869 1870 ; 1871 Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken Računski zneski Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag računovodstva der Landcs-lmchhaltnng deželnega odbora des Landes-ausschusses Opomba Anmerkung v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M m 1 M a/s \ a* \ M m M cm Aktivne obresti . . Aktiv-Jnteressen Povračilo oskrbovalnih stroškov . . Berpflegskost.-Vergütung Različni dohodki. . Verschiedene Einnahmen 103 1518 35 98 89% 91 350 10 39% 91 780 10 39 % 91 780 10 39% Skupaj . . Summe 1657 87'/= 451 39% 881 39% 881 39% V primeri k potrebščini pod št. 11 od Äm Vergleiche mit dem Erfordernisse pr. — — — — 9192 22 9192 22 se kažeprimanjkavaz ktera se ima poplačati iz deželnega zaklada zeigt sich ein BedeckungsAbgang, welcher aus dem Landesfonde zu bedecken ist pr. 8310 82% 8310 82 % 12 13 14 15 16 XI XII XIII Od kranjskega deželnega ocllbora. V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Dr. Jan. Bleiweis, poročevalec. 32 Priloga IQ Proračun za iiajdenišniM zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1871. Potrebščina Erfordernis) 1869 1870 1871 S <§ 11 o <*» bJD Jj? D -s L s? Nasvet Antrag Odobrenje Naslovi stroškov itacunski znesek Wirklicher Erfolg U dobrem proračun Genehmigter Voranschlag računo- vodstva deželnega odbora slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages Opomba številka Nummer Ausgabs-Rubriken der Landesbuchhaltung des Landesausschusses Anmerkung v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M M rr-r- M E ] M 1 a/k M a/k 1 2 3 4 5 6 7 8 I II III IV v VI VII VIII Doneski .... Beiträge Uradene in pisarne potrebe . . . Amts- und Kanzlei Erfordernisse Davki in davščina Steuern und Gaben Popotni stroški in dnevščine . . . Reisekosten und Diäten Stroški oskrbovanja Verpflegskosten Stroški za režijo . Regiekosten Remuneracije . . Remunerationen Različni stroški : Verschiedene Auslagen 6 100 2189 25600 1149 50 44 80'/- 65 23 88 57 6 40 74 1370 34000 500 100 3 44 12 Ve 6 40 74 1710 60000 650 100 2 44 65'/„ 6 40 74 1710 60000 650 100 2 44 65'A • 9 Skupni znesek po-trebčin . Summe des Erfordernisses 29097 57 % 36093 56'/- 62583 9 V- 62583 9'A Priloga 10 33 Voranschlag des Fin-elhausfondes im Herzogthrme Kram für das Jahr 1871. O _cl» r, 'S ■g 'S M S5 LH- LK številka Nummer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken 1869 Računski znesek Wirklicher Erfolg 1870 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1871 Nasvet Antrag računo- vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M I a» M a/s M a/s M a/s M a/s Opomba Anmerkung 10 11 IX X Aktivne obresti Aktiv-Interessen Takse za sprejete naj dence . . . Findel-AufnahmStaxen Povračila za oskrbovanje . . . V erst fle g sko st en-V erg ii-tung Skupni znesek zaklade . . . . Summe der Bedeckung V primerljeji k potrebščinam z Im Vergleiche mit dem Erfordernisse Se kaže primanj-kava z ... . ktera se ima poplačati iz deželnega zaklada zeigt sich ein aus dem Landesfonde zu bedeckender Abgang pr. 500 390 447 1338 60 57-/2 370 280 410 62 % 370 260 380 62% 370 260 380 62% 79% 1060 62% 1010 62583 62% 9% 1010 62583 62% 9% 61573 61573 Od kranjskega deželnega odliora V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Dr. Janez Bleiweis, poročevalec. 34 Priloga 10 Proračun za norišnični zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1871. äi o 11 a°s « SS številka Nummer Potrebščina Erforderniß Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1869 1870 1871 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet ' Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses M v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M ovs\ Jg. \m & M I a* Opomba Anmerkung I II IV V Doneski . . . . Beiträge Uradne in pisarne potrebščine . . Amts- und Kanzlei-Erfordernisse Vzdrževanje poslopij .................. Erhaltung bestehender Gebäude Davki in davščine Steuern und Gaben Stroški za režijo . Regiekosten Različni stroški Verschiedene Ausgaben Skupni znesek potrebščin . . Summe des Erfordernisses 819 46'/» 25 25 % 994 335 8 12834 545 81% 29% 24 58% 363 7 7060 500 14568 65% 8975 1079 250 7 8150 100 1079 250 50% 7 50% 8150 100 9637 74% 9637 74% Priloga 10 35 Voranschlag -es Irrenhausfondes im Herzogthmne Srnin für das Änhr 1871. Zaklada Bedeckung 1869 1870 1871 ll 31 II LZ Nasvet Antrag Odobrenje Naslovi dohodkov Računski znesek Wirklicher Odobreni proračun Genehmigter računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses slavnega deželnega zbora Genehmigung Opomba Anmerkung Številka Einnahms-Rubriken Erfolg Voranschlag des hohen Landtages Nummer v avstrijanski veljavi itt Dftett’dd)ifd)Cl’ Währung M cm \ cm \ cm M 1 cm 1 cm 8 9 VII VIII Aktivne obresti Activ - Interessen Povračilo za oskrbovanje . . . Verpflegskosten-Vergü-tung Različni dohodki . Verschiedene Einnahmen 151 943 92% 20 74 600 16% 74 700 16% 74 700 16% 10 2 28 10 • 10 • 10 • 11 Skupni znesek zaklade .... Summe der Bedeckung 1097 40% 684 16% 784 16 Vs 784 16% 12 V primerljeji k potrebščinam . . Im Vergleiche mit dem Erfordernisse • • • 9637 74% 9637 74% 13 se kaže p riman j-kava z ... ktero ima plačati deželni zaklad . zeigt sich ein aus dem Landesfonde zu bedeckender Abgang pr. 8853 58 8853 58 Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani 10. avgusta 1870. Dr. J. Bleiweis, poročevalec. 36 Priloga 10 Proračun za posilne (Malniče zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1871. Ij II O M S® Potrebščina Erfordernis) Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1869 1870 1871 Opomba Anmerkung Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvefr računovodstva der Landesbuchhaltung Antrag deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages številka Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M a/s M a/s \ M a/s M 1 1 M E 1 I Letna plača — Gehalte 1312 50 1312:50 1312 50 1812 50 2 II Stanovanje (stanovina 178 50 178 50 178 50 178 50 1 j Quartiergelder 3 m Postranščina (dodatki) 797 94 936 3 1082 41 1082 41 Emolumente Deputate 4 IV Službenim osebam do- ločena plača 806 80 916 40 952 40 452 40 Bestallungen Letna plača za nad- 5 v zorovalne osebe 3190 4 3876 3876 3876 Löhnungen 6 VI Prineski — Beitrage . 52'/„ 52 Vi- 52 ‘/s 52'/- 7 VII Cerkovne potrebščine 103 64 . 150 120 120 Kirchenerfordernisse 8 VIII Uradnijske, kancelijs. in učne potrebščine 181 72 186 186 186 Unterrichts-, Amts- und Kanzleierfordernisse ' 9 IX Potrebe za varščino (mondura in orožje) 688 10 % 1007 807 807 Erfordernisse der Sicher- I • heit (Montur ». Armatur 10 X Potrebščine zafabriko 12805 54'/, 9540 12310 12310 . Fabriks-Erfordernisse 11 XI Opravilske priklade, nagrade in denarne podpore .... 1106 50 1131 50 1131 50 1131 50 Functionszulagen, Remu- nerationen u. Aushilfen 12 Nove stavbe . . . 490 Neue Bauten . 13 XII Vzdrževanje obstoje- čega poslopja . . 623 60 503 628 40 628 40 \ Erhaltung besteh.Gebäude 14 XIII Davki — Steuern .22 76 22 54'/- 17 74'/- 17 74'/, 15 . Za prevoznino pri si- ljencev .... 69 23 5 5 . 5 Transportskosten d. Häftl. 16 XIV Stroški zaoskrbovanje 18368 12 19300 18680 18680 Regiekosten 17 XV Pokojnina (penzija) . 875 1050 - 1050 1050 Pensionen 18 XVI Opravnina (provizija) 104 75 54 75 174 75 174 75 Provisionen 19 XVII Miloščina ali darovi 322 281 241 241 Gnadengaben 20 Različni stroški . . 300 100 100 Verschiedene Ausgaben 21 . Skupni znesek 42047 27 V, 40750 75 42853 73 42853 73 Summe Priloga 10 37 Voranschlag des ZWangsarlieitshaWfondes int Herjogthume Krain für das Äahr 1871. Zaklada Bedeckung 1869 1870 1871 J Z CD Nasvet Antrag Odobrenje «K ,2 ä *£ o LN Naslovi dohodkov itacunski zneski Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag računo- vodstva deželnega odbora slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages Opomba številka Einnahms-Rubriken der Landes-buchhaltnng des Landesau s sch n sses Anmerkung Nummer v avstrijanski veljavi m österreichischer Währung M 1 ous M. a/k Jg OC& O/k M (m 22 23 24 25 26 27 XVIII XIX XX XXI XXII XXIII Aktivne obresti . . Activ-Interessen Zemljiščini prinosi . Ertrag der Realitäten Prinosi fabriškega in delalniškega zavoda in zaslužki prisil jence v .... Ertrag der Fabriks- und Arbeits-Anstalt, dann Verdienst der Häftlinge Doneski .... Beiträge Odškodnina za oskrbovanje, ozdravlje-vanje in pogrebščina Berpflegs-, Heil- und Leichenkosten-Vergütung Različni dohodki Verschiedene Einnahmen 106 3 14287 2457 29449 475 86 19 37 29% 106 3 8830 3000 22000 400 . '• 102 3 10390 3000 23500 480 50 102 3 10390 3000 23500 480 50 29 Znesek . Summe . 46778 71% 34339 • 37475 50 37475 50 30 Grledč na potrebščine pod št. 21 ki znašajo Im Vergleiche mit dem Erfordernisse sub Post-Nr. 21 pr. • tz • 42853 73 42853 73 31 se kaže čez stroške p rimanj kava z . . ktero ima poplačati deželni zaklad, zeigt sich cin Abgang pr. -welcher aus dem Lan-desfonde zu bedecken ist. * ' v 8 * 5378 23 !. 5378 23 t; 0 Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Dr. Costa, poročevalec. 38 Priloga 10 Proračun za bolnišnični zaklad za leto 1871. Potrebščina Erfordernis 1869 1870 1871 8 S -ZV Zs; o °s> §i LR Nasvet Antrag Odobrenje Naslovi stroškov Kacunski znesek Wirklicher Odobreni proračun Genehmigter računo- vodstva deželnega odbora slavnega deželnega zbora Genehmiqunq Opomba številka Ausgabs-Rubriken Erfolg Voranschlag der Landesbuchhaltung des Landes-ausschnsseS des hohen Landtages Anmerkung Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung Jg m M E M Jg- CX/i XA 1 I Stalne plače, adjuta, stalne remuneracije in dnine sistemizi- rane 5120 89 5232 20 5743 20 5863 20 Gehalte, Adjuten, Re- munevaticnen und Löh- 2 II Stanovališča . . . 420 420 420 420 Quatiergelder 3 III Emolumenti . . . Emolumente 189 40 189 • 189 • 189 • 4 IV Ustanove in doneski Stiftungen und Beiträge 32 20 32 20 32 20 32 20 5 V Uradne in pisarniške potrebe .... Amts- und Kanzlei-Er- 297 73 388 • 388 • 388 • fordernisse 6 VI Remuneracije in pripomoči . . . '. Remunerationen ii. Aus- 200 • 300 • 300 • 300 • Hilfen 7 VII Vzdrževanje sedanjih poslopij . . . . 1.379 32 1.000 1.500 • 1 «500 • Erhaltung bestehender Gebäude 8 VIII Davki in davščina Steuern und Gaben 504 91 491 9 493 56 493 56 9 IX Stroški režije. - . Regiekosten 36.717 24 32.860 * 33.412 • 33,412 * 10 X Miloščine sistemizi- rane . . . ° . 214 7 261 31 198 31 198 31 Gnadengaben 11 XI Plača za dimnikarja Rauchfangkehrer- Bestal- 34 23 68 46 68 46 68 46 luna 12 • Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben 107 76 35 ♦ 100 • 100 • 13 Skupni znesek . . 45.217 75 41.277 26 42.844 73 42.964 73 Summe Priloga 10 39 Voranschlag -es Kraukcuhausfondcs für das Jahr 1871. ij n Q <» Mi •£ CD £$? številka Nummer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken 1869 Računski zneski Wirklicher Erfolg 1870 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1871 Nasvet Zlntrag računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages v avstrijanski veljavi in Österreichischer Währung M I a* I M oc/s XAl M \ 00k \ M \ 0^ Opomba Anmerkung 14 15 16 XII XIII XIV XVI XVII 21 22 Aktivne obresti . . Aktiv-Interessen Dohodki posestev . Ertrag der Realitäten Doneski od dobrotnih zakladov za upravne stroške Beiträge zn den Administrationskosten Povračila oskrbovalnih stroškov Verpflegskosten - Vergütungen Volila in darila . . Vermächtnisse und Geschenke' Računska in druga povračila . . . . Rechnungs- und andere Ersätze Različni dohodki. . Verschiedene Einnahmen Skupaj . . Summe V primeri k potrebščini pod št. 13 z Im Vergleiche zum Erfordernisse sub. P.-Rr. 13 pr. se kaže čez stroške presežek z . . . zeigt sich ein Ueberschuß pr 2.496 156 1.551 37.650 98 % 42.180 99% 2.497 156 2012 39.900 4% 2.497 156 2.182 38% 39.700 100 44.655 75% 44.656 42.844 9% 73 2.497 156 2.182 39.700 100 44.656 42.964 38% 9 Vs 1.811 1.691 36% Od kranjskega deželnega ocllbora V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Dr. Jan. Bleiweis, poročevalec. 40 Priloga 10 Proračun za kranjski gledišni zaklad za leto 1871. II || o II LZ številka Nummer Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1869 Potrebščina Erfordernis 1870 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1871 Nasvet Antrag računo- deželnega vodstva odbora der Landes- des Landes- buchhaltung ausschnsses Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages avstrijanski veljavi in österreichischer Währung S I m I ,# M 1 M \ Mt \ M oc/g M a/s Opomba Anmerkung 1 I Plače............... Löhnungen 2 — Podpora slovenskih dramatičnih namenov in nemškega glediša . . . Für Unterstützung slo-venischer dramatischer Zwecke und Subvention für das deutsche Teater Vzderževanje sedanjih poslopij . . Erhaltung bestehender Gebäude 4 11 Davki in davščina Stenern und Gaben 5 — Stroški režije za razsvetljenje gledišča in za gledišnične potrebe . . . . Regiekosten für Festbeleuchtung und Theaterrequisiten Zavarovanje poslopij in nakup lož . Assekuranz und Logenankauf Različni stroški Verschiedene Auslagen Skupni znesek . . Summe 200 — 2500 5153 1487 377a 591 96 Vs 80 132 172 219 — 1600 1000 600 300 600 200 84 4519 219 1600 1000 600 300 600 200 219 2200 1000 600 300 600 200 4519 5119 k štev. 2. Za slovenske glediš-ne predstave 1600 gl. in za nemške 600 gl. Skupaj 2200 gl. ad R. Nr. 2. Subvention für sloveni' sche Theatervorstellungen pr. 1600 sl, und für das deutsche Theater pr. 600 fl. Summa 2200 fl. Priloga 10 Voranschlag -es kraimlchen Theaterfondes für das Jahr 1871. ® s l'S ZK II Es? številka ' Nmnmer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Eiilnahms-Rnbriken Najemščina od sta-novaliao in lož . . Miethzins von Quartiren und Logen Povračila zaplinovo svečavo .... Gasbeleuchtungs-Ersätze Doneski od društva gledišča .... Beiträge des Theater Comites Dohodki od gleda-lišnih predstav . . Erträge von Theatervorstellungen Različni dohodki . Verschiedene Einnahmen Skupni znesek dohodkov .... Summe der Bedeckung V primiri k potrebščini od ... . Im Vergleiche mit dem Gesammterfordernisse pr. se kaže čez stroške pri manj kava z . . ktera se ima poplačati iz deželnega zaklada zeigt sich ein Bedek-kungs-Abgang Pr. welcher aus dem Lan-desfvnde zu bedecken ist. Od kranjskega deželnega odliora V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Karl Bestimmn, poročevalec. 1869 1870 1871 Nasvet Antrag Odobrenje Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag računa» vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages V avstriianski veljavi in österreichischer Wahrung \ sva \ M 1 ous 1 M \ OM\ Jg- \/M \ 1 a/k 1794 50 1862 74 1800 — 1800 — 1 30 — 100 — 100 — 100 — 1950 — — — — — — — 86 55 30 — 100 — 100 — 31 50 200 — 50 — 50 — 3892 55 2192 74 2050 — . 2050 — — — — — 4519 — 5119 — — — — — 2469 — 3069 — I Opomba Anmerkung k štev. 16 Primarij kava z 3069 gl. se ima iz deželnega zaklada deloma kot odškodnina najem-ščine za deželno zbornico adP.-Nr.16 fonde zum Theil und als Mieth-zins Entschädigung für die Landtags-lokalitäteten zu bedecken. Ml Mil Billig ä , ■ ■ ' ' ' if‘äüS!g^',| eri* r.ai Priloga 11 43 St. 3223. Sporočilo deželnega odbora o proračunu zaklada zemljiščine odveze za leto 18/1. Slavni deželni zbor! Priloženi proračun zaklada zemljišne odveze za leto 1871., potem dopis c. k. finančne dir ek-eije od 1. avgusta t. 1. štev. 9686 (štev. deželn. odbora 3407), ki se glasi zoper borsno nakupovanje obligacij zaklada zemljišne odveze iz lastnih dohodkov in prošnja v pokoj danega c. k. vladnega svetovalca gosp. Aloizija Cika za podelitev veči remuneracije (pod štev. 2833) se slavnemu zboru s tem nasvevom predloži, da se finančnemu odseku v pretres in sporočilo izrečejo. Oil deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 14. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Dr. E. H. Costa, poročevalec. 44 Priloga 11 Proračun za zaklad zemljiščine odveze za leto 1871. o S ■g'S O crr> is LK številka Nummer Potrebščina Erforderniß Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1869 Računski znesek Wirklicher Erfolg 1870 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1871 Nasvet Antrag računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung a/k M a/s ova I M \ aa Opomba Anmerkung Stroški za oskrbništvo: Regieauslagen: a) Deželne komisije za odvezo zemlj. davkov Der Landescommission b) Lokalnih komisij . Der Lokalcvmmissionen Skupaj Zusammen Izplačevanje kapitala: Kapitalsrückzahlungen: a) Po žrebovanji obligac. Durch Verlosung d. G. E. Obligationen b) Po borznem nakupu obligacij . . Durch börsemäßige Einlösung v. G. E. Oblig. c) Pobotanje kapitala . Durch Kapitalsausgleich. Plačevanje obresti opravičencem . Interessenzahlungen an die Berechtigten Različni stroški: Verschiedene Ausgaben: a) Plačevalni doneski v deželni zaklad za oskrbovalne , računarska in denarnična opravila Besoldungsbeitrag an den Landesfond für die Besorgung der Administrations-, Buchhaltungs- и. Kassageschäfte b) Nagrade davkarskim uradnikom . Remunerationen für die к. k. Steuerbeamten Skupni znesek potrebščine ................. Summe d. Erfordernisses 8723 22642 49 33 8110 22980 8550 22100 31365 31090 30650 155085 429366 13754 200 629855 10 Va 827a 168000 100 417950 6877 200 624217 178500 7500 100 409550 6877 200 633377 8550 22100 30650 178500 7500 100 409550 6877 200 633377 Priloga 11 45 Voranschlag -cs Grimdcntlaftmtgsfondes für das Jahr 1871. $> § -ZI o -rr> r, "s LR številka Nummer 10 Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Eiiiliahms-Rubrikcil 1869 1870 1871 Računski zneski Wirklicher Erfolg Hfl ° Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landes-buchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Prejemki od zavezancev: Einnahmen von den Verpflichteten : a) na kapitalu . Kapitalszahlungen b) na obrestih . . . Zinsenzahlungen c) na vsakoletnem (anuiteta em) plačevanji . Anuitäten-Zahlungen d) na obrestih od zastalega dolga . Verzugszinsen Skupaj Zusammen . . Prejemki od dežele po prikladi na davkih: An Einnahmen v. Lande mittelst Steuerzuschlägen a) od neposrednih davkov von direkten Steuern b) od posrednjih davkov von indirekten Steuern Skupaj Zusammen . . Prejemki od države: Einnahmen vom Staate: Po namerjenem vsakoletnem splačevanji za premenevalna (anu-itetna) plačila Für Veränderungsgebüh-ren an planmäßiger Anuitätenzahlung Različni dohodki, to je od računskih in drugih povračil . Verschiedene sonstige Einnahmen als Rechnungs-u. andere Ersätze Skupni znesek dohodkov Summe der Bedeckung V primeri s skupnim zneskom potrebščine pod štev. 5 od . Im Vergleiche mit dem Gesammt-Erforderuisse sub P.-Nr. 5 pr. se kaže primanjkava od ktera se ima iz državn. zakl. brezobrst. založiti ergibt sich ein durch unver-ziuÄ. Staatsvorschüsse zu bedeckend. Abgang pr. v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung JZ a/s JZ- cm M a/k JZ a/s 171270 38 186000 186000 186000 44024 3 37200 — 27900 — 27900 — 2532 I.V» 2282 — 2282 — 2282 — 8979 82 V- 9000 — 10000 — 10000 — 226806 25 234482 — 226182 — 226182 — 253872 50% 226330 226238 226238 28672 95 34199 — 30000 — 30000 — 282545 45% 260529 — 256238 — 256238 — 63796 8% 64137 — 64137 — 64137 — 1274 63% 400 — 1000 — 1000 — 574422 42% 559548 — 547557 547557 — — — — 633377 — 633377 — 85820 85820 M cm Opomba Anmerkung Od kranjskega deželnega odbora. 46 Priloga štev. I. Beilage Nr. I. Priloga 11 Proračun tl n ra niti) in g stroškov za oskrlmištvo zemljiščino odveznega zaklada za leto 1871. der Regie des Grmldentlastnngs-Fondes für das Jahr 1871. 1871 1869 lö/U - Ste- Nasvet Antrag Odobrenje Kacunski Odobreni slavnega de- vilka Eazložba znesek proračun racuno- deželnega želnega zbora Opomba Wirklicher Genehmigter vodstva der Landes-buckbaltuna odbora des Landes-aussdmlles Genehmigung Anmerkung Post- Darstellung Erfolg Voranschlag des hohen Landtages Nr. v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M’- cm M cm JVS cm M ! cm A. Deželna komisija za od- režo zemljiških davkov GrundMen-Ablösilnqs- und Regill.-Landcscommission 1 Letna plača, plačila in opra-vilske priklade .... Gehalte, Löhnungen und Funk- 4664 76 4635 — 4605 — 4605 — tionszulagen 2 Diurnistje 1674 70 1752 — 1952 — 1952 — 3 Nagrade in podpore . . 85 100 _ 100 100 _ Remunerationen und Aushilfen 4 Pisarniške in uradniške po- trebe 1612 6 1348 — 1438 — 1438 — Amts- und Kanzleierfordernisse 5 Popotni stroški Reiseauslagen 686 97 270 450 450 6 Različni potroški .... — — 5 — 5 — 5 - Verschiedene Auslagen 7 Skupni znesek predelka A. . 8723 49 8110 ■ 8550 8550 - Summe ad A. 1$. Lokalne komisije Lokalcommisfiorien 8 Letna plača, plačila in opra-vilske priklade .... Gehalte, Löhnungen und Funk- 5499 96 5440 — 4540 — 4540 — tionszulagcn 9 Diurnistje in plačilo za slu- žabnike 2393 80 2558 — 2558 — 2358 — ©turnen und Dienerlöhnungen 10 Nagrade in podpore . . . Remunerationen und Aushilfen 150 400 400 400 11 Pisarniške in uradniške po- trebe 300 — 500 — 600 — 600 — Amts- und Kanzleierfordernisse 12 Potni stroški Reiseauslagen 14198 57 14000 14000 14000 200 13 Najemščina Mieth zinse 100 80 200 14 Različni potroški .... — — 2 — 2 — 2 — Verschiedene Auslagen 15 Skupni znesek predelka B. . 22642 33 22980 — 22100 — 22100 Summe ad B. 16 Skupni znesek predelka A. . Summe ad A. 8723 49 8110 8550 8550 - 17 Znesek vseh stroškov za oskrb- ništvo Summe aller Regiekosten 31165 82 31090 — 30650 - 30650 — Priloga 12 47 Št. 3526. Sporočilo deželnega odbora o proračunu za leto 1871. in računskem sklepu leta 1869. cesarice Elizabete invalidnega zaklada. Slavili deželni zbor! Deželni odbor predlaga (subs-/, proračun za leto 1871. in računski sklep za leto 1869, cesarice Elisabete invalidnega zaklada s tem nasvetom, da slavni deželni zbor blagovoli taista finančnemu odseku v ustavno obravnavo izročiti. Od deželnega odbora kranjskega. V L j ubij a n i 10. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach. K. Dežmann, poročevalec. 48 Priloga 12 Proračun za cesarice Elizabete invalidni zaklad za leto 1871. s M -IN is Priloge Beilags Potrebščina Erfordernis Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1869 1870 1871 Opomba Anmerkung Kačunski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landes-bnchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses številka Nummer v avstrijanski veljavi in öfterreichifcher Währung M a/s M a/s M a/s m a/s M m 1 Ustanove .... 37 50 40 40 Stiftungen 2 I Davki in davščine 33 11 33 11 33 11 Steuern und Gaben 3 Kazlični stroški 22 . . . 4 Verschiedene Ausgaben Skupni znesek po- trebšein . . . 92 61 73 11 73 11 Summe des Erforder- nisses • Priloga 12 49 Bmriischliig des Kaiserin Elisabeth Invaliden-Ztisinngsfoudes für das Jahr 1871. ii is n LZ številka Nummer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Eiiliiahms-Rnbrikcn 1869 1870 Računski zneski Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Aktivne obresti Activ-Jnteressen Različni dohodki . Verschiedene Einnahmen Skupni znesek zaklade .... Summe der Bedeckung V primeri s skupno potrebščino pod št. 4. od . . . Im Vergleiche mit dem Gesammt-Erfordernisse sub Post-Nr. 4 pr. se kaže čisti presežek od . . . zeigt sich ein reiner lieberschuß pr. 1871 Nasvet Antrag računo- deželnega vodstva odbora der Landes- des Landes- bnchhaltung ausschusses Odobrenje slavnega de želnega zbora Genehmigung des hohen Landtages v avstrijanski veljavi in österreichischer Wahrung M 165 3 E 168 169 169 a/k 96 169 169 M a/s Opomba Anmerkung Od kranjskega deželnega odbora V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. 50 Priloga 12 Računski sklep za cesarice Elizabete invalidni zaklad za leto 1869. II -Z's «85 S «S *0 ° «N Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken številka Nummer Skupni dohodek Gesammtenmahme djanski znesek Wirklicher Erfolg končni aktivni zastanek schließlicher Activ-Rückstand skupaj zus a m m e n M & a/k M I. Pravi dohodki. I. Reelle Einnahmen. 1 — Aktivne obresti..................... Aktiv-Jnteressen 2 — Različni dohodki.................... Verschiedene Einnahmen Skupni znesek ad I. Summe ad I. II. Drugi dohodki. II. Sonstige Einnahmen. Prejete predplače................... Erhaltene Vorschüsse Skupni znesek vseh dohodkov Summe aller Einnahmen Začetni ostanek v gotovih denarjih Anfänglicher barer Casserest Skupni dohodki ..................... Gesammt - Einnahmen 165 3 232 3 168 236 203 271 50 75 Priloga 12 51 Rechimgs-AbschliH -es Kaiserin Elisabeth Invaliden - Ztiftnngsfondes für das Jahr 1869. Proi odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen ačun Vorm začetni aktivni zastanek anfänglicher Activ-Rückstand Wag skupaj Zusammen skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen več mehr manj weniger M cm M cm M cm M cm cm 67 50 67 50 165 — — 3 75 3 75 — — — — — — 71 25 71 25 165 — — — 71 25 71 25 52 Priloga 12 O S -ZZ ■g« «S I# fi® številka Nummer Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken Skupni strošek Gesammtausgabe djanski znesek Wirklicher Erfolg M a/v končni pasivni zastanek schließlicher Passiv-Rückstand skupaj zusammen & a/i M m I. Pravi stroški, I. Reelle Ausgaben. 1 — Ustanove.......................'............. Stiftungen 2 — Davki in davščina............................ Steuern und Gaben 3 '— Različni stroški......................... Verschiedene Ausgaben Skupni znesek ad I....................... Summe ad I. II. Drugi stroški, n. Sonstige Ausgaben. Povrnjene predplače...................... Zurückbezahlte Vorschüsse Skupni znesek stroškov................... Summe aller Ausgaben Konečni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlicher barer Cassarest Skupni znesek stroškov................... Gesammt-Ausgabe V primeri z aktivnimi zaostanki od . . Im Vergleiche mit den Activen pr. se kaže konec decembra 1869 čisti aktivni zaostanek od................. ergibt sich ein Activum mit Ende December 1869 pr. 37 33 22 50 11 127 205 37 46 22 106 50 66 Priloga 12 53 Proračun Voranschlag Skupni strošek k proi Die Gesammtausc den Vo znaša v prin ačunu aeri gegen odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positwnen začetni pasivni zastanek anfänglicher Passiv-Rückstand skupaj zusammen ;abe beträgt canschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen več mehr manj weniger O/k a/g M a/k M 1 OCAt M Ok — — 37 13 50 55 37 13 50 55 33 22 11 — — — — 51 5 51 5 55 11 — — " — — 51 5 51 5 54 Priloga 12 Razkaz .Itnrfjturisimfl skupnega aktivnega in pasivnega premoženja za cesarice Elizabete invalidni zaklad konc decembra 1869. des gesummten Activ- und Passiv-Vermögens des Kaiserin Elisabeth Stiftungsfondes mit Ende December 1869. Razložba Dnarni znesek v avstr, veljavi Geldbetrag in österr. Währung Opomba Anmerkung J# > -L Detail posamezno einzeln skupno zusammen cn G+ & a/k M oc/k 1 A. Aktivno premoženje. Activ - Vermögen. I. V gotovih denarjih. Im baren Gelde. Konečni Blagaj nični ostanek Schließlicher Cassarest 78 15 145 2 Konečni pravi aktivni zaostanki ....... Schließliche reelle Activ-Rückstände 67 50 65 3 Aktivni kapital!. Activ - Capitalien. a) 5% konvertirane obligacije v avstr. velj.: 5% Convertirungs-Obligationen in öst. Währ.: št. 55670 od 1. februarja 1862 !{• „ „ „ „ V) 5°/0 posojilne obligacije v starem denarji: 5% Anlehens-Obligationen in C. M. št. 44.067 od 1. februarja 1869 za 500 fl.. . >> 49.951 ,, jj ,, „ za 500 ,, . , „ 119.493 „ „ „ „ za 1000 „ . . c) 5% loterijske posojilne obligacije št. { 6884 \Za 5°/0 Lotto - Anlehens - Obligation Nr. . ^20—III/pr. d) 4% hranilnične bukvice št. 45128 za ... . 4% Sparcassabüchel Nr. 45128 pr. 100 500 500 525 525 1050 100 30 — 3330 4 Skupni znesek aktivnega premoženja Gesammt Activ-Vermögen — — 3475 65 5 B. Pasivno premoženje. Passiv - Vermögen. Konečni pravi pasivni zaostanki Schließliche reelle Passiv-Rückstände pr. V primeri pasivnega premoženja z aktivnem pod št. 4. se kaže aktivno premoženje od ... Durch Vergleichung der Passiva mit den Activen sub Post-Nr. 4 ergibt sich ein reines Activ-Vermögen pr. 13 55 6 3462 10 St. 3524. Sporočilo deželnega odbora o proračunu za leto 1871. In računskem sklepu leta 1869. grof Saurau-ovega mašnega zaklada. Slavni deželni zbor! V prigibu se proračun za leto 1871. in računski sklep za leto 1869. grof Saurau mašnega zaklada s tem nasvetom predloži, da slavni deželni zbor blagovoli taista finančnemu odseku v ustavno obravnavo izročiti. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 10. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Karol Deschmann, poročevalec. 56 Priloga 13 Proračun grof Sanrau-ovega mašnega zaklada za leto 1871. Potrebščina Erforderniß 1869 1870 1871 o S as Nasvet Antrag Odobrenje !*§ ZK it L R Naslovi stroškov Kacunski znesek Wirklicher Erfolg Udobrem proračun Genehmigter Voranschlag računo- vodstva deželnega odbora slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages Opomba številka Ausgabs-Rubrikeu der Landesbuchhaltung des Landesausschusses Anmerkung Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M a/s M a/s /%■ as ! M OC/k M ova 1 I Davki in davščina . Steuern und Gaben 26 63 — — 26 62 26 62 2 II Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben 170 — — — 176 — 176 — 3 Skupni znesek potrebščin .... Summe desErfordernisses 196 63 202 62 202 62 Priloga 13 57 Voranschlag des Graf Saurau'fchen Messenstistungsfondes für das Jahr 1871. o Ö -Z-s MS CU Mi LZ številka Nummer Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken Aktivne obresti . . Activ-Jnteressen Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni znesek zaklade ............... Summe der Bedeckung V primeri s potrebščino pod štev. 3. od Im Vergleiche mit dem Erfordernisse sub P.-Nr. 3 pr. se kaže primanjkava od.................. Zeigt sich ein Abgang pr. Zaklada Bedeckung 1869 Računski znesek Wirklicher Erfolg 1870 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1871 Nasvet Antrag računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landes-ausschusses Odobrenje slavnega de želnega zbora Genehmigung des hohen Landtages avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M 133 133 M M 1 a» 139 139 202 M 139 a/k 139 202 I Opomba Anmerkung Od kranjskega deželnega odbora, V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Karol Deschmann, poročevalec. 58 Priloga 13 Računski sklep grof Sanrau-ovega mašnega zaklada za leto 1869. o S -Z-Z d K ä. O Q SS» Detail posamezno einzeln skupno zusammen Anmerkung M 1 m cm I. Aktivno premoženje. I. Aktiv - Vermögen. 1 Konečni ostanek v gotovih denarjih 113 63 2 Schließlicher barer Kaffarest Konečni pravi aktivni zastanki Schließliche reele Aktivrückstände 38 63 152 26 3 Aktivni kapitali . In Aktiv-Kapitalien a) 2% kranjska domestikalna obligacija št. 5022 za 1000 gl. st. d. An 2% kram. Domestikal-Obl. Nr. „ pr. „ „ „ „ b) tt ,t „ „ „ 5023 „ „ n rt n c) 5% posojilna obligacija št. 204.885 „ 100 „ „ „ An 5% Aulehens-Obligat. Nr. „ „ „ „ „ „ d) 5°/0 zlozana obligacija št. 20.342 „ 1635 „ „ „ An 5% Verlosungs-Obligat. Nr. „ „ „ „ „ „ e) Hranilničine bukvice št. 48.534 po 4% za 150 gl. a. v. Sparkassabüchel Nr. 48.534 zn 4% pr. 150 ft. ö. W. 1.050 1.050 105 1.716 150 75 4.071 75 4 Skupni znesek aktivnega premoženja ..... Gesammt-Aktiv-Vermögen. — — 4.224 1 11. Pasivno premoženje. II. Passiv- Vermögen. 5 Konečni pravi pasivni zastanki Schließliche reele Passiv-Rückstände pr. — — 46 75 6 V primeri pasivnega premoženja z aktivnem pod štev. 4. se kaže čisto aktivno premoženje od Durch Vergleichung der Passiva mit den Aktiven sub Post Nr. 4 ergibt sich ein reines Aktiv-Vermögen pr. 4.177 26 Št. 3518. Sporočilo deželnega odbora o proraèunu za leto 1871. in računskem sklepu za leto 1869. stavbenega noriš ničnega zaklada. Slavni deželni zbor! Priloženi proračun za leto 1871. in računski sklep za leto 1869. stavbenega zaklada norišnice se slavnemu deželnemu odboru s tem nasvetom predlagata, da ju finančnemu odseku v pretres in poro-čevanje izročiti blagovoli. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 10. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Dr. E. H. Costa, poročevalec. 64 Priloga 14 Proračun za stavbeni zaklad norišnice za leto 1871. jg IJ 58 Potrebščina Erfordernis) Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1869 1870 1871 Opomba Anmerkung Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet računovodstva der Landesbuchhaltung Antrag deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages številka Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung jar oVk M m m M OUi 1 M 1 OUi 1 I Davki in davščine 325 75 V- 321 25 335 14 Ve 335 14% Steuern und Gaben 2 — Različni stroški 678 8 60 — 60 — 60 — Verschiedene Ausgaben 3 — Skupaj .... 1003 co 05 s- 381 25 395 14% 395 14% Summe - Priloga 14 65 Voranschlag -es Irrenhausbaufon-es für das Jahr 1871. Zaklada Bedeckung 1869 1870 1871 s s ‘Sl ■g4« P3 8S Priloge Beilags Nasvet Antrag Odobrenje Naslovi dohodkov Računski zneski Wirklicher Odobreni proračun Genehmigter računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses slavnega deželnega zbora Genehmigung Opomba številka Einnahms-Rubriken Erfolg Voranschlag des hohen Landtages Anmerkung Nummer v avstrijänski veljavi in österreichischer Währung M a* I M 1 cvk JSt a/g ! X 1 a/g 1 M a/k 4 II Aktivne obresti 4326 97 4326 — 4667 25 4667 25 Activ-Jnteressen 5 — Različni dohodki - 1050 — 40 — 40 — 40 — Verschiedene Einnahmen 6 — Skupaj .... Summe 5376 97 4366 — 4707 25 4707 25 7 V primeri s potrebščino pod štev. 3 od Im Vergleiche mit dem Erfordernisse sub Post Sir. 3 pr. se kaže presežek . — — — — 395 14'/2 395 147* 8 4312 10'/- 4312 1° Va Zeigt sich der Ueber« schuß pr. Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Dr. E. H. Costa, poročevalec. 66 Priloga 14 Računski sklep za stavbeni zaklad norišnice za leto 1869. Skupni dohodek Gesaiiimteimmhme 1 © 5 I r* II: IZ K o o KO § 5.^ LN Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken djanski znesek končni aktivni zas tanek skupaj 1] številka 1 Nummer Wirklicher Erfolg schließlicher Activ-Rückstand zus a m m e n M cm 1 OVs M 1 a/s I. Pravi dohodki. I. Reelle Einnahmen. r Aktivne obresti Activ-Jnterefsen Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni znesek ad I. . . Summe ad I. 4326 1050 97 658 1 4984 1050 98 5376 97 658 1 6034 98 II. Drugi dohodki. II. Sonstige Einnahmen. 3 Prejete predplače Erhaltene Vorschüsse 766 98 — — 766 98 L Skupni znesek ad I. in II Summe ad I. u. H. Začetni ostanek v gotovih denarjih . . Anfänglicher barer Kassarest 6143 95 93 658 1 6801 96 : Skupni dohodki Gesammt-Einnahme Končni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlicher barer Kassarest 6144 88 51 51'A Skupni znesek vseh aktivnih zastankov . Summe aller Activ-Rückstande 709 52 Va Priloga 14 67 Rechinmgs-Aüschlnß des Irrenhaustmnfondes für das Jahr 1869. Proračun Voranschlag skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voransäjlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni aktivni zastanek anfänglicher Activ-Rückstand skupaj Zusammen več mehr manj weniger M OJS M m M CX/S M a/s a/s 4984 98 — — — — — — 1050 — — — — — — — — — 6034 98 68 Priloga 14 O t! -§ * II LN številka Nummer Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken Skupni strošek Gesammtausgabe djanski znesek končni pasivni zastanek skupaj Wirklicher Erfolg schließlicher Passiv-Rückstand z n s a mm e n a/u x/s M 1 tx/k 325 75 % 47 29 373 4% 678 8 — — 678 8 4402 55 — — 4402 55 5406 38% 47 29 5453 67% 686 98 100 786 98 6093 36% 147 29 6240 65% 51 51% 6144 88 — — 709 52% 562 23% 8 9 10 13 14 15 16 I. Pravi stroški. I. Reelle Ausgaben. Davki in davščine......................... Steuern und Gaben Različni stroški.......................... Verschiedene Ausgaben Stroški za nakup obligacij................ Bares Geld für den Obligat. Ankauf Skupni znesek ad I........................ Summe ad I. II. Drugi stroški. II. Sonstige Ausgaben. Povrnjene predplače....................... Rückersetzte Vorschüsse Skupni znesek ad I. in II................. Summe ad I. n. II. Konečni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlicher barer Kassarest Skupni stroški............................ Gesammt-Ausgabe V primeri z zneskom aktivnih zastankov od Im Vergleiche mit den Activen pr. Se kaže čisti aktivni zastanek . . . . Ergibt sich ein reines Activum Priloga 14 69 Fror odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen ačun Voran začetni pasivni zastanek anfänglicher Passiv-Rückstand Pag skupaj zusammen Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Die Gesammtausgabe beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen več mehr manj weniger m a/s m a/s a/s M a/k — — — — — — 373 47* — — — — — — — — 678 8 — — — — — — — — 4402 55 — — — — — — — — 5453 677- 70 Priloga 14 Razkaz Nachmessung skupnega aktivnega in pasivnega premoženja stavbinega zaklada norišnice konc decembra 1869. des gestimmten Activ - und Passiv - Vermögens des krainischen Jrrenhansbanfondes mit Ende Dezember 1869. Razložba Dnarni znesek v avstr, veljavi Geldbetrag in österr. Währung posamezno einzeln skupno zusammen |S5 > e-3° Detail ec 5Sf a/k (X/k A. Aktivno premoženje. A. Activ-Vermögen. I. V gotovih denarjih. I. Im baren Gelde. 1 2 Konečni ostanek v gotovih denarjih Schließlicher Kassarest 51 658 51'/- 1 709 5 2 Vs Activ-Rückstand II. V aktivnih kapitalih. II. In Activ-Capitalien. Ogerake oblig. zemljisne odveze po 5% 80200 gl. st. d. Ungarische G. E. Obligationen zn „ „ „ „ „ Hrvaške oblig. zemljisne odveze po „ 2500 „ „ „ Kroatische G. E. Obligationen zn „ „ „ „ „ Posojilne obligacije po 4Vs°/o 3000 „ „ „ Anlehens - Obligationen zn „ „ ,, „ „ Loterijske posojilne obligacije 50 „ av. v. Lotto Anlegens-Obligationen p „ „ „ ,, 3 84210 2625 3150 50 — 90035 4 Skupaj od . . . 85750 gold. Zusammen pr. . . „ „ Skupni znesek aktivnega premoženja Gesammt Activ-Vermögen — — 90744 52 Vs 5 B. Pasivno premoženje. B. Passiv-Vermögen. Konečni pasivni zastanek Schließlicher Passiv-Rückstand — — 147 29 6 V primeri pasivnega premoženja št. 5 z aktivnim št. 4 se kaže konečno čisto aktivno premoženje od Im Vergleiche mit Post-Nr. 5 zeigt sich das schließliche reine Activ-Vermögen pr. 90597 23 Vs Opomba Anmerkung Priloga 15 71 Št. 3527. Sporočilo deželnega odbora o proračunu za leto 1871. in računskem sklepu za leto 1869. sirotinskega zaklada. Slavni deželni zbor! Deželni odbor predlaga pod •/. proračun za leto 1871. in računski sklep za leto 1869. siro-tinnkega zaklada s tem nasvetom, da slavni deželni zbor blagovoli taista finančnemu odseku v pretres in poročanje izročiti. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 10. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Karol Deschmann, poročevalec. 72 Priloga 15 Proračun za sirotinski zaklad za leto 1871. o S "ZR ds o do § |-5 LN številka Nummer Potrebščina Erfordčrnih Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1869 Eačunski znesek Wirklicher Erfolg 1870 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1871 Nasvet Antrag računovodstva der Landes-buchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega de želnega zbora Genehmigung des hohen Landtages v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung fg a* Jg -M M aus M oa Opomba Anmerkung Ustanove in štipendiji ............ Stiftungen und Stipendien Davki in davščine Steuern und Gaben Različni stroški Verschiedene Auslagen Skupni znesek potrebščin . Summe des Erforder nisses 1827 84% 5490 1803 500 68 5523 1836 500 6% 69 5523 1836 500 6 Vs 1827 84 Vs 7793 7859 75 Vs 7859 75 % Priloga 15 73 Borauschlag des Daifenstistullgsfondes für das Jahr 1871. Zaklada Bedeckung 1869 1870 1871 O S Priloge Beilags Nasvet Antrag Odobrenje r, 'S 1*8 «K Naslovi dohodkov Računski znesek Wirklicher Odobreni proračun Genehmigter računo- vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses slavnega deželnega zbora Genehmigung Opomba številka Einnahms-Rubriken Erfolg Voranschlag des hohen Landtages Anmerkung Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M a/k a/k M a/k M OUk M a/k 5 IV Aktivne obrestt 9993 51 9815 89 10392 79 10392 79 Aktiv-Interessen 6 V Doneski .... 1417 50 1417 50 1417 50 1417 50 Beiträge 7 VI Različni dohodki . 1485 39 1499 86 1499 86 1499 86 Verschiedene Einnahmen 8 — Skupni znesek zaklade 12896 40 12733 25 13310 15 13310 15 Summe der Bedeckung 9 — V primiri s potrebščino od ... . Im Entgegenhalte des jenseitigen Erfordernisses pro 1871 pr. — — — — 7859 757= 7859 757= 10 — se kaže presežek od — — — — 5450 397= 5450 397= ergibt sich ein Überschuß Pr. Od kranjskega deželnega odTbora. V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Karol Deschmann, poročevalec. 74 Priloga 15 Računski sklep za sirotinski zaklad za leto 1869. Skupni dohodek Gesammteinnahme o S -ZÄ Priloge Beilage Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken djanski znesek Wirklicher Erfolg končni aktivni zastanek schließlicher Activ-Rückstand skupaj zusammen številka Nummer M 1 oys 1 Mt 1 M I. Pravi dohodki. I. Reelle Einnahmen. Aktivne obresti........................... Activ-Jnteressen Doneski iz državnega zaklada . . . . Beiträge vom Cameralfonde Različni dohodki.......................... Verschiedene Einnahmen Skupni znesek ad I........................ Summe ad I. II. Drugi dohodki. II. Sonstige Einnahmen. Povrnjene predplače....................... Rückersetzte Vorschüsse Skupni znesek vseh dohodkov ad I. in II. Summe aller Einnahmen ad I. u. II. Začetni ostanek v gotovih denarjih . . Anfänglicher barer Kassarest Skupni dohodki ........................... Gesammt Einnahme Konečni ostanek v gotovih denarjih . Schließlich er barer Kassarest Skupni znesek vseh aktivnih zastankov Summe aller Activ-Rückstände 9993 1417 1485 12896 70 98 51 50 39 12967 677 13644 38 41 3333 708 4042 100 60 75 4142 324 4466 61'/a 26 V, 13327 2126 1485 16938 170 11 25 39 98 17109 Priloga 15 75 Rechnungs-Abschluß -es Waifenstiftungsfondes für das Jahr 1869. Proračun Voranschlag skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni aktivni zastanek anfänglicher Activ-Rückstand skupaj Zusammen več mehr manj weniger M a/s M a/s M a/s M a/s OOS 9386 71 % 3223 42'/- 12610 14 716 97 1417 50 708 75 2126 25 — — — — 1587 71 — — 1587 71 — — 102 32 12391 92 % 3932 17'/- 16324 10 614 65 — — 20 20 — 12391 92'/- 3952 17'/- 16344 10 76 Priloga 15 Skupni strošek Gesammtausgnbe o S d — |i «s rnloge Beilage Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken djanski znesek končni pasivni zastanek skup aj številka Nummer Wirklicher Erfolg schließlicher Passiv-Rückstand zusammen M 1 a/s M cm M- /m I. Pravi stroški. I. Reelle Ausgaben. 1 11 12 13 1—9 Ustanove Stiftungen Davki in davščina Steuern und Gaben Stroški za nakup obligacij Bares Geld für den Obligations-Ankauf 1827 11341 84'/- 70 632 66 V- 2460 11341 51 70 14 — Različni stroški Verschiedene Ausgaben — — — — — — Skupni znesek ad I. . . Summe ad I. 15 13169 54 Vs 632 66 V- 13802 21 II. Drugi stroški. II. Sonstige Ausgaben. 16 — Predplače proti povračilu Vorschüsse gegen Ersatz 150 98 — — 150 98 17 — Skupni znesek ad I. in II Summe ad I. und II. 13320 52'/- 632 66 V- 13953 19 18 — Konečni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlicher barer Kassarest 324 26V- — — 19 20 — Skupni stroški Gesammt-Ausgaben V primeri z zneskom aktivnih zaatankov Im Vergleiche mit den Activen pr. 13644 79 4466 61V- 21 Se kažejo čisti aktivni zastanki od . . Ergibt sich ein reines Activum Pr. 1 3833 95 J Priloga 15 77 Proračun Voranschlag Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Die Gesammtausgabe beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij ReorHntinng odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni pa zastane sivni k -er bub skupaj anfänglid Passiv-Rück zusammen več mehr manj weniger der Differenzen Jg 1 a/k jsr a/k M m M 1 oak M a/k 5525 1735 4631 500 59 33% 625 33 5525 3360 4631 500 59 33 33 V- 100 6710 18 36% 5525 500 59 12391 92 V- 625 33 13017 25% 784 95% 12391 92 y2 625 33 13017 25% 78 Priloga 15 Hazkaz Dlacfpetsiiiuj skupnega aktivnega in pasivnega premoženja sirotinskega zaklada konc decembra 1869. des gestimmten Activ- und Passiv-Vermögens des krainifchen Waisenstiftungsfondes mit Ende Dez. 1869. Razložba Dnarni znesek v avstr, veljavi Geldbetrag in österr. Währung Opomba |S I cg- Detail posamezno einzeln skupno zusammen Anmerkung m S oc/k M cm A. Aktivno premoženje. A. Activ-Vermögen. I. V gotovih denarjih. I. Im baren Gelde. 1 Konečni ostanek v gotovih denarjih Schließlicher Kassarest 324 26 V« 2 Konečni aktivni ostanek Schließlicher Activ - Rückstand 4142 35 4466 61V» II. V aktivnih kapitalih. II. Zn Activ-Capitalien. 3 4 Državne obligacije po 4% - Staatsobligationen zn „ Državne obligacije po 5% Staatsobligationen zn „ Kranjske obligacije zemljisne odveze po 5% • • Krainische Grundentlastungs - Obligationen zu „ Ogerske obligacije zemljisne odveze po „ . . Ungarische Grundentlastungs - Obligationen zu „ 1575 165900 85 5 6 21756 15750 — 204981 85 7 Skupno aktivno premoženje Gesammt Activ-Vermögen — — 209448 46'/- B. Pasivno premoženje. B. Passiv-Vermögen. 8 Konečni pasivni zastanek Schließlicher Passiv - Rückstand — — 632 66 7a 9 V primeri z aktivnim premoženjem pod št. 7. se kaže konečno čisto aktivno premoženje od . . Im Vergleiche mit Post-Nr. 7 zeigt sich das schließliche reine Activ-Vermögen pr. 208815 80 Priloga. Beilage. 80 Priloga 15 Skupni znesek Gesammtersolg if 11 Priloge Beilage Naslovi djanski znesek končni zastanek skupaj Rubriken Wirklicher Erfolg schließlicher zusammen številka Rückstand Nummer cut M a/k M \ oak Ustanove. Stiftungen. 1 11 Murgel žl. Edelsheim Murgel von Edelsheim — — — — — — 2 — Schilling Janez Jakob žl Schilling Johann Jakob von — — 3 —- Lichtenberg France grof žl Lichtenberg Franz Graf von — — — 4 Eastern Marija Ana žl Rastern Maria Anna von — — — 5 — Thalberg Janez Jurij žl Thalberg Johann Georg von — — — — — ' 6 — Lamberg France grof žl Lamberg Franz Graf von — — — 7 — Waitenhüller Friderik žl Waitenhüller Friedrich von — — — 8 — Sirotinski zaklad sploh Waisenfond im Allgemeinen — — — 9 — Ustanova ustanovljena o priliki poroke Njegovega c. k. apostolskega veličan- stva v podporo kranjskih sirot, ki so lepega obnašanja in pomoči potrebne _ — — — — Stiftung, errichtet aus Anlaß der a. h. Ver- mählung Sr. k. k. apostolischen Majestät zur nachwirkenden Unterstützung gut gesitteter und Hilfsbedürftiger Waisen in Kram Skupaj Summe Priloga 15 81 Proračun Voranschlag skupni znesek znaša v primeri k proračunu odobreni proračunski postavki začetni zastanek s k u p a j Der Gesammterfolg beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen genehmigte Prä-liminar-Posttionen anfänglicher Rückstand Zusammen več mehr manj weniger M oc/u M Wk 1 M a/2 M JZ OC/i 84 84 84 240 — — — 240 — — — 240 — 54 — — — 54 — — — 54 — 124 — — — 124 — — — 124 — 280 — — — 280 — — 280 — 953 — — — 953 — — — 953 — 250 — — — 250 — — — 250 — 2858 — — — 2858 — — — 2858 — 682 59 — — 682 59 — — 682 59 5525 59 5525 59 5525 59 Št. 3525. Sporočilo deželnega odbora o proračunu za leto 1871. in računskem sklepu za leto 1869. Glavarjevega zaklada. Slavni deželni zbor! Priloženi proračun za leto 1871. in računski sklep- za leto 1869. Glavarjevega^ zaklada se slavnemu deželnemu zboru s tem nasvetom predlagata, da ju finančnemu odseku v pretres in poročanje izročiti blagovoli. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 10. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Karol Deschmann, poročevalec. 84 Priloga 16 Proračun za Peter Pavl Glavarjev zaklad za uboge in bolne za leto 1871. Potrebščina Erforderniß s» •s» ■im M 85 O bO « L.'z; ‘S o £$? številka Nummer 3 4 5 Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken Vstanove in štipendiji . . . . . Stiftungen und Stipendien Doneski bolnišnici v Komendi St. Peter.............. Beiträge für das Spital in Commenda St. Peter Davki in davščine Steuern und Gaben Stroški za zidanje Bauauslagen Različni stroški Verschiedene Auslagen Skupaj Summe 1869 1870 1871 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landes-buchhaltuug deželnega odbora des Landes-ausschusscs v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M ote M ote M Ote M Ote M Ote. 987 1447 899 8% 3364 23% 1022 1933 263 100 400 3719 28 1022 1933 95 100 400 6 30 V. 4411 80% 1022 1933 956 100 400 30% 441l]80% Opomba Anmerkung Priloga 16 85 Voranschlag des peter Paul GlavarMen Armen- und LrankenMungsfondes für das Jahr 1871, u g I « M bß LZ številka Nummer 7 8 9 10 11 12 Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken 1869 Računski zneski Wirklicher Erfolg 1870 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1871 Nasvet Antrag računo- vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landes Dtx? uuut.il ausfchusses Landtages Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen M \a*\ M avstrijanski veljavi in österreichischer Währung Kupčine .... Kaufschillinge Aktivne obresti . . Akliv-Jnteressen Dohodki od posestev Ertrag der Realitäten Različni dohodki. . Verschiedene Einnahmen Skupaj . . Summe V primiri s kupnim zneskom potrebščin od................... Im Vergleiche mit der Summe des Erfordernisses se kaže presežek od zeigt sich ein Überschuß 11845 5994 500 326 46 81% 18666 68% 3453 5973 350 9776 w* I 45 19% 64% 6868 69 % 350 7218 4411 69% 80% 6868 350 7218 4411 69% 69% 80% 2806 89 2806 89 M I «E Opomba Anmerkung Od kranjskega deželnega odbora, V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Karl Deschmann, poročevalec. Računski sklep za Peter Pavl Glavarjev zaklad za uboge in bolne za leto 1869. Skupni dohodek Gesmumteimiahme S| äs Priloge Beilage Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken djanski znesek končni aktivni zastanek skupaj številka Nummer Wirklicher Erfolg schließlicher Activ-Rückstand zus a m m e n M a/s <0- a/k a/s I. Pravi dohodki. Reelle Einnahmen. 1 2 3 4 1—2 Skupščine Kaufschillmge Aktivne obresti Acüv-Jnteresseu Dohodki od posestev Ertrag der Realitäten Različni dohodki ........ Verschiedene Einnahmen 11845 5994 500 326 46 81 '/„ 41 1973 197 551 18 33'A 17 11845 7967 697 877 46 99'/., 33 % 58 S — Summe ad I. . . . Skupni znesek od I. 18666 68'/» 2721 68'A 21388 37 II. Drugi dohodki Sonstige Einnahmen. 6 7 1 Prejete predplače , Erhaltene Vorschüsse Povernjene predplače ....... Rückerhaltene Vorschüsse 600 501 — — — 600 501 — 8 — Skupni znesek ati II Summe ad II. 1101 ■ — — — 1101 — 9 10 — Skupni znesek ad I. in II. . . . . . Summe ad I. und II. Začetni ostanek v gotovih denarjih „ . Anfänglicher barer Caffarest Skupni dohodki Gesammt-Einnahme Koneeni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlicher barer Cassarest Skupni znesek aktivnih zaostankov . . Summe aller Activ-Rückstände 19767 430 68'A 96 2721 68'A 22489 37 11 12 — 20198 64'/- 10003 65 13 13 12725 33'A Priloga 16 87 Rcchmmgs-AbschlH -es Peter Paul (OhumrTrijcu Ramen- und LrankenWnngLondes für das Jahr 1869. Proračun Voranschlag skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Dokazovanje Die Gesammteinnahme beträgt gegen odobreni prora- začetni aktivni den Voranschlag diferenoij čunski postavki zastanek skupaj Begründung der Differenzen genehmigte Prä- anfänglicher Zusammen več manj liminar-Positionen Activ-Rnckstand mehr weniger a/s Jg- a/k oc/i gg- x/s X/k 3795 11367 55'/- 15162 55 Vs 3317 SV- 5021 69'/- 1911 51'/- 6933 21 1034 78 Vs — — — — 673 94 673 94 23 39-/- — — 350 — 418 96 768 96 108 62 — — 9166 69-/- 14371 97 23538 66-/- — — 2150 29'/- — — — — — — — — — — — — 9166 69-/- 14371 97 23538 66-/- 88 Priloga 16 Skupni strošek Gesammtausgabe o g --Z'L -g'S ZK II LZ Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken djanski znesek končni pasivni zastanek skupaj številka Nummer Wirklicher Erfolg schließlicher Passiv-Rückstand zusammen M CCA XA M 1 XA I. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. 14 15 16 17 — Ustanove in štipendiji Stiftungen und Stipendien Doneski za bolnišnico v Komendi sv. Petra Beiträge -für das Spital in Commenda St. Peter Davki in davščine Steuern und Gaden Stroški za zidanje . . Bauauslagen Stroški za nakup obligacij Barer Geldaufwand für den Obligat. - Ankauf Različni stroški Verschiedene Auslagen 987 1998 899 42 62 8% 9! 295 42 82% 1078 1998 1194 84 62 91 18 19 — 5178 30 59 28 — — 5178 30 59 28 20 — Skupni znesek ad I. Summe ad I. 9093 99 % 387 24% 9481 24 21 II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben. Dane predplače Gegebene Vorschüsse Povernjene predplače Zurückerhaltene Vorschüsse 501 501 22 — 600 — — — 600 — 23 — Skupni znesek ad II. Summe ad II. 1101 — — — 1101 — 24 25 — Skupni znesek ad I. in II Summe ad I. und II. Konečni ostanek v gotovih denarjih Schließlicher barer Casserest Skupni stroški Gesammt-Ausgabe V primeri z aktivnimi zastanki od . . Äm Vergleiche mit den Activen se kaže čisti aktivni zastanek od . . ergibt sich ein reiner Activ-Rückstand 10194 10003 99% 65 387 24% 10582 24 26 27 — 20198 64% 12725 33% 28 r 12338 9 • Proračun Voranschlag Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki začetni pasivni zastanek skupaj Die Gesammtausgabe beträgt gegen den Voranschlag genehmigte Prä-liminar-Positionen anfänglicher Passiv-Rückstand zusammen ” E manj weniger M a/k a/s M a/k a/k M a/k 1022 59 78 1081 78 2 94 1673 75 — — 1673 75 324 87 — — 805 20 290 92 1096 12 98 79 — — 9381 40 — — 9381 40 — — 9381 40 — — — — — — 5178 59 — — 100 — — — 100 — — — 69 72 12982 35 350 70 13333 5 — — 3851 81 — — — — — — — — — — — — 12982 35 350 70 13333 5 a so Priloga 16 Eazkas Mchwkiftmg skupnega aktivnega in pasivnega premoženja Glavarjevega zaklada konc decembra 1869. des gestimmten Activ- und Passiv-Vermögens des Glavar'schen Fondes mit Ende Dezember 1869. Razložba Dnami znesek v avstr, veljavi Geldbetrag in often. Währung Opomba Anmerkung Številka Post-Nr. Detail einzeln zusammen M a/s M 1 a/s 1 2 A. Aktivno premoženje. Activ - Vermögen. Koneöni ostanek v gotovih denarjih ..... Schließlicher barer Cassarest a) Konečni pravi aktivni zaostanki ..... Schließliche reelle Activ-Rückstände b) Koneöni drugi aktivni zaostanki .... Schließliche sonstige Activ-Rückstände Aktivni kapital?. Activ - Capitalien. a) 5% državne posojilne obligacije v starem denarju obrestne od 27.369 gold. star. den. .... An 5% Staats-Anlehens-Obligationen in Conv.-Mnnze verzinslich pr. 27.369 fl C.-M. 10003 2721 65 68 V. 12725 33% 3 28737 45 b) 5% kranjske obligacije zemljišne odveze v starem denarju obrestne od 50.930 gld. st. den. An 50/0 der train. G.-E.-Schuldverschreibungen in Conv.-Münze verzinslich pr. 50.930 st. C.-M. c) 5% ogerska —- ravno tako 5% der ungarischen—■ bto. d) 5% loterijske in davkarske posojilne obligacije od leta 1860 in 1864 v avstr. velj. obrestne An 5% Lotto- und Steuer-Anlehens Obligationen de 53476 8400 32070 50 122683 95 4 1860 und 1864 öft. W. verzinslich pr. Posestva. In Realitäten. a) Vrednost bolnišničnega poslopja v Komendi sv. Petra od Werth des Spitälsgebäudes zu Commenda St. Peter b) Vrednost skupnega premakljivega blaga od Werth der gesammten Inventarial-Gegenstände mit Skupni znesek aktivnega premoženja ..... Gesammt Activ-Vermögen 1500 300 — 1800 5 — — 137209 28% 6 B. Pasivno premoženje. Passiv - Vermögen. Koneöni pravi pasivni zastanki . 387 24% 8 Schließliche reelle Passiv-Rückstände pr. V primeri pasivnega premoženja z aktivnem pod st. 5. se kaže čisto aktivno premoženje od . Bei Vergleichung der Passiva mit dem Activum sub Post-Nr. 5 ergibt sich ein reines Activ-Vermögen pr. — — 136822 4 Priloga. Beilage. 92 Priloga 16 O S ■S’S ZK II L 85 številka Nummer Naslovi Rubriken Skupni znesek Gesammterfolg končni djanski znesek zastanek skupaj Wirklicher Erfolg schließlicher Rückstand zusammen M a/s M a/s M a/s 11194 5 Ve 11194 5 Ve 651 40 Ve — — 651 40 Va 11845 46 — — 11845 46 157 50 .157 50 230 — — — 230 — 40 — — — 40 — 5 72 — — 5 72 5 — — ■ — 5 — — — — — — 767 7 Ve — — 767 7 Ve 9 52 — — 9 52 107 82 Ve — — 107 82 '/a 124 81 — — 124 81 551 17 — — 551 17 1998 62 1 - 1998 62 5 6 7 8 9 10 11 A. Dohodki. Einnahmen. Kupščine. Kaufschillinge. Kapital.................................. An Capital Obresti od zgornjega kapitala .... An Zinsen hievon Skupaj . . . Summe B. Stroški, Ausgaben. Doneski bolnišnici v Komendi sv. Petra. Beiträge für das Spital in C o m m e n dl St. Peter. Plača bolnišnega oskrbnika v Komendi sv. Petra............................ Besoldung des Spitalsverwalters zu Commenda St. Peter Plača za zdravnika in posebne zdravniške pota............................ Besoldung des Spitals-Arztes u. Extra-Besuch Plačilo za kuharico................... Liedlohn der Köchin Plača za dimnikarja................... Bestallung des Kaminfegers Plača za brivca....................... Bestallung des Barbiers Zemljisni davek in zavarovanje . . Grundsteuer und Assecnranzbeitrag Oskrbovanje preskrbovancov . . . Verköstigung der Pfründner Obleka................................ Bekleidung Zdravila in pogrebščina............... Medicamenten und Leichenkosteu Vzdrževanje poslopij, kurjava in druge bolnišne potrebe................... Gewöhnliche Conservations-Arbeiten, Beheizung und sonstige Spitals-Erfordernisse Predplača na račun oziroma konečni založni ostanek od......................... Vorschuß gegen Verrechnung resp. schließlicher Verlagsrest Skupaj . . . Summe Priloga 16 93 Proračun Voranschlag skupni znesek znaša v primeri k proračunu Der Gesammterfolg beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni zastanek anfänglicher Rückstand skupaj Zusammen več mehr manj weniger M a/s M I a* & CXA M a/s J* OA 3300 495 — 11194 173 s1/. 50 14494 668 5 V. 50 — — 3300 17 9 V- 3795 — 11367 55 V. 15162 55 V. — — 3317 S v- 250 400 40 5 5 3 600 30 50 290 75 — — 250 400 40 5 5 3 600 30 50 290 75 167 57 551 7'A 82 Va 17 92 170 3 20 165 50 3 48 19 1673 75 1673 75 324 87 - Sporočilo deželnega odbora o proračunu za leto 1871. in računskem sklepu za leto 1869. dezélo-kulturnega zaklada. Slavni zbor! Deželni odbor predlaga proračun za leto 1871. in računski sklep za leto 1869.: deželnega kulturnega zaklada s tem nasvetom, naj,,slavni, deželni zbor blagovoli ju finančnemu odseku v pretres in poročanje izročiti. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 10. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Dr. Jan. Bleiweis, - poročevalec. 96 Priloga 17 Proračun za deželni kulturni zaklad za leto 1871. CD S PJŠS O <» If ’S o LN Potrebščina Erfordernis Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1869 1870 1871 Opomba Anmerkung Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses številka Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M a/s M a/s M a/s M as as 83 1 I Davki in davščine . 135 38 134 83 134 83 134 Steuern und Gaben 2 II Različni stroški . . 1.100 14 100 — 100 — 100 — Verschiedene Ausgaben 3 Skupaj . . 1.235 52 234 83 234 83 234 83 Summe Priloga 17 89 Vm'imschlllg -es Landesculturfondes für -ns Jahr 1871. cd Z ■g'S MSS ® <» ff 28663 73 628663 73 ' — ' >71963 73 571963 73 >6700 f . — 1 ■ 37 5% pasivne obresti od pre- jetib državnih izposojil . — — 3B§ — — . — ■ ___ __ 38 Deželnemu zakladu 5% pa- 39 40 sivne obresti za posojila j Dane predplače . . '. ; Povrnjeni ptuji denarji in 1611 75% — — 1611 75% E ■ : — — — — — 1611 75% — — depositi ...... — 28177 5 28177 )5 — H 24371 16% 24371 16% 3806 78% — m 41 Drugi potroški .... 20496 58'A 20 20517 5'A 7077 — 6897 77 13974 77 6542 38% — — i 42 43 Skupni znesek vsih stroškov V primeri k unstranskim >38009 24'A 16458 >i'A L354467 56 532097 — 59211 57% 1291308 57 % >3159^ 18% ' dohodkom pod št. 14. od 11671 71 33386 >2 1245058 23 575384 — -1 >90012 19 1165396 t9 9662 4 44 Se kaže primanjkava zalo- 1 žitve od 26337 53 'A 83072 9'A 109409 >3 56713 — 69199 fff 125912 *8% 6502 75% — —.. Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Dr. Costa, poročevalec. Številka Raz- skupnega aktivnega in pasivnega premoženja Denarni znesek v avst. velj. posamezno skupno gld. ; 1 kr. gld. j kr. i 8 ; 9 10 11 12 13 14 15 Aktivne tirjave I. Dolgovi zavezancev : na kapitalu . . .................. • na 5% obrestih .... . ;. .. . . na vsakoletnem (anuitetnem splačevanji) II. Dolgovi dežele: za likvidirane odškodne kapitale............. za zastane plačila na obrestih (priklade davkov) za povračila oskrbnih stroškov............... m. Dolgovi države: za likvidne z obligacijami še ne založene lau-demialske kapitale . . . . : . . . . za prepisninske obresti -(laudemialske rente) za z obligacijami založene laudemialske kapitale za 5% obresti od tega kapitala . . . . , IV. Drugo premoženje zemljiščino od-veznega zaklada: na dolgu zastala računska in druga povračila drugi prejemki . . . . . . .' . . . . prejete predplače . . . . . . . . . končna gotovina denarjev ................... Skupni znesek vsih aktivnih tirjav . 833.261 159.0611 9.368] 46 E 70 4,677.405 785.580 445.141 90 29 Vs 83 11 2.835 409 920.218 7.699 89 65 91 V. 46Vs 603 66 19 60 22.732 77 V» 222.303 79 % 1,001.691 5,908.128 17 Vs 931.163 245.659 m 92 83 8,086.642 95 Opomba kaz zemljiščino odvezuega zaklada kune decembra 1869. Pasivne tirjave Denarni znesek v avst. velj. Opomba 08 J* © posamezno skupno m gld. j kr. gld. 1 kr. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 V. Tirjave opravičencev : za likvidirane z obligacijami še ne založene odškodne kapitale ..................... za zastale obresti od tacih kapitalov . . . za z obligacijami založene odškodne kapitale za zastale 5°/0 obresti od obligacij zemljiščine odveze.............................. VI. Tirjave deržave: za na dolgu zastale zakladu zemljiščine odveze dane brez obrestne posojila................ VII. Drugi dolgovi zaklada zemljiščine odveze : Zastali stroški oskrbništva: a) deželne komisije ........................ b) lokalnih komisij ........................ Drugi zastali izdajki....................... Prejeti še ne povernjeni ptuji denarji in depositi Skupni znesek vsib pasivnih tirjav . . . . v primeri z aktivnem premoženjem pod št. 15 od se kaže konc decembra leta 1869 čisti ne založeni dolg zemljišno-odveznega dolga z 23.561 62 3.125 93 8,472.670 50 137.842 m 8.637.200 49% 73 628.663 73 628.663 202 3.269 20 28.177 13 79% 77 95 31.670 64 — — 9,297.534 87 — 8,086.642 95 1,210.891 92 Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Dr. €osta, poročevalec. ^ggg- -- -i>. r>~ -su-1 .-®fe =■ 2Sfs— -—‘—^—- nytr."*8BB * ' j 'tè&Hn? : I M SOg sfW^mm ■ ss:mš SO t%.0i$>i ■ri;-j 'r: »'.• ..:i : |||lfv ^IkJ;ì;T .17 ■ Z&who >r !*i3- 'f-SCVf •,, ‘ ,v.|*£r^r. -i ;-: ;..;-i : grt KB sitBftipsm ahidÉ^K' ìvmiì&fy ism(l .UT . : ìjs^Jm» ‘. uqrèMftdriife 4jžžšj&" iisteßJv i 1 « . . i . .... -;-;;svo:.ì rtf :M2i_é3 - . . . « . ' 4*|ts#^ši yi ,,- f ■ -, - *.-.i:g ,. . ; i^feìmi ìijsl&ss. i§iFlCf ■ '. ..■,- ■ ' S-f!: i\r0aä:b ig#f|Äfsìrnovn © >00 eS >o O Razlaganje stroškov djanski znesek leta 1869 zastanek konc decembra 1869 skupaj O feš gold. 1 kr. gold. 1 kr. gold. f kr. 20 A. Pravi stroški. Deželni zaklad v pravem pomenu * . . . 178.494 91% 37.994 4% 216.488 96 21 Domestikalni zaklad 52.257 70 27.281 36 79.539 6 22 Porodišnični zaklad 9.558 55% 84 94 9.643 49% 23 Najdenišnični zaklad 29.097 57% 12.842 46% 41.940 4 24 Norišnični zaklad 14.568 65% 57 24% 14.625 90 25 Zaklad posilne delalnice 42.047 28 6.326 66% 48.373 94% 26 Bolnišnični zaklad 45.217 75 416 07% 45.634 32% 27 Skupni znezek ad A. . 371.242 43 85.003 29% 456.245 72% 28 B. Drugi stroški. Deželni zaklad v pravem pomenu .... 170.953 4 25.691 96% 196.645 , v 29 Domestikalni zaklad 39.225 63% 264 93% 39.490 57 ; 30 Porodišnični zaklad 895 40 356 34 1.251 74 31 Najdenišnični zaklad 922 20 241 12% 1.163 32% 32 Norišnični zaklad 493 16 474 28.% 967 44 Ve 33 Zaklad posilne delalnice 19.425 54% 1.380 19% 20.805 74 34 Bolnišnični zaklad 1.703 m? ' 10.920 13 12.623 13 35 Skupni znesek ad B. . 233.617 98 39.328 97% 272.946 95% 36 Glavni skupni znesek ad A. in B 604.860 41 124.332 27 729.192 68 37 Končni ostanki gotovega denarja in čisti aktivni zastanki pod štev. 46 9.787 29 117.718 9% 127.505 38% 38 Poskusni skupni znesek . 614.647 70 242.050 36% 856.698 6% odobreni proračunski postavki za 1869 Proračun zastanek konc decembra 1868 skupaj gold. I kr. I gold. j kr. { gold. | kr. V primeri k proračunu so stroški veči manji gold. I kr. I gold. | kr. Opomba 140.179 35.553 9.155 35.958 5.893 39.501 40.238 j 50 93 V2 83% 44 13 96% 29 306.481 9% 126.063 30 Vs 126.063 m 76.467 46.925 27 12.978 1.159 4.917 5.488 147.964 43.512 3.363 134 602 2 1.338 10.920 M 26 30 84% 52 54 84% 43 Vs 9 75 2 20 53% 78% 13 59.873 51 216.646 82.479 9.183 48.937 7.052 44.419 45.727 454.445 62% 19% 13% 28% 65 50% 13% 53 169.575 3.363 134 602 2 1.338 10.920 185.936 39% 75 2 20 53% 78% 13 81% 460 7.573 3.954 1.800 36 25 44 19% 157 2.940 6.997 92 66% 13% 24% 81 K’ štev. 20 in 21. Manji stroški ,z voljo manjših djanskih računskih zneskov za stroške vzdrževanja poslopij in novih stavb za leto 1869. K’ štev. 22. j Veči stroški, zarad večih stroškov za režijo, namreč za oskrbovanje in zdravila porodnic. K’ štev. 23. Manji stroški, zavoljo tega, ker pro-računani stroški oskrbovanja za kranjske najdence v drugih bolnišnicah v letu 1869 niso bili poplačani. K’ štev. 24. Veči stroški zarad nove norišnice na do-lenjih polanah. K’ štev. 25. Veči stroški, zavoljo veči potrebšbine za fabriko posilne de-lalnice. c3 M Stan premoženja konec decembra 1869 Končna gotovina N/ Cisti aktivni ali pasivni zastanki > O 4-» >CQ c3 >o O V blagajnici na pravih dohodkih na drugih dohodkih skupaj H gold. kr. gold. kr. gold. kr. gold. kr. 39 Deželni zaklad v pravem po- 43.321 81 6.146 34 49.468 15 40 menu . Domestikalni zaklad . . . . - 4.492 74 30.188 14 34.680 88 41 Porodišnični zaklad . . . 356 34 140 35% 162 34 21 98% 42 Najdenišnični zaklad . . . 241 m 12.265 45 12.757 87% 492 42 Va 43 Norišnični zaklad .... 74 28 Y2 1.109 -68% 1.728 71 % 2.838 40 44 Zaklad posilne delalnice 5.953 68 5.331 95 1.279 50% 4.052 44% 45 = Bolnišnični zaklad .... 3.161 86 26.860 97 10.440 48 16.420 49 46 Skupni znesek . 9.787 29 68.992 6 38.938 74% 107.930 80 '/g 47 V primeri k premoženju konec decembra 1868 . . 6.652 80 29.097 99 19.984 88 9.113 11 48 se kaže konec decembra 1869 pomnoženje premoženja. 3.134 49 -98.090 5 18.953 Siili p C£) OO 117.043 91% Aktivni kapitali Denarni znesel ležečega- posestva in premakljivega blaga Skupni znesek Opòmba gold. 1 kr. gold. |:. krT gold. 1 kr. HHI K’ štev. 48. 867.245 1.827 7.423 1.483 2.120 50.506 5 97 V, 87-% 25 172.046 9.462 282 26.438 69.469 80.355 i '50 75 29 61:% 21 49.468 15 ' ; ' 1,073.972 43 11.625 I S 8.438 j 55 30.834 85 81.595 74 150.443 81 1 Končno premoženje se je v letu 1869 proti letu 1868 z 760.179 gold. 78 kr. poglavitno zarad tega pomnožilo, ker so priklade na davke več znašale, kakor je bilo proračunano, in ker je domestikalni zaklad -iz deržavnega zaklada kot odškodni kapital za inkamerirani kranjski provincijalni zaklad v obligacijah skupaj 700.000 pridobil. Poleg računskega sklepa kranjskega zemljiščino odveznega zaklada za leto 1869 ima kranjska dežela to je kranjski deželni zaklad kot dolg za zemljiščino odvezo s koncem decembra 1869 poplačati, in sicer: a. na izvirno likvidiranim odškcrdnem kapitalu . 4,677.405 gld. 90 kr. S. na zastalih obrestih (rentah) . . . .. . . . 785.580 „ 29 V, „ c. na povračilih stroškov rešije' 445.141 ,, 83 ,, 930.606 15 358.054 36 Va 1,406.378 61 294.916 i 1 15 353.742 S9 646.198 ,83 i 3;V| . ; ; ' ..... skupaj . 5,908.128 „ 2% „ in končno d. na obrestih in drugih povračilih skupaj . . 1,210.891 „ 92 „ I ÜMIS3 635.690 — 4.311 37% 760.179 j 78 torej v vsem skupaj . 7,119.019 „ 94% ^,, Sedem milijonov, sto devetnajst tisuč in devetnajst goldinarjev 94 kr. av. vr. Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. St. 3675. Poročilo deželnega odbora zastran 01%0\° priklade na vse neposrednje davke skoz 6 let za zidanje nove farne cirkve v Veliki dolini. Slavni deželni zbor! Iz razlogov, ktere bode poročevalec ustmeno navedel, se stavi predlog: Slavni deželni zbor naj sklene, da se od leta 1871 začenši na šest let ima pobirati 51l/a°/0 priklade na vse neposrednje (direktne) davke faranov v Veliki dolini na Dolenskem za zidanje nove farne cirkve. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 19. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Dr. Razlag, poročevalec. St. 3657. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca za mesti Kamnik in Radolico in za tržiški trg. Slavni deželni zbor! Volitev deželnega poslanca za mesti Kamnik in Radolico in za tržiški trg je bila 28. jun. 1.1. v Tržiču. Glavni volilski imenik kaže 290 volilcev; posamič jih kažejo volilski imeniki kamniški 125 radoliški........................ ........... ..................84 tržiški . ..........................................."•••••• 81 Kar je skupaj . . . 290 Od teh se je po glasovniku, priloženem v dveh primerkih, imenovani dan volitve udeležilo 213 volilcev. Nadpolovična večina je tedaj 107. To je dobil g. dr. Gauster, okrajni zdravnik v Kamniku, ter je bil po volilni komisiji za izvoljenega razglašen. Od druzih glasov je padlo na g. Murnika, kup-čijske komore tajnika v Ljubljani 105 glasov; a na g. grofa Gustava Thurna 1 glas. Zastran tega, kako so narejeni volilski spisi,’ mora se opomniti, da sta v tržiški volilski imenik pozneje vpisana dva volilca, g. Ankemius in EVančiška Mally z drugačno tinto in roko, kakor drugi, da ni razvidno, kedaj se je to zgodilo, in po kom. Zoper to volitev so podali mnogi volilci iz vseh treh krajev protest iz naslednjih vzrokov : a) ker se je neki vladni komisar g. Jagrič nespodobno in pristransko obnašal ; b) ker volilna komisija volitve ni sklenila ob času, ki ga predpisuje § 47. dež. vol. reda; ampak je dopustila, da je še 10 volilcev potem, ko in imela volitev sklenjena biti, za dr. Gausterja glas oddalo ; c) ker volilna komisija ni pustila glasovati 4 možem, ki so imeli od svojih žen za to pooblastila; potem ključarjema za kamniško farno cerkev, ki sta imela od g. fajmoštra za to pooblastilo; in zadnjič Ant. Frölichu in Ant. Plavcu, ki sta obadva imela poverilne liste (legitimacije). Ti vsi da bi bili g. Murnika volili; in d) ker 16 volilcev, ki so g. dr. Gausterja volili, niso imeli volilne pravice. Deželni odbor, ki je zastran vseh teh pritožeb preiskovanje napeljal, sporoča o njih, kolikor je dozdaj pozvediti mogel, sledeče : ad a) in b). Vsa podoba je, da se niti vladni komisar niti volilna komisija nista obnašala tako, kakor bi se imela, to je, na vsako stran enako pravično in nepristransko. Ko bi se hotelo na tanko preiskavati, brez dvombe bi prišlo na dan, da sta obadva na vso moč za dr. Gausterja in zoper gosp. Murnika delala. Tako g. vladni komisar sam priznava, da sta dva volilca, namreč France Dornik in Anton Tekster res še le pozneje, ko je bila volitev že minula, svoje glasove za g. dr. Gausterja oddala, ad c) Ali morajo ženske, ki imajo voliti pravico, same volit priti, ali pooblaščenike na mesto sebe poslati, to je zdaj po različnem vladnem ravnarji, in ker postava v tem ni določna, dvomno postalo. Pri predzadnjih volitvah so trdili vladni komisarji po naročitem ukazu bivšega cesarskega namestnika Bacha, da morajo ženske same priti. Pri zadnjih volitvah pa v Idriji niso smele same voliti a v Tržiču ne po pooblaščenikih. Tako je ženskih volilcev pravica popolnoma od vladnih komisarjev in volilnih komisij volje zavisna postala. Deželni zbor, ki doslej ni zametaval ne enega, ne druzega načina, ampak je obojno glasovanje za veljavno spoznaval, moral bo skerbeti, da se v tej reči skoraj trden red vpelje. Z ozirom na § 40 dež. volilnega reda se mora reči, da volilna komisija ni imela ne tem ženskem, a še manj Ant. Fröhlichu in Ant. Plavcu glasovanje braniti, ker ji omenjeni §. daje le za tak pri-merljej pravico, ko je v volilski imenik vpisan človek izgubil potrebno lastnost že potem, ko so volilski imeniki po politiški gosposki dogotovljeni; a tukaj je ona take primerljeje razsojevala, kteri niso njeni razsodbi prideržani. ad d) Kar se tiče pritožbe, da so mnogoteri dr. Gausterja volili, ki nimajo volilne pravice, je deželni odbor poskrbel, da se na tanko zvé ali so tožbe Utrjene. Le zastran tistih volilcev, za ktere se tudi, da ne plačujejo dosti davka, se je držal deželni odbor, kakor pri prejšnjih verifikacijah tega načela, da je davkov znesek, ki ga je županstvo v volilski imenik postavilo in c. k. okrajno poglavarstvo potrdilo-, resničen , ter vsled tega zastran Sim. Jalena, Andreja Kerničarja, Jož. Klandra itd., ki neki premalo davka plačujejo, ni dalje preiskavah Zastran družili neopravičenih volilcev se je dozdaj toliko-le zvedilo : 1. Martin Kralj iz Eadolice je bil po c. k. dež. sodniji v Ljubljani dne 27. marca 1867, št. 2345 obsojen zavoljo hudodelstva težke telesne poškodbe na en mesec v ječo. On po tem takem za zdaj nima volilne pravice. 2. Friderik Proy, kasir pri podvzetnikih za delanje Rudolfove železnice biva še le od 10. sept. 1869, tedaj še ne eno leto v Radolici, tedaj še nima ondi volilne pravice. 3. Jul. Kubiček je dobil od nekega Olshausena, delovodja pri Rudolfovi železnici pooblastilo, da je v imenu podvzetnikov glasoval. Ali iz dopisa podvzetništva od 16. t. m. je razvidno, da je Olshausen to pooblastilo izdal samo po zmoti, brez vedeža in brez dovoljenja podvzetnikov. Tedaj je tudi ta glas neveljaven, in čuditi se je po pravici, kako sta vladni komisar in volilna komisija temu mogla dopustiti z pooblastilom voliti, ko sta vse tiste, ki so hoteli gosp. Murnika z pooblastili voliti, odvrgla. Ali ni nju pristranost o tem jasno dokazana? 4. Valentin Kumer, podučitelj v Tržiču, je rojen 8. febr. 1849., je tedaj še podleten, toraj zavolj tega in ker je samo provizorni podučitelj , nima volilne pravice. 5. Anton Kronabetvogel c. k. notar, je glasoval tudi kot kurator Sig. Skarjeve zapuščine iz Kamnika. Ali ta njegov glas nima veljave, ker zapuščinski kuratorji sploh kot taki nimajo pravice v imenu zapuščine glasovati. Iz tega vsega je že dozdaj razvidno, da je za g. dr. Gausterja naj manj pet neveljavnih glasov oddanih. Ima jih tedaj namesto 107 samo 102. Zastran Val. Ješe-ta pozvedavanje še teče. Ali tudi proti 7 glasovom, ki so oddani za g. Murnika, je prišla od več volilcev iz Tržiča, Kamnika in Eadolice pritožba, da niso veljavni, in sicer: 1. Za Vinc. Levičnika in Gregorja Slabajna iz Kamnika se pravi, da plačata premalo davka. Ali ker je iz volilskega imenika razvidno, da ga dosti plačata, zato se deželni odbor na ta ugovor po istem načelu, kakor prej zastran dr. Gausterja, ni oziral. 2. Druga pritožba je zoper gospodično Marijo Jekel, učiteljico, na dekliški šoli v Kamniku. a) ker je dekliška šola v Kamniku nižja ljudska šola (trivialka) a gospodična Jekel ni višja učiteljica in b) ker občinski volilni red sploh o učiteljicah ne govori. Ali na to se mora odgovoriti, da gospodična Jekel ženski uk v omenjeni šoli čisto samostojno in od učitelja neodvisno vodi in ravna, toraj ni nobene dvombe, da je samosvoja (višja) učiteljica v tistem pomenu, kakor ga v mislih ima obč. vol. red z ozirom na tadanjo šolsko uravnavo. Da obč. vol. red ni hotel učiteljicam volilne pravice kratiti, to je iz tega očitno, da učiteljevanje enači z davka plačevanjem, in davka plačevalcem tudi ako so ženske volilno pravico daje. 3. Tretja pritožba je zoper frančiškane, ki so ko učitelji na deški glavni šoli v Kamniku glasovali, a) ker ta šola se ne more šteti med višje šole v občini, tedaj nimajo vsi učitelji, ampak samo ravnatelj ali vodja volilno pravico; b) ker se sploh frančiškani ne morejo šteti med učitelje, kakor jih postava razumeva in c) ker kot redovniki niso samovlastni (švojepravni) ljudje. Na to se odgovarja: Da gre po obč. vol. redu vsem učiteljem od glavnih šol, ne samo vodji volilna pravica, to trdi djanska skušnja', to spoznavajo vse politiške gosposke in deželni zbor in še sami tožniki o tem, da proti učiteljem tržiške glavne šole, ki so tudi vsi glasovali, nič ne ugovarjajo. D a so frančiškani pravi učitelji, vlada spoznava s tem, da jim dovoljuje, veljavna šolska spričala izdajati. Ravno tako prazen ter po djanskem ravnanju vlade in deželnega zbora ovržen je ugovor, kakor da bi redovniki ne mogli politiških in zlasti volitvenih pravic uživati. Očitno je tedaj, da vsi ti ugovori veljavnosti glasov, za g. Murnika oddanih, ne morejo omajati. Ako se tedaj pravi vspeh te volitve pregleda in primeri, je razvidno, da je pri njej veljavnih glasov oddanih ne 213 ampak samo 208, da je nadpolovična večina 105; da ima veljavnih glasov dr. Gauster samo 102, a Murnik 105 in ker je to nadpolovična večina, da je tedaj po §. 48 dež. vol. reda g. Murnik, a ne dr. Gauster za deželnega poslanca izvoljen. Ker so vse te okoliščine že zdaj dovolj dokazane in jasne, stavi dež. odbor, ne čakaje daljših pozvedeb, ki se še delajo, že precej zdaj predlog, naj slavni deželni zbor sklene: a) Volitev g. dr. Gausterja, ker ni dobil nadpolovično veljavnih glasov, je neveljavna; b) g. Janez Murnik je po postavi za deželnega poslanca izvoljen in naj se po g. dež. poglavarju v zbor pokliče. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 19. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Dr. E. H. Costa , poročevalec. Beilage 22 119 Hochwohlgeborner Herr Landeshauptmann! Im Aufträge Se. Exzellenz des Herrn Ministers des Innern vom 15. August 1870 Z. 3734/M. I. habe ich die Ehre Euer Hochwohlgeboreu anruhend die kaiserliche Botschaft an den mit dem Allerhöchsten Patente vom 30. Juli 1870 einberufenen krainischen Landtag zur weiteren Behandlung mit dem Ersuchen zu übergeben, gefälligst dahin wirken zu wollen, daß der hohe Landtag sich mit keiner Angelegenheit beschäftige, welche die Wahl der Reichsrathabgeordneten und den Zusammentritt des Reichsrathes aufhalten könnte. Empfangen Euer Hochwohlgeboren die Versicherung meiner vorzüglichsten Hochachtung. Laibach am 17. August 1870. Conrad m. p. 120 Priloga 22 Deželnemu zboru Naše vojvodine Kranjske. Pretežkim dogodbam nasproti, kterih pozorišče je Evropa, spoznali smo za Svojo silno vladarsko dolžnost poskrbeti, da se zakoniti zastopniki Nase monarhije nemudno snidejo, ter smo zategadelj sklicali vse deželne zbore kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. V resnobnem trenotji, v kterem je Naši monarhiji bolj kakor kdaj poprej zložnega sodelovanja vseh njenih narodov treba, napolnjuje Nas z velikim zadovoljstvom ta svest, da so zastopniki Naše ljube vojvodine Kranjske zbrani in nadahnjeni s požrtvovalnim domoljubjem, ktero je Naša zvesta vojvodina tolikrat izkazala. Da-si med notranjimi rečmi važna vprašanja rešitve čakajo, ter ima Naša vlada šteti si za eno izmed prvih nalog to, da se različna mnenja, ki so glede njih prišla na dan, po ustavnem potu poravnajo; v deželnem zboru zbrani zastopniki Naše ljube vojvodine Kranjske vendar ne bodo upirali se priznanju, da zdaj ne more iti za drugo kot najpred za to, kako bi se pazilo na najviše interesse, kterih vkup-nost je slavna zgodovina posvetila in kterih edinstveno pospeševanje moč in veljava Našega cesarstva neogibno zahteva. Pozivamo torej deželni zbor Naše vojvodine Kranjske, naj brez odloga volitve v državni zbor opravi, da Nam bode moči okoli Sebe zbrati zakonite zastopnike monarhije, kterih ustavno sodelovanje se kaže silno potrebno. S tem poročamo deželnemu zboru milostljivo Svoj cesarski pozdrav. Na Dunaji dne 15. avgusta 1870. Franc Jožef i. r. An den Landtag Unseres Herzogthumes Krain. Den folgenschweren Ereignissen gegenüber deren Schauplatz Europa geworden ist, haben Wir es als Unsere dringende Regentenpslicht erkannt, für den unverzüglichen Zusammentritt der gesetzlichen Vertreter Unserer Monarchie Sorge zu tragen und zu diesem Ende haben Wir sämmtliche Landtage der im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder einberufen. Mit hoher Befriedigung erfüllt es Uns in einem so ernsten Momente, wo Unsere Monarchie mehr denn je des einträchtigen Zusammenwirkens aller ihrer Völker bedarf, die Vertreter Unseres geliebten Herzogthumes Krain versammelt und von jenem hingebungsvollen Patriotismus beseelt zu wissen, den Unser getreues Herzoglhum Krain so vielfach bethätiget hat. Wenn auch auf dem Gebiete der inneren Angelegenheiten wicktige Fragen ihrer Lösung harren und Unsere Regierung es als eine ihrer ersten Aufgaben zu betrachten hat, die dabei zu Tage getretenen Meinungsverschiedenheiten auf dem Boden der Verfassung zum Austrag zu bringen; so werden sich gleichwohl die im Landtage versammelten Vertreter Unseres geliebten Herzogthumes Krain der Erkenntniß nicht verschließen, daß es sich in diesem Augenblicke zunächst nur darum handeln kann, jene höchsten Interessen wahrzunehmen, deren Gemeinsamkeit eine glorreiche Geschichte geheiliget hat und deren einheitliche Förderung die Macht und das Ansehen Unseres Reiches bedingt. Wir fordern daher den Landtag Unseres Herzogthumes Krain auf, die Wahlen für den Reichsrath ohne Aufschub vorzunehmen, damit Wir die gesetzlichen Vertreter der Monarchie um Uns versammeln können, deren verfassungsmäßige Mitwirkung dringend gebothen erscheint. Anmit entbiethen Wir in Gnaden dem Landtage Unseren kaiserlichen Gruß. Wien, am 15. August 1870. Franz Joseph m. P. potocki m. p. Potočki 1. r. Priloga 23 121 Sporočilo m predlog deželnega odbora zastran rabe jezika v vseh c. k. uraclnijah na Kranjskem. Slavni deželni zbor! Ustavni odbor je lansko leto pred slavni zbor prinesel načrt postave zastran rabe jezika v vseh c. k. uradni j ah na Kranjskem, kakor je razvidno iz njegovega sporočila od 19._okt. 1869 pril. 110 pod-/. Ta po slavnem zboru že v drugo sklenjena postava spet ni dobila Najviše potrditve. Ali ker je taka postava, kakor nas vsakdanja skušnja uči, neobhodno potrebna, da obveljajo že enkrat pravice slovenskega jezika, in ker je naše slovensko ljudstvo odločno zahteva, zato se iz razlogov v istem sporočilu povedanih iznovega stavi predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: Omenjeni načrt postave zarad rabe jezika v c. k. uradnijah se potrjuje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 22. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar. Dr. Janez Bleiweis, poročevalec. Priloga 110. Poročilo ustavnega odseka zastran rabe jezika v vseh e. kr. uradnijah na Kranjskem. Slavni deželni zbor! Vsled prejetega naloga je ustavni odsek v pretres vzel nasvet gosp. dr. Janeza Bleiweis-a zarad rabe slovenskega jezika v c. kr. uradnijah nase dežele (priloga 76.) Da pa se zadostuje postavno izrečenemu načelu ravnopravnosti, prvi podlagi vsestranskega sporazumljenja in sprave, je ustavni odsek soglasno sklenil omenjeni nasvet tako razširiti, da nova postava ustreza vsem željam in potrebam naše dežele pričakovanje, da bode deželna postava stalno kazala vsem c. kr. uradnijam pri njih vsakdanjem občenji s strankami, ker dosedajne postave, kakor §§. 13., 165. in 166. občnega reda državljanske pravde z dvornim dekretom od 22. decembra 1835 št. 109. zbirki pravosodnih postav, potem §§. 123. in 184. reda kazenske pravde le sodnije vežejo. Ustavni odsek torej z ozirom na člen 19. splošnih drž. pravic predlaga načrt postave, ktero slavni deželni zbor naj sprejeti sklene. V Ljubljani 19. avgusta 1869. Raunihar, prvosednikov namestovalec. Postava. S potrjenjem deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega ukazujem tako-le : §• L C. kr. uradnije naj v občenji z ljudstvom jezik rabijo tako-le: a) Slovenske vloge se vselej rešujejo v slovenskem, nemške pa v nemškem jeziku. b) Zaslišbe in obravnave s slovenskimi ljudmi (strankami, občinami) se opravljajo v slovenskem, z nemškimi pa v nemškem jeziku; v slovenskem, glede na nemške stranke pa v nemškem jeziku se pišejo vsi dotični protokoli ter izdajajo dotične rešitve in posebno zatožbe in razsodbe. c) Vsi ukazi, vabila, razglasi in naznanila slovenskim ljudem se pišejo v slovenskem, nemškim pa v nemškem jeziku. §• 2. Določbe prejšnega paragrafa veljajo za vse c. kr. uradnije, posebno za vse politične, davkovske in sodnje reči v civilnem kakor kazenskem postopu. §.3. Ministrom, kterih se dotiče, se nalaga izvršitev te postave. Dr. Razlag, poročevalec. SDtit guftimmung bes SanbtageS SDteineS §erjogtEjumS firain ftttbe 3dj ju »erorbnen wie folgt: I 1; ©tè f. f. Berater Ijaben inMIjrem ©erfeljte mit bem 33olfe bie ©pradje fo 311 gebrauten: a) ©iobenifdje ©«lagen finb immer in ftobenifdjer, beutfdje aber in bentfdjer ©pradje ju erlebigen. b) ®ie ©erhöre unb bie ©erljanblungen mit ftobe» nifdjen ©erfonen (©artljeien, Oemeinben) finb in ftobeni» fdjer, mit beutfdjen aber in beutfdjer ©pradje bo^uneljmen ; in ber ftooenifdjen, rfiđfidjttiđ) ber bentfdjen ©artljeiett aber in ber beutfdjen ©praise, finb atte betreffenben ©rotototte abjufaffen unb bie biefjbejügtidjen ©lebigungen, bann in«* befonbere bie 2tnttagen unb Urteile (>inauS3«geben. c) 3ltte ©erorbnungen, ©orlabungen, SČunbmađjungen «nb ©erfìanbigungen finb an ftobenifdje ©erfonen in ftobeni» fdjer, an beutfdje aber in beutfdjer ©pradje ju erlaffen. §.2. ®ie ©ejiimraungen beS borijergeljenben ©aragrafeS gelten für atte I. f. Stender in Strain, inSbefonbere für atte politi» fdjen unb ©teuerämter, bann für bie ©eridjte trn ©bit* unb ©trafoerfafjren. §. 3. 9Kit bem Sotfyuge biefes ©efetjeS finb bie betreffenben SDtinifter beauftragt. Sporočilo in predlog deželnega odbora zastran učnega jezika v šolah in zastran pravoznanstvene akademije ali vseučilišča. Slavni deželni zbor! Šolski odbor je lansko leto pred slavni zbor prinesel poslavni načrt zarad učnega jezika v javnih ljudskih šolah in v šolah za učiteljske pripravnike; potem predloge zastran učnega jezika na gimnazijah, in zastran uštanovitne pravoznanstvene akademije ali Vseučilišča v Ljubljani, kakor je vse to razvidno iz njegovega sporočila od 18. oktobra 1869 pril. 99 pod •/.. Ti po slavnem zboru že v drugo sprejeti predlogi spet niso dobili naj višje potrditve. Ali ker je ta uravnava učnega jezika v razvitek in hrambo naše slovenske narodnosti neob-hodno potrebna; ker je na vsako stran pravično in ker je naše ljudstvo odločno zahteva , zato se iz razlogov V istem sporočilu povedanih iznovega stavi predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Omenjeni načrt postave zarad učnega jezika se potrjuje. 2. Omenjena prošnja do vis. c. k. vlade zarad učnega jezika na gimnazijah in zarad pravoznanstvene akademije ali vseučilišča v Ljubljani se ponavlja. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 19. avgusta 1870. Karol Wurzbach, deželni glavar. Dr. Janez Bleiweis T poročevalec. Priloga 99. Sporočilo šolskega odbora zarad učnega jezika v šolah in zarad pravoznanstvene akademije ali vseučilišča. Slavni deželni zbor! V 13 in 14 seji deželnega zbora je šolski odbor prejel sledeče predloge v prevdarek: £. a) postavo zastran učnega jezika v javnih ljudskih šolah in v šolah za učiteljske pripravnike, b) predlog zarad vpeljave učnega jezika v gimnazije, c) predlog zarad naprave pravoznanstvene akademije v Ljubljani s slovenskim jezikom, po okol- ščinah pa zarad ustanovitve slovenskega vseučilišča. Glede na to, da o teh predlogih so bile obširne razprave že leta 1866., 1867. in 1868. (glej stenograf, zapisnike) misli odbor, da bilo bi odveč- dokazovati iznova potrebo, da se v šolah na Kranjskem izuči slovenski —? narodni —— jezik tako popolnoma, da rabi vsem stanovom v vseh poslih javnega življenja. Ker neovržljivi tej potrebi člen 19. osnovne postave o splošnih državljanskih pravicah dodaja slovenskemu narodu tudi pravico, do se mu v šolah ponudi popolna prilika učiti se različnih ved in znanstev v svojem jeziku, tedaj bi šolski odbor lahko prav na kratko svetoval, naj slavni deželni zbor pritrdi vsem predlogom, ki jih je slišal v seji 13. in 14. Al tako na kratko ni hotel odbor rešiti važnega svojega rràloga, da ne bi se mu očitalo, da vidi le principe, ki so izrečeni v §. 19. omenjene postave, a da ne vidi druzih postav. Po takem tedaj ni smel prezirati vprašanja: ali ima deželni zbor pravico snovati postavo zarad učnega jezika v šolah, in ali ni s vo b odn ej š e postopanje to, da se deželnemu šolskemu sve-tovalstvu po zaslišanji dotičnih občin prepusti odločba učnega jezika? Treba tedaj vse to bolj na drobno prevdariti. Kar se tiče večkrat imenovanega §. 19., izrekuje on le načelo (princip), al izvršilo tega načela spada brez ugovora v področje deželnim zborom, kajti lit. m §. 11. osnovne postave za državni zästop od 21. decembra 1866. pridržuje državnemu zboru izdelovanje le tistih izvršilnih postav, ki so v tej postavi izrekoma njemu pridržane, izdelovanje vseh- ostalih pa spada po §. 12. te postave v področje deželnim zborom. Pri §. 19. osnovne postave o splošnih državljanskih pravicah pa ni rečeno, da je izvršilo onega načela pridržano državnemu zboru, tedaj ne more biti pravda o tem, da spada v področje deželnim zborom. . Dalje se mora tukaj v prevdarek vzeti §. 6 one državne postave, ktera ustanovlja načela javnim ljudskim šolam (Grundsätze fur öffentliche Volksschulen). Kdor v tem §. ne ceni besed: „innerhalb der Gesetze“, bode mislil, da samo deželnemu šolskemu svetovalstvu po razgovoru z občinami ki zdržujejo ljudske šole, gré odločba učnega jezika; — al kdor ne prezira važnih besedi: „innerhalb der Gesetze“ v omenjenem §. 6. in kdor bere spis, ki ga je c. k. ministerstvo pod naslovom „Begründung des Entwurfes eines Gesetzes, durch welches die Grundsätze des Unterrichtswesens bezüglich der Volksschulen festgestellt werden,“ najdel bode v njem jasni komentär omenjenih besedi k §. 6. „innerhalb der Gesetze“, ki se tako glasijo: „In einigen Ländern sind die Bestimmungen über die Unterrichtssprache durch ein Landesgesetz geregelt, so z. b. in Galizien und Böhmen. Insoferne diess nicht auch in anderen Ländern eintreten wird, haben naturgemäss diejenigen, welche die Schule erhalten das Recht, bei Bestimmung der Unterrichtssprache in massgebender Weise mitzusprechen“. — V smislu postave je tedaj, da tudi deželni zbor odloči učni jezik v ljudskih šolah. Drugemu gori postavljenemu vprašanju: ali ni svobodnejše mišlenje, da o odločbi učnega jezika imajo tudi občine besedo? se pa dà po pravici nasproti staviti to, da se avtonomija občin tudi sicer ne izvršuje tako, da bi se jim prepuščalo odločevati nauke, ki naj se v ljudski šoli učijo, — da nimajo oblasti odločevati, s kolikimi leti morajo otroci začeti v šolo hoditi itd. In saj je naposled to, da je v ljudskih šolah materni jezik učni jezik tako naravsko in po vsem svetu tako navadno, da bi čudno bilo, ako bi, na Kranjskem se postopalo drugače. Ce pa tudi med slovenskim narodom na Kranjskem celò malo Nemcev živi, se vendar v priloženi postavi za ljudske šole in v predlogu zarad gimnazij tudi na Nemce ozir jemlje, da se zadostuje členu 19. osnovne postave, kteri v 3. alineji veleva, da se javne šole napravijo tako, da se vsak narod v svojem jeziku omikuje brez sile, da bi se moral učiti kakega druzega jezika, kteri se govori v deželi. Veljavo prislovice: ,,kolikor jezikov znaš, za toliko ljudi veljaš“ priznavajo tudi zagovorniki ravnopravnosti jezika slovenskega in nočejo izključiti nemškega iz tacih šol, v kterih je na pravem mestu, in zato ne nasprotujejo temu, da se v mnogorazrednih. ljudskih šolah učenje nemškega jezika vvrsti med predmete viših dveh razredov ljudske šole. Isto to veljà tudi v šoli za učiteljske pripravnike, v kteri učni jezik mora biti slovenski zato, da so prihodnji učitelji popolnoma sposobni svojmu poklicu, al tudi v tej šoli naj bode učenje nemškega jezika obligaten predmet. g ‘ Da pa se uradnikom cesarskim in deželnim, advokatom in notarjem mogoča naredi raba slovenskega jezika v njihovih službenih opravilih, treba je, da se ravnopravnosthj jezika slovenskega odpre pot tudi v viša učilišča. Priznala je vlada sama to že leta 1848., ki je osnovala takrat že dve učilnici pravo- * slovni v Ljubljani. Vseučilišče s slovenskim jezikom za narod, ki šteje čez milijon stanovalcev, je gotovo 1 le tirjatev pravice. Ako tedaj v Avstriji ne obveljd princip pravoznanstvenih akademij, je zahteva popolnoma opravičena, da se začne snovati slovensko vseučilišče z napravo fakultete juridične in filosofične. Po vsem tedaj šolski odbor nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Priloženi načrt šolske postave naj se potrdi. 2. Visoka c. k. deželna vlada se prosi, da . , . . a) se v gimnazije na Kranjskem vpelje slovenski jezik za učni jezik, in v Ljubljani naj se j za Nemce napravijo nemški paralelni razredi j' b) ako so v odpisu gospoda ministra za nauk in bogočastje od 10. marca 1869. leta št. 21./Pr. zarad pravoznanstvenih akademij omenjene obravnave že dognane, naj^ visoka c. kr. vlada pred prihodnji državni zbor prinese načrt postave, kako naj se v Ljubljani napravi^aka-demija za pravoznanstvo s slovenskim učnim jezikom, — ako pa se take akademije v Avstriji ne dajo osnovati, naj se ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani prične g z osnovo juridične in filosofične fakultete. «at V Ljubljani dne 18. oktobra 1869. Dr. E. H. Costa , prvomeatnik. Dr. J. Bleiweis, poročevalec. mmši 001U . . . . . . • . .... . • . • • wirfföot für baö |>eqogtijmn Äraiit feetreffenb bie Unterridjtžfpračhe in ben öffentlichen SJoIfžfđjuIen unb ber SetjrerbilbungSanftalten. gtfit guftnnmung bež Sanbtagež ÜDietneS §er^ogtI;umž train orbne -9d) in S3etreff ber öffentlichen IBolföfdjulen, baž i ft berjenigen, toelđje hont Staate, bent Sahbe ober ©emeinbe erhalten toerben, bann in betreff ber Seljrerötß bungžanfiatten an, loie folgt: Po vseh ljudskih šolah na Kranjskem je učni jezik slovenski, samo v nemških občinah na Kočevskem in v Weissenfelsu je učni jezik nemški. §•2. V Ljubljani se pri teh šolah mapravijo nemški paralelni razredi ali pa nemške samostojne šole. §• 3. V šolah za učiteljske pripravnike je učni jezik slovenski. §.4. Ministru za nauk in bogočastje nalaga se izvršilo te postave. 3n allen SSolfSfdjulen Bratuž ift bie flooenifdje Sfuadje bie Unterrid)tžfprad)e, nnr in jenen ber beutfdjen ©emeinben ©ottfđjee'ž unb in SSeifjenfelž ift bie beutfdje Spraye Un= terric£)t8fprac6e. ' §• 2. ■3n Paißacl) toerben an biefen ©dmlen für 5)eutfdje ißaratettllaffen ober aber felßftftänbige beutle Spulen errichtet. §• 3. ’ 9In ben CehrerBilbungSanftalten ift bie flooenifche n » skupaj . . ... . . . 33412 gld. —• kr. 10. Za miloščine sistemizirane ... . . . . * . . . . . . . . 198 „ 31 „ 11. Za dimnikarja......................................................... 68 „ 46 „ 12. Za različne stroške, za .diurne in za nenadne potrebe . . . . . . 100 „ —■ ,, Skupni znesek vseh potrebščin . 42844 gld. 73 kr. B. Dohodki s 1. Aktivne' obresti ..................................................... 2497 gld. 71 kr. 2. Dohodki posestev . ............................................... 166 „ — „ 3. Doneski od drugih dobrotnih zakladov za upravne stroške .... 2182 „ 38Va „ 4. Povračila oskrbovalnih stroškov od takih, kteri bolniške stroške sami plačujejo, potem od ljubljanske mestne blagajnice, od kranjskega in drugih deželnih zakladov ................................. 5. Volila in darila........................................... 6. Različni dohodki po sedanji primeri . ..................... Skupni znesek dohodkov . Ako se odštejejo gori preračunjeni stroški z................... se kaže čez stroške presežek od . II. Pri porodnišničnem zakladu. A. Potrebščine: 1. Stalne plače sistemizirane . . . . . . .................. . 2. Emolumenti ..... ... . . . . . » . . . . . 3. Doneski k upravnim stroškom in k Boratovi ustanovi .... 4. Najemščina za 3 sobe od bolnišnice najete 5. Uradne in pisarne potrebščine: b) kurjava in svečava 6. Remuneracije : a) stalne . . . . . b) premenljive . . . skupaj skupaj 44 50 7. Vzdrževanje poslopij in plača za dimnikarja 8. Dohodniški davek................... 9. Stroški za režijo: a) za oskrbovanje porodnic.................................... 7000 gld b) za zdravila . . . . • • ..... • • ......................... 170 „ c) za hišno opravo perilo .................................. • 50 „ skupaj............... 10. Različni stroški ............................................ Skupni znesek potrebščin . B. Dohodki: 1. Aktivne obresti . . . .................. . . ... . . . . 2. Povračilo oskrbovalnih stroškov takih, ktere same plačujejo in oi ptujih deželnih zakladov..................................... 3 Različni dohodki . ............................................... Skupni znesek dohodkov V primeri k potrebščini z . . . ....................... . . . . . se kaže primanjkava z ktera se ima poplačati iz deželnega zaklada. III. Pri najdenišničnem zakladu, A. Potrebščine : . 39700 gld. — kr. . 20 „ — . 100 „ — Ì) . 44656 gld. o% kr. . 42844 „ 73 » . 1811 gld. 36% kr. . 262 gld. 50 kr. • 35 „ — )} . 1080 „ 31 . 126 „ 1 >} 90 gld. — kr. 100 gld. kr. , 200 „ — 99 18 „ l. 41 9) . 7220 gld. kr. . 60 „ — 99 . 9192 gld. 22 kr. 91 gld. 39% kr. . 780 „ . 5§s| 99 10 „ — 9> . 881 gld. 39% kr. . 9192 „ 22 99 . 8310 gld. Š2% kr. 1. Donesek k Boratovi ustanovi ................................ 2. Premenljive uradne in pisarne potrebe (tisek).............. 3. Davki in davščina ......................................... 4. Popotni stroški in dnevščina: a) zdravnikom za ozdravljanje bolnih najdencev in za izplačevanje najdenine................................................. 1440 gld. b) rejnicam, kadar pridejo po najdenca v najdenišnico . . . 270 „ skupaj . ................. 5. Stroški oskrbovanja: a) najdencev v ljubljanski najdenišnici............................. 25000 gld. b) za kranjske najdence v drugih bolnišnicah................... . . 35000 „ skupaj..................... 6. Stroški za režijo: a) za zdravilo...................................................... 200 gld. b) za oblačila ..................................................... 450 „ 6 gld. 44 40 „ -74 „ 65% 1710 gld. — 60000 gld. — 650 gld. - kr. 99 99 kr. kr. kr. skupaj « . 7. Re numeracije : a) stalne..................................................■ . 50 gld. b) preraenljive................................................ 50 ,, skupaj ....... 100 gld. — kr. 8. Različni stroški.......................................................2 „ — „ Skupni znesek potrebščin . 62583 gld. 9% kr. B. Dohodki : 1. Aktivne obresti . . . . ^. . . . ................................... 370 gld. 62% kr. 2. Takse za sprejete najdence.......................................... . 260 „ — „ 3. Povračilo za oskrbovanje, ozdravljanje in mrtvaške stroške .... 380 „ — „ Skupni znesek dohodkov . 1010 gid._62% kr. V primerljeji k potrebščinam z ........ .......................... 62583 „ 9% „ se kaže primanjkava z.............................................. . 61573 gld. 47 kr. ktera se ima poplačati iz deželnega zaklada. IV. Pri norišičnem zakladu. A. Potrebščine : 1. Doneski: a) k upravnem stroškom ..... .; 1.078 gold. 70 kr. b) k Doratovi ustanovi ...... — „ 54 „ Skupaj......................... 1.079 gold. 24 kr. 2. Uradne in pisarne potrebščine: a) nepavšalirane (tisek) . . i................... 25 gold. —, kr. b) kurjava in svečava . ............................ 26 „ „ Skupaj............................ 51 „ — H • 3. Vzdržanje poslopij in za dimnikarja...................................... 250 „ — „ 4. Davki in davščina................ . . ........................ 7 „ 50 '/2 >y 5. Stroški za režijo: a) povračilo za stroške oskrbovanja usmiljenim sestram . 7.610 gold. — kr. b) najemščina za norišnično podružnico in vrt........... 460 „ — „ c) zdravila.................................... 16 „ —■ „ d) hišna oprava in snaženje............................. 50 „ — „ e) brivcu ............................................... 1Ö „ — „ f) različni stroški....................................... 4 „ — ,, Skupaj . . . . ... 8.150 „ ■— „ 6. Različni drugi stroški z ozirom na napravo norišne podružnice . . . 100 „ — „ Skupni znesek potrebščin . 9.637 gold. 74 % kr.. B. Dohodki: 1. Aktivne obresti................................................. 74 gold. 16% kr. 2. Povračilo stroškov za oskrbovanje in ozdravljanje in za mrtvaške stroške 700 ,, — „ 3. Različni dohodki........................................ . 10 „ — „ Skupni znesek dohodkov . 784 gold. 16% kr. V primerljeji k potrebščinam z............................................ 9.637 „ 74% „ se kaže primanjkava z......................................................... 8.853 gold. 58 kr. ktero ima poplačati deželni zaklad. Drugič: Proračun zakladov porodnišnice, najdenišnice in norišnice, kteri so podzakladi deželnega zaklada, se imajo v proračun deželnega zaklada vvrstiti, da se z ozirom na dokazano primanj-kavo teh podzakladov primerna zaloga iz deželnega zaklada dobiva. Od finančnega odseka. V Ljubljani 23. avgusta 1870. Dr. E. H. Costa, prvomestnik. Dr. Jan. Bleiweis, poročevalec, i 146 Beilage 30 über den Voranschlag des Initmtschm (tbcatcr-fonties für das Uhr 1871. Hoher Landtag! In der Sitzung am 22. August ist dem Finanzausschüsse der Voranschlag des krainischeu Theaterfondes für das Jahr 1871 zur Prüfung und Berichterstattung zugewiesen worden. Diesem Aufträge entsprechend werden in Uebereinstimmung mit der Vorlage des Landesausschußes der rubrikeuweise geprüften und als vollkommen begründet befundenen Posten zur h. Genehmigung beantragt und zwar in den: Ausgaben. 1) Löhnungen.....................................................................................219 fl. 2) für flovenifche dramatische Zwecke und zur Subvention des Theaterdirektors a) für das flovenifche Theater............................................................ 1600 „ b) für das deutsche Theater........................................................... 600 „ 3) Erhaltung bestehender Gebäude........................................................... 1000 „ 4) Steuern und Gaben....................................................................... 600 „ 5) Regiekosten für Festbeleuchtung und Theaterrequisiten....................................... 300 „ 6) Assekuranz und Logenankauf.............................................................. 600 „ 7) Verschiedene Anslagen.................................................................- 200 „ Summe . 5119 fl. Bedeckung. 1) Miethzins von Quartieren................................................................ 1800 fl. 2) Gasbeleuchtungsersätze...................................................................100 „ 3) Erträge von Theatervorstellungen.........................................................100 „ 4) Verschiedene Einnahmen......................................................................... 50 „ * Summe . 2050 fl. Demnach wolle der hohe Landtag das Präliminare deö krainifchen Theaterfondes für das Jahr 1871 in den Ausgaben mit...................................................................................................5119 fl. in den Einnahmen mit....................................................................................- 2050 „ folglich mit einem Abgänge von................................................................................. 3069 fl. , welcher aus dem krainifchen Laudesfoude zu bedecken sein wird, genehmigen. Laibach am 23. August 1870. Dr. E. H. Costa, Obmann. Karl Deschmann, Berichterstatter. Orilagr 31, kranjskega deželnega odbora o svojem delovanji od 23. oktobra 1869 do 20. avgusta 1870. -/n^naaAA/VVVVVvvv^- Des feraiiüfdjen Landes -Ausschusses für die Zeit seit dem 23. Oktober 1869 bis 20. August 1870. Obseg. §. 1. Postavodavstvo. À. Potr j ene postave in naj vise odobreni sklepi deželnega zbora, in sicer: deželne priklade;- — občinske priklade; — postava o Šolskem nadzorstva:||Ì|1 postava o varstvu ptičev za poljedelstvo koristnih; — postava o varstvu proti gosenicam in hroščem; —zapor občeškodljivih oseb v posilni delalnici; razglašanje deželnih postav v slovenskem in nemškem jeziku; vladne predloge z nemškim in slovenskim tekstom. — Skladne ceste. B. Nepotrjene postave in sicer: Prememba deželnega volilnega reda; — gosposke ža odloČevanje stvari, zadevajočih menjavo zemljišč — postava o vodnih pravicah; — slovenske gimnazije in pravna akademija; — razdelitev občinskih pašnikov in menjalk; — učni jezik v Ijduskih šolah in učiteljskih vadilnicah; — uradni jezik pri c. k. gosposkah in Uradih. — §. 2. Zemljiški davek: Odpis davkov; — odpoved izvolitve v deželno komisijo za vravnavo zemljiških davkov. — §. 3. Zemljiška odveza: V kakovem stanu je bila konec 1869. leta. — §. 3. Deželno - go s p o d a r s tv e n e stvari: Nadzor in pospeh gozdnarstva ; — odsek za gospodarstveno podporo; — stalna deželna komisija za konjerejo; — skladanje zemljišč in občinski poljski potje; — načrt postave o čbeloreji; — strelnina za roparske zveri; — prošnja občanov iz Brezovice, Loga, Dragomira itd., naj se jim nazaj dadé zemljišča na močvirji; — razdelitev knjižice:, „kako ravnati z gozdom.“ ■— §. 5. Občinske stvari: Stroški ljubljanskega mesta za bolnišnico; — deželna podpora Planincem; — vravnava zdravnikov; — okrajne blagajnice; — občinske priklade; — občinski posredovalni uradi; — namen legitimacijskih in domovinskih listov; — sestava velikih občin;— občinska postava ljubljanskega mesta. — §.6. Občila (ceste in mostovi): Spomenica o škofjeloško-goriški železnici;.— slovenski jezik v železniških službah. /-^Dolenska železnica. — Kokerska cesta. — Most Lahina pri Gradacu. — Cestna zavora (šranga) pri Rakeku. — Občina Senožeče zahvalo izreka za cestno podporo. — §. ;7,, Deželne naprave in zalogi: Deželni arhiv. — Zaostale obresti od zaloga; zemljiške odveze za državne predplane. — Odpis deželne vžitninske priklade idrijskega rudnika. — Nova cena zdravil. — ' Uravnava ljubljanske bolnišnice. ' Deželno gledališče in slovenske predstave. — Posilna delalnica se obdaruje z matičinimi knjigami. —_ §. 8. Sole in knjige: Gozdnarska šola v Sneperku in splošna vojna dolžnost. — Ipavska sadje- in vinorejska šola. — Prošnja občanov sv. Duhš za všolanje v Škofjo Loko se odbije. — Deželnega odbora zastop v deželnem šolskem svetu. — Dva učenika se priporočata za izvolitev v deželni šolski svet. — Prememba razdelitve šolskega leta s tein, da se počitnice preložč v zimski čas. — Nagrade se razdelé med ljudske učitelje. — Telovadilnica. — Poslopje za realko. — Slovenski slovar. — §. 9. Ustanove: Zàlog dijaških ustanov sé v hrambo, in upravo izroči;deželnemu zastopu. — Izročitev zàloga vojaških oslabljéncev (invalidov). — Janez Nep. Slakarjeva, Urban Jerino va, Leop. Filipova in France Metelkova ustanova. — Jan. Kalistrova ustanova za občine. — Grofinje Paradeiser-jeve Ustanova za gospodičine. — Pavel Reženova ustanova za deklice, in grof Jož. Eraz. Auerspergova ustanova za ubožce in bolnike. — Sprejem baron Gallenfels-ove, pl. Šelenburgove, Lerhove in pl. Weitenhiller-jeve dekliške'ustanove. — Sprejem zàloga baron Flödnig-ove in illirske ustanove za slepce, Holdheimove ustanove za gluhoneme in Wolfove založnine. — Flachenfeld-Vollvičev kanonikat se odda. — Ustanova za umetnike. — §. 10. Osebne stvari: Umrli so. — Izpraznjene službe. — Provizija nadzorniku Juriju Mejaču. — §. 11. O opravilih in upravi sploh: Slovensko uradovanje in pomočki. — Preložitev okrajnega glavarstva iz Planine v Logatec. — Izročitev službenih zastavščin. — Podpora bolnih dijakov na Dunaji. — Predloga obravnave deželnega zbora ozir premembe decemberske ustave, — Vodnina na Ljubljanici. Grilage 31 149 3 n O n ft- §. 1. Gesetzgebung. A. Sanctionirte Gesetze und Allerhöchst genehmigte Landtagsbeschlüsse, betreffend: Landesumlagen. — Gemcindeumlagen. — Schulanfsichtsgesetz. — Schutz nützlicher Vögel. — Schutz gegen Raupen und Maikäfer. — Anhaltung gemeinschädlicher Personen in der Zwangsarbeitsanstalt. — Kundmachung der Landesgesetze in slovenischer und deutscher Sprache. — Regierungsvorlagen mit deutschem und slovenischem Texte. — Concurrenzstraßen. — B. Nichtsanctionirte Gesetze, betreffend: Abänderung der Landeswahlordunng. — Organe zur Entscheidung in Grundtauschangelegenheitcn. — Wasserrechtsgesetz. — Slovenische Gymnasien und Rechtsacademien. — Bertheilung gemeinschaftlicher Hutweiden und Wcchselgründe. — Unterrichtssprache an Volksschulen und Lehrerbildungsanstalten. — Amtssprache bei k. k. Behörden und Aemtern. — §. 2. Grundsteuer: Steuernachlässe. — Mandatsniederleguug für die Grundstcuerregulirungs-Landes-Commissiou. — §. 3. Grundlastenablösung: Stand mit Ende 1869. — §. 4. Landescultur-Angelegenheiten: Maßregeln zur Ueberwachung und Hebung des Forstwesens. — Landwirthschaftliches Subventions-Comitö. — Ständige Landescommission für die Pferdezucht. — Arroudirung des Grundbesitzes und Anlegung gemeinschaftlicher Feldwege. — Bienenzucht-Gesetzentwurf. — Raubthier-Prämien. — Petition der Gemeiudeinsassen von Brezovica, Log, Dragomir usw. um Rllckerhalt der Morastgrundstücke. — Bertheilung des Büchleins: „Kako ravnati z gojzdom“. — §. 5. Gemeinde-Angelegenheiten: Spitalskosten der Stadtgcmeinde Laibach. — Landessubvention für die Stockendorfer. — Organisation des öffentlichen Sanitätsdienstes. — Bezirkskassen. - Gemeindeumlagen. — Gemeindevermittlungs-Aemter. — Bestimmung der Legitimationskarten und Heiniatscheine. — Bildung der Hauptgemeinden. — Gemcindcstatut der Stadt Laibach. — §. 6. Communicationsmittel: Pro-memoria wegen der Bischoflack-Görzcr Eisenbahn. — Slovenische Sprache im Eisenbahnverkehrdienste. — Unterkrainer-Eisenbahn — Kankerstraße. - Lahina-Brücke bei Gradaz. — Mauthschranken in Rakek. — Danksagung der Gemeinde Senosetsch für die Straßen-subvcntion. — §. 7. Landesanstalten und Fonde: Landesarchiv. — Zinsenrückstand des Grundentlastungsfondes für ärarische Vorschüsse. — Abschreibung der Verzehrungüstener-Landesiimlage dem Pächter Dr. Oskar Pongratz. — Begleichung der Einkommensteuer-Landesmulagen des Montanwerkes Jdria. — Neue Arzneitaxe. — Reorganisirung des Laibacher Spitales. — Landschaftliches Theater und slovenische Theatervorstellungen. — Betheilung des ZwangsarbcitshauseS mit Büchern der „slov. Matica“. — §. 8. Schulen und Bücher: Waldbauschule in Schneeberg und die allgemeine Wehrpflicht. — Wippacher Obst- und Weiubauschule. — Abweisung der Petition der Jnsaffcn von hl. Geist um Wiedcreinschulnug nach Bischoflack. — Vertretung des Landesausschusses im Landcsschulrathe. — Vorschlag zweier Mitglieder des Lehrstandes zur Wahl in den Landesschulrath. — Aenderung in der Eintheilnng des Schuljahres durch Verlegung der Schulferien in die Wintermonate. — Remuncrationsvertheilung an Volksschullehrer. — Turnlehranstalt. — Realschulgebäude. — Slovenisches Wörterbuch. — §. 9. Stiftungen: Uebcrgabe des Studentenstiftungsfoudes in die Verwahrung und Verwaltung der Landcsvertretung. — Uebergabe der Jnvalidenstiftuiigeu. — Johann Nep. Schlaker'sche, Urban Jerin'sche, Leopold Philipp'sche und Franz Metelko'sche Stiftung. — Joh. Kalister'sche Gemeindebetheiliguugsstiftung. — Gräfin Paradeiser'sche Fräulein- und Paul RcZcn'sche Mädchen-stistung und Graf Jos. Eras. AuerSperg'sche Armen- und Kraukenstiftung. — Uebernahme der Freiherr v. Gallenfels'schcn, v. Schellen-burg'schen, Lerch'schen und v. Weitenhiller'schen Mädcheustiftungeu. — Uebernahme des Freiherr v. Flödnig'schen und illyrischen Bliuden-ftiftungsfondes, des Holdheim'schcu Taubstnnnnen-StiftungSfondes und des Wölfischen Depositums. — Besetzung des Flachenfeld-Wollwitz'schenCanonicates. — Künstlerstipendium. — §. 10. Personalien: Todesfall. — Erledigte Stellen. — Provisionirung des Aufsehers Georg Mejaö. — §. 11. Geschäftsbehandlung und Verwaltung im Allgemeinen: Slovenische Amtirung und deren Behelfe. — Dislocirung der Bezirkshauptmannschaft von Planina nach Loiö. — Rückstellung der Dienstcautionen. — Unterstützung kranker L-tudirender in Wien.—Vorlage der Landtagsverhandlung, betreffend die Revision der Dezemberverfassung. — Waffermauth am Laibachfluße. Preslavni deželni zbor! Priklade deželnega zaklada za 1870. 1. Doklada za zalog zemljiške odveze za 1870. 1. Obe. doklade za zidanje sol. poslopja na Studencu. Postava o šolskem nadzoru. Postava o varstvu ptičev za poljedelstvo . koristnih. Postava o varstvu proti gosenicam in hroščem. Zapor ob-češkodljivih oseb v posilni delalnici. Eazglašanje deželnih postav v slovenskem in nemškem jeziku. Vladne predloge v nemškem in slovenskem jeziku. Skladne ceste. 26. §. deželnega reda daje deželni odbor o svojem delovanji od tretjega zborovanja druge döbe, t. j. od 23. oktobra 1869. 1. do 20. avgusta 1870 naslednje S p o r o čilo: §. 1. Postavodavstvo. A. Potrjene postave in najviše odobreni sklepi deželnega zbora. Sklepe slavnega deželnega zbora , od 22. oktobra 1869. 1. ozir 16% deželne doklade na vse nepo-srednje davke brez vojskine priklade, in ozir 10% doklade na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta, in mesd — blagovolili so Njega Veličanstvo z najvišim odlokom od 27. dec. 1869. 1. potrditi. (Vložn. zapisn, štev. 4845 od 1869. 1. — Vložn. zapisn. štev. 182 od 1870. 1.) Njega Veličanstvo so z najvišim odlokom od 27. dec, 1869 blagovolili pritrditi kranjskega deželnega zbora sklepu ozir 24% deželne doklade na vse neposrednje davke brez vojskine priklade in 10% doklade na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in mesš, za zemljiške odveze zalog. (Vložn. zapisn. štev. 4794 od 1869, 1. —.Vložn. zapisn. štev..451 od 1870. 1.) ■' . ■- Z najvišim odlokom Njega c. k. apost. Veličanstva od 18. dec. 1869. 1. je bil potrjen kranjskega deželnega zbora sklep od l7. sept. 1869. L, s kterim se občini na Studencu (v političnem-okraji Krškem) za zidanje šolskega poslopja in druge občinske potrebščine za 1869. 1. privoli 70%, za 1870. 1. pa 65% °b" činsVa, doklada na vse neposrednje davke. (Vložn. zapisn. štev. 4632 od 1869. 1. — Vložn. zapisn. štev. 69 od 1870. 1.) Načrt postave o šolskem nadzoru, sprejet v XI. seji deželnega zbora 1869. L, .so Njega c, k. apost. Veličanstvo z najvišim odlokom, od 25. febr. 1870. 1. potrdili. (Vložn. zapisn. .štev. 4749 od 1869.1. — Vložn. zapisn. štev. 1218 od 1870. 1.) % najvišim odlokom od 17. junija 1870. 1. so Njega e. k. apost. Veličanstvo potrdili načrta postav, ktera je kranjski deželni zbor 1869- L, sprejel o varstvu ptičev, za poljedelstvo koristnih in o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, Ža primeren poduk kranjskih Stanovnikov ozir teh dveh postav je kranjska kmetijska družba poskrbela s slovenskim prevodom Schleicherjeve knjižice: „Naznanila o živalih, poljedelstvu in. gpzdnarstvu koristnih, zlasti o tem, da pokončavajo škodljive rastljinojede. , (Vložn. zapisn. štev. 4766 in 4781 od 1869, 1. — Vložn. zapisn. štev. 3011 od 1870. 1.) Postava o zaporu občnoškodljivih oseb v posilni delalnici, sprejet v IV. seji deželnega zbora 1869. h, bila je potrjena z najvišim odlokom Njega c. k. apost. Veličanstva od 15. julija 1870. 1. (Vložn. zapisn. štev. 4635 od 1869. 1. — Vložn. zapisn. štev. 3505 od 1870. 1. Postavo, v deželnega zbora seji od 13. oktobra 1869. 1. sprejeto o razglašanji deželnih postav in ukazov deželnih uradov v slovenskem in nemškem jeziku, so Njega c. k. apost. Veličanstvo blagovolili potrditi z naivišim sklepom od 20. dec. 1869. 1. (Vložn, zapisn. štev. 4751 od 1869. 1. — Vložn. zapisn. štev. 133 od 1870. 1.) Vsled dopisa od 21. jan. 1870. 1. št. 90/P. bilo je c. k. deželnemu predsedstvu ozir sklepa deželnega zbora, sprejetega 13. okt. 1869. 1. o prošnji, da vlada svoje predlage deželnemu zboru daje v nemški in slovenski besedi, od ministerstva notranjih zadev v porazumu z drugimi ministri z ukazom od 1. jan. 1870. 1. številka 5233/m. n. z. naročeno, da, karje moč, omenjeni želji ustreza s slovenskimi prevodi vladnih predlag. (Vlžn. zapisn. Štev. 421 od 1870. 1.) Njega c. k. apost. Veličanstvo so z najvišim ukazom od 8. maja 1870. 1. blagovolili potrditi sklepe deželnega zbora sprejete 19. okt. 1869. 1. o vvrstitvi cest med okrajne in skladne ceste in o izpustitvi cest te vrste. (Vložn. zapisn. štev. 2360 od 1870. 1.) L Mage 3 L 151 Hoher Landtag! 3^111 Sinne des §. 26 der Landesordming erstattet der Landesaiisschnß über seine Geschäftsthätigkeit seit dem Schlüsse der dritten Session der zweiten Landtagsperiode, b. i. seit dem 23. Oktober 1869 bis 20. Anglist 1870 nachstehenden Rechenschaftsbericht: §. 1. Gesetzgebung. A. Snnctionirtc Gesetze und genehmigte Landtagsbeschlüsse: Die vom krainischen Landtage am 22. October 1869 zur Deckung des Landesfonds-Erfordernisses für das Landesfonds- Jahr 1870 beschlossene Landesnmlage von 16% ans sämmtliche direkte Steuern ohne Kriegsznschlag, und von 10% zur Zuschlag pro Verzehrnngsstener vom Weine, Wein- iinb Obstmoste und vom Fleische haben Seine k. und f. Apost. Majestät mit Allerh. Entschließung vom 27. Dezember 1869 zu genehmigen geruht. (Exh.-Nr. 4845 de 1869. — Exh.-Nr. 182 de 1870.) Seine k. und f. Apost. Majestät habe» mit Allerh. Entschließung vom 27. Dezember 1869 die vom krami- Gnmd- schen Landtage für das Jahr 1870 beschlossene Einhebnng einer Landesnmlage von 24% ans alle direkten Steuern o[)iie cl'tIaR%|!e Kriegsznschlag und einer Nmlage von 10% auf die Verzehrnngsstener vom Weine, Wein- und Obstmoste und vom Fleische 9 zu Grnndentlastnngszwecken zu genehmigen geruht. (Exh.-Nr. 4794 de 1869. — Exh.-Nr. 451 de 1870.) Bitt Allerh. Entschließung Sr. k- und k. Apost. Majestät vom 18. Dezember 1869 wurde der Beschluß des ©emeinbe« krainischen Landtages vom 17. September 1869 sanetianirt, womit der Gemeinde Bründe! (im polit. Bezirke Gnrkfeld) umlagert für znm Schnlhansbane und für andere Gemeindebedürfnisse für das Jahr 1869 eine 70% und für das Jahr 1870 eine 65% Gemeindenmlage ans alle direkten Steuern bewilligt wird. (Exh.-Nr. 4632 de 1869. — Exh.-Nr. 69 de 1870.) 1 ° L Den in der XL Landtagssitznng 1869 beschlossenen Mchnlanfsichts - Gesetzentwurf haben Seine k. und k. Schulauf-Apost. Majestät mit Allerh. Entschließung vom 25. Februar 1870 sanetionirt. (Exh.-Nr. 4749 de 1869. — Exh.-Nr. 1218 sichtsgefetz. de 1870.) Mit Allerh. Entschließung vom 17. Juni 1870 wurden von Seiner k. und k. Apost. Majestät die vom hohen Schutz uützli-krainischen Landtage im Jahre 1869 beschlossenen Gesetzentwürfe, betreffend den Schutz der für die Bvdenenltnr nützlichen $er ®®8eI-Vögel, und den Ächntz der Bodenenltnr gegen Verheerung der Raupen, Maikäfer und anderer schädlichen Insekten sanetionirt. Für die entsprechende Belehrung der Landbevölkerung im Sinne dieser beiden Gesetze hat die krainische Land- Schutz gegen Wirthschaft-Gesellschaft durch Veranstaltung einer slovenischen Uebersetzmlg der Broschüre Schleicher's gesorgt: Mittheilungen ""d über die der Land- und Forstwirthschaft nützlichen Thiere, insbesondere, insoferiie sie zur Vermiüdernng der schädlichen ' at!a'ei"' Pflanzenfresser beitragen. (Exh.-Nr. 4766 und 4781 de 1869 und 3011 de 1870.) Das in der IV. Landtagssitznng 1869 beschlossene Gesetz über die Anhaltung gemeinschädlicher Personen in 9/,"c%ntrro!,t,rf der Zwangsarbeitsanstalt wurde mit Allerh. Entschließung Sr. k. und k. Apost. Majestät vom 15. Juli 1870 sanetionirt. 1 „afxb (Exh.-Nr. 4635 de 1869 und 3505 de 1870). Personen Das in der Landtagssitznng vom 13. October 1869 beschlossene Gesetz, betreffend die Kundmachung der Gesetz Wer die Landesgesetze und der Verordnungen der Landesbehörden in slovenischer und deutscher Sprache haben Seine k. und k- Kundmachung Apost. Majestät mit Allerh. Entschließung vom 20. Dezember 1869 zu fonctioniren geruht. (Exh.-Nr. 4751 de 1869. — B^ordm in Exh.-Nr. 133 de 1870.) beib. Sprach. Nach Mittheilung vom 21. Jänner 1870 Z. 90/P. ist das k. k. Landespräsidinm über den vom krainischen sRcqjTOm(,s< Landtage in der Sitzung vom 13. October 1869 gefaßten Beschluß, die Regierung anzugehen, ihre Vorlage» beim Land- vorlagen in tage in deutschem und slovenischem Texte einzubringen, vom Minister des Innern im Einvernehmen mit den andern Mi- bents d)em und lüstern mit Erlaß vom 1. Jänner 1870, Z. 5233/M. I., angewiesen worden, durch Besorgung von slovenischen Ueber- slowenischem setzimgeii der demselben zukommenden Regierungsvorlagen dem gedachten Wunsche nach Thnnlichkeit zu entsprechen. ~ei'tCi (Exh.-Nr. 421 de 1870.) Seine k. und k. Apost. Majestät haben mit Allerh. Entschließung vom 8. Mai 1870 die vom hohen krai- Coucurrenz-nischen Landtage in der Sitzung vom 19. October 1869 gefaßten Beschlüsse, betreffend die Einreihung von Straßen in Straßen, die Kategorie der Bezirks- oder Conenrreiizstraßen und Auflassung von Straßen dieser Kategorie, zu fonctioniren geruht. (Exh.-Nr. 2360 de 1870.) Občinska doklada na ne-posrednje davke za občinske namene mokronos-ke občine in za zidanje Sole v Tre-beljnern. Preraemba deželnega volitvenega reda. Gosposke za od ločevanj e stvari, zađe-* vajočih menjavo zem-ljižč. Postava o vodnih pravicah. Slovenske gimnazije in pravna akademija. Razdelitev občinskih pašnikov in menjalk. Učni jezik v ljudskih šolah in učiteljskih vadi Ini cah. Uradni jezik pri c. kr. gosposkah in uradih. Odpis davkov. Vsled dopisa c. k. deželne vlade od 31. decembra 1869. 1. št. 9675 so Njega c. k. apost. Veličanstvo blagovolili pritrditi sklepu kranjskega deželnega zbora, sprejetemu v V. seji 1869. 1. o 76% dokladi na nepo-srednje davke Dolenjega, Srednjega in Gorenjega Lakneca in sv. Gore v mokronoški občini za občinske potrebščine in za zidanje farne šole v Trebeljnem, in o 66% dokladi na neposrednje davke v Brezji in Cerovcu v mirnopeški občini za zidanje farne šole v Trebeljnem. (Vlož. zapisn. št. 4636 od 1869.1. — Vlož. zapisn. št. 125 od 1870.1. B. Nepotrjene postave in neodobreni sklepi deželnega zbora: C. k. deželne vlade predsedstvo je z dopisom od 2. junija 1870.1. št. 664/P. deželnemu odboru naznanilo to-le: Njega c. k. apostolsko Veličanstvo so nanašaje se na najviši sklep od 19. junija 1869.1. z najvišim sklepom od 27. maja 1870 blagovolili odreči potrditev načrtanim postavam kranjskega deželnega zbora in sicer: a) o premembi §§. 12, 13, 15, 16, 32 in 37 deželnega volitvenega reda, b) o premembi §§. 3, 5, 7, 8 in 9 deželnega volitvenega reda, c) o premembi §§. 10 in 11 deželnega volitvenega reda. Meni je čast, častitemu deželnemu odboru to objaviti vsled visocega ukaza c. kr. ministerstva notranjih zadev od 30. maja 1870.1. št. 2375/M. n. z. s pozivom na cenjeni dopis od 25. marca 1870. L, št. 4750, ter ob enem naznaniti nagibe, iz kterih se je že v drugo odrekla najviša potrditev načrtov postav a) in C). Občine se med volilce velikega posestva ne morejo sprejeti, ker one tako že z mestnimi in deželnimi občinami po načelu zastopa koristi volijo svoje poslance, proti temu načelu pa bi bilo, ako bi ista oseba volila v več nego v eni vrsti. Dalje se od vknjiženosti vélikih posestev v deželne knjige, ker je nastavljen le mali davek od 100 gld. (brez vojskine priklade), ne more odstopiti, ; kajti v vseh deželah; kjer se, kakor na Kranjskem, nahajajo posestva vknižena v deželne knjige, se zahteva ta lastnost velikih posestev ; pri tem načelu mora ostati tudi zarad enoličnosti, ker deželni zbori izmed poslancev velikega posestva pošiljajo poslance v državni zbor. Nepotrditev postave b) je pa že v najvišem odloku od 19. junija 1869.1. utrjena s pozivom na 7. §. decemberske ustave o državnem zastopu. (Vlož. zapisn. št. 4750 od 1869.1. — Vlož. zapisn. št. 2363 od 1870.1.) Postava o gosposkah, kterim gre odločevati v zadevah menjave zemljišč, v IX. Seji 1869. L deželnega zbora le v nemškem jeziku sprejeta in v poterditev predložena, do danes še ni potrjena. Da se ta postava predloži za najvišo potrditev, zahtevalo je ministerstvo kmetijstva z ukazom od 30. marca 1870.1. št. 1736 z ozirom na 1 in 2. §. deželne postave za Kranjsko vojvodstvo od 20. decembra 1869. L, da se mu ta postava pošlje tudi v slovenskem jeziku, poverjena po deželnem zboru. Tej zahtevi deželni odbor pa ni mogel ustreči, ker je bila vlada to postavo le v nemškem jeziku predložila in jo je deželni zbor obravnaval le v tem jeziku, zato jo mora vlada še le kot vladno predlago slovenski predložiti slavnemu deželnemu zboru. Pri tej priliki deželni odbor svojega nudenja ne more zamolčati o tem, da je bilo vendar-le moč, postavo o šolskem nadzorstvu, ki je bila tudi le v nemškem jeziku visoki vladi poslana v potrjenje, brez ovire in zahtevanja slovenskega teksta predložiti za najviše potrjenje! (Vložn. zapisn. št. 1504 od 1870.1.) Postava o rabi, napeljavi in odpeljavi vodd, sklenjena v XIX. seji 1869.1. kranjskega deželnega zbora, še pi dobila najviše potrditve. Sklepom, sprejetim v XVIII. seji 1869.1. zarad slovenskih gimnazij in zarad slovenske pravne akademije ali slovenskega vseučilišča v Ljubljani, deželnemu odboru še ni došlo nikakoršno rešilo. (Vlož. zapisn. št. 4826 in 4827 od 1869.1.) Načrta postav o razdelitvi občinskih pašnikov in menjalnih zemljišč, sprejeta v XVI. seji deželnega zbora 1869.1., je deželni odbor z dopisom od 24. novembra 1869.1. št. 4782 odposlal c. k. deželne vlade predsedstvu s prošnjo, da ju predloži v potrjenje. Z dopisom od 18. aprila 1870.1. št. 1634 se je deželni odbor obrnil do gosp. ministerskega predsednika s 'prošnjo, da blagovoli pospešiti prevažno to deželno zadevo. Omer njena načrta postav pa do danes še nista dobila najvišega potrjenja. Z najvišim odlokom od 23. maja 1870.1. Njega c. k. apost. Veličanstvo niso blagovolili potrditi načrt postave, v deželnem^ zboru sprejet ozir učnega jezika v javnih ljudskih šolah in učiteljskih vadilnicah. (Vlož. zapisn. • številke 4825 od 1869. 1. — Vlož. zapisn. številka 255 od 1870. 1.) Njega c. k. apost. Veličanstvo so z najvišim sklepom od 30. aprila 1870. 1. načrtu postave, v seji deželnega zbora 22. oktobra 1869.1. sprejete o uradnem jeziku, s pozivom na najviši sklep od 15. junija 1869.1. potrjenje odreči blagovolili. (Vlož. zapisn. št. 4848 od 1869. L M Vlož. zapisn. št. 1909 od 1870.) §. 2. Zemljiški davek. Vsled dopisa c. k. finančne direkcije predsedstva od 20. januarija t. 1. št. 57 je vis. c. k. finančno ministerstvo z ukazom od 12. januarija 1870. 1. št. 39121 za 1864., 1865., 1866. in 1867. 1. zemljiškega davka 1267 gld. 63 7S kr. odpisalo, ker se ni dal iztirjati. Beilage 31. 153 Laut Mittheilung der f. k. Landesregierung vom 31. Dezember 1869, Z. 9675, habe» Seine f. und k. ©emeinbeum« Apost. Majestät die in der V. krainischen Landtagssistnng 1869 beschlossene 76% Umlage ans die direkten Steuern in !aSe auLt'c, den Ortschaften Unter-, Mitter- und Ober-Lakniz und heil. Berg der Gemeinde Nassenfnß zur Deckung von Gemeinde- t””n ™ anslagen und für den Bau der Pfarrschule in Trebeljno, und eine 66% Umlage ans die direkten Stenern in den Ort- meinde;wecken schäften Brezje und Cerovec der Gemeinde Hönigstein für den Ban der Pfarrschule in Trebeljno zu sanctionirc» geruht, d. Nassenfnsscr (Exh.-Nr. 4636 de 1869 und 125 de 1870. ' ®£"®Ä B. Nicht s auctio »irte G e s e ste, betreffend: Das k. f. Landespräsidittm hat mit Note vom 2. Juni 1870, Z. 664 Pr., dem Landesansschnsse nachfol- Abänderung gende Mittheilung gemacht: der Landes- Seiiw k. und k. Apost. Majestät haben laut Allerh. Entschließung vom 27. Mai 1870 den vom Landtage Wahlordnung, des Herzogthnms Krain beschlossene» Gesetzentwürfen: a) wodurch die 88- 12, 13, 15, 16, 32 und 37 der Landtagslvahlordnnng abgeändert werden; b) wodurch die 88. 3, 5, 7, 8 und 9 der Landtagswahlordiinng abgeändert werden; c) wodurch die SS- 10 und 11 der Landtagswahlordnnng abgeändert werden, im Grunde der Allerh. Entschließung vom 19. Juni 1869 die Sanction zn versagen befunden. Ich habe die Ehre den löblichen Landesausschuß hievon in Folge des hohen Erlasses des k. k. Ministeriums des Innern vom 30. Mai 1870, Z. 2375/M. 1., unter Beziehung ans die geschützte Note voni 25. März 1870, Nr. 4750, in Kenntniß zn festen, »nd unter Einem über die den wiederholten ablehnenden Allerh. Resolutionen bezüglich der Gesestescntwürfe a und c zu Grunde liegenden Motive mitzutheilen, daß die Gemeinde» als Wähler in der Klasse der Großgrundbesitzer liidjt zugelassen werden können, weil dieselben ohnehin in den Wählerklassen der städtischen und der Landgcnieindcn nach dem Prinzipe der Interessenvertretung ihre Abgeordneten zu wählen berufen sind und cs ohne Ver-lestnng dieses Prinzipes nicht angeht, daß die nämliche Person in mehr als einer Wählerklasse das Stimmrecht ausübe, ferner daß die landtüfliche Eigenschaft der zur Wahl im Großgrnndbesiste berechtigenden Güter bei der Geringfügigkeit des Stener-Eensns von mir 100 fl. (mit Ausnahme des Kricgsznschlages) »nd in der Erwägung liidjt fallen gelassen werden kann, weil in allen Ländern, in welchen es landtäfliche Güter gleich den in Krain vorkommenden gibt, diese Eigenschaft im Großgrnndbesiste festgehalten worden ist, und da die Landtage ans den Abgeordneten des großen Grnndbc-sistcs Mitglieder in das Hans der Abgeordneten des Reichsrathes zn entsenden haben, "der Gleichförmigkeit wegen festgehalten werde» muß. Die Ablehnung des Gesetzes b) ist mittelst der ohnehin in der Allerh. Entschließung vom 19. Juni 1869 enthaltenen Hinweisung ans den § 7 des Dezcmbrrgcsetzes über die Reichsvectretnng niotivirt. (Exh.-Nr. 4750 de 1869. — Exh Nr. 2363 de 1870.) Das vom hohem Landtage in der IX. Sitzung 1869 nur im deutschen Texte beschlossene und behufs der Saiictionirnng vorgelegte Gesetz, betreffend die zur Enschcidnng in Grnndtausch'angclcgenheiten zum Zwecke einer bessern Bewirthschastnng berufenen Organe — wurde bisher noch nicht sanctionirt. — Um dasselbe der Allerh. Sanction unterziehe» z» können, hat das hohe Ackerbanministerium mit dem Erlasse vom 30. März 1870, Z. 1736, int Hinblicke auf Rubelten die 88 1 und 2 des Landesgesetzes für Krain vom 20. Dezember 1869 — auch eine nach dem Landtagsbeschlnssc veri- ‘ 1 stellte Ausfertigung des Gesetzentwurfes im slvvenischen Texte verlangt. — Diesem Ansinnen konnte jedoch der Landes-ansschnß nicht entsprechen, da dieses Gesetz von der Regierung mir in deutscher Sprache eingebracht und auch im Landtage mir in dieser Sprache behandelt wurde, daher der slovenische Text desselben von der hohen Regierung erst als Rc-giernngsvorlage im hohen Landtage einzubringen sein wird. — Der Landesansschnß kann bei diesem Anlasse darüber seine Verwunderung nicht niitcrdrücken, daß das Schnlanfsichtsgesest, welches auch mir im deutschen Texte an die hohe Regierung Behufs der kaiserlichen Bestätigung eingesendet wurde, dennoch anstandslos und ohne Forderung des sloveni-scheu Textes der Allerh. Sanction unterzogen werden konnte. (Exh.-Nr. 1504 de 1870.) Das in der XIX. Landtngssistnng 1869 vom hohen krainischen Landtage beschlossene Gesetz über Benüstnng, Wasserrechts-Leitnng imb Abwehr der Gewässer hat die Allerh. Sanction noch nicht erlangt. ’ r gesetz. Ans die in der XVIII. Landtagssistnng 1869 gefaßten Beschlüsse wegen slovenischer Gymnasien und wegen einer Slovenische slovenische» Rechtsakademie eventuell slovenischer Universität in Laibach ist bisher dem Landesansschnsse noch keine Erledi- Gymnasien u. gnng zugekommen. (Exh.-Nr. 4826 und 4827 de 1869.) Rechtsacade- Dic in der XVI. Landtagssitznng 1869 beschlossenen Gesetzentwürfe über die Vertheilnng gemeinschaftlicher Hntweiden und Wcchselgründe hat der Landesansschnß mit Note vom 24. November 1869, Z. 4782, an das krainische gFneinschaftli-k. k. Landespräsidinm Behufs Erwirkung der Allerh. Sanction vorgelegt und mit dem Schreiben vom 18. April 1870, eher Hutwei-3' 1634, Seine Excellenz de» Herrn Ministerpräsidenten mit die Vermittlung in dieser höchst wichtigen Landesangeleqen- dennndWech-heit gebeten. Die fraglichen Gesetzentwürfe haben jedoch bis zur Stunde noch nicht die Allerh. Bestätigung erhalten. selgrundc. Mit Allerh. Entschließung vom 23. Mai 1870 haben Seine k. und k. Apost. Majestät dem vom Landtage ttnterrichts-des Herzogthnms Krain beschlossenen Gesetzentwürfe, betreffend die Unterrichtssprache in den öffentlichen Volksschulen und sprach- an fii'bvevbübiiugeanftalteu die Allerh. Sanction nicht zn ertheilen geruht. (Exh.-Nr. 4825 de 1869. — Exh.-Nr. 2550 und Lehrerbil- Seine k. und k. Apost. Majestät haben mit Allerh. Entschließung vom 30. April 1870 dem vom Krainer Amtssprache Landtage in der Sitzung vom 22. October 1869 beschlossenen Gesetzentwürfe über die Amtssprache mit Hinweisung auf bei k. k. Be-die Allerh. Entschließnng vom 15. Juni 1869 die Sanction zn versagen bcfnnden. (Exh.-Nr. 4848 de 1869. — Erh-- bürden und Nr. 1909 de 1870.) Aemtern. §. 2. Grundsteuer. Laut Mittheilung des k. k. Finanzdirectionspräsidinnis vom 30. Jänner l. I., Z. 57, hat das hohe k. k. Steuernach-wvanzininistcrinni mit dem Erlasse vom 12. Jänner 1870, Z. 39121, für die Jahre 1864, 1865, 1866 und 1867 an lasse. ©i'unb|teuec die Abschreibung von 1267 fi. 63% kr. aus dem Titel der Uneinbringlichkeit nachträglich bewilliget. Organe zur Entscheidung in Grnnd-jchangele-genheiten. Od zneska 162.665 gld. 81 Va kr., ki je bil za 1868. L zarad preobloženja in slabe letine nasvetovan, da se odpiše, je pa vis. c. k. ministerstvo le dve tretjini t. j. 108.443 gld. 87 kr. odpisati dovolilo in to na podlagi najvišega sklepa od 31. dec. 1864. 1. (Vložn. zapisn. št. 819 od 1870. 1.) Pri odpisu davka za 1868. 1. sta dva okraja in sicer ljubljansko mesto in litijski okraj popolnoma izpuščena; okraju kranjsko-gorskemu se je odpisalo samo 53 gld. 45l/B kr. ; okraju radoliškemu 289 gld. 46V2 kr.; in zatiškemu 438 gld. 21 kr. Za 1869. 1. pa se do sedaj zarad preobloženja še nič ni odpisalo, Čeravno bi že za 1870. 1. moral odpisan biti davek, saj je davkovski kataster stanoviten, preračunjeni znesek preobloženja enega leta moral bi stanoviten biti tudi za prihodnja leta. Z odpisom davkov je za isto leto v neposrednji zvezi tudi odpis deželnih doklad s 12.145 gld. 71 l/a kr. in zemljiške odveze doklad 22556 gold. 82*/s kr. Naj se še pristavi, da se je deželni odbor vsled sklepa a—e, v davkovskih zadevah sprejetega v deželnem zboru 21. okt. 1869. L, do predsedstva c. k. deželne vlade obrnil z dopisom od 16. febr. 1870 št. 4820, ktero je z dopisom od 14. marca 1870. 1. št. 1609 storilo, da je c. k. finančno vodstvo izdalo primeren ukaz. (Vložn. zapisn. štev. 1317 od 1870. 1.) Odpoved ' izvolitve Grajščak France Vik. Langer pl. Podgoro in veliki gozdnar Karol Seitner, ki ju je bil deželni odbor v deželno y g6j[ i. okt. 1869. 1. izvolil za namestnika v deželno komisijo za uravnavo zemljiškega davka na Kranjskem, mTn° za sta prevzela volitev pri okrajnih cenilnih komisijah prvi v Novem mestu, drugi pa v Eadolici, ter sta se odpo-zemffiäHh vedala izvolitve za namestnika pri deželni komisiji. Slavnemu deželnemu zboru dojde toraj naloga, voliti dva davkov, namestnika v deželno komisijo. §. 3. Zemljiška odveza služnosti. Si8696 leta?0 Z dopisom c. k. odvezne in uravnavalne deželne komisije od 15. februarja 1870. 1. št. 478 je de- želnemu odboru o stanji zemljiške odveze služnosti konec 1869. 1. došel naslednji izkaz: (Vlož. zapisn. št. 924 od 1870. 1.) Do konca 1869. 1. je bilo vsega vkup 4087 oglasil ali napovedeb s 167.516 pravicami izročenih deželni komisiji, in dotičnim nižim uradom danih v obravnavo. Izmed teh je bilo 1869. 1. dovršenih 226 oglasil ali napovedeb z 11760 pravicami, vsega skupaj do sedaj 3090oglasil ali napovedeb s 121050 pravicami; zato je v obravnavi še 997 oglasil s 46466 pravicami, izmed teh je blizo 400 oglasil ali napovedeb z več nego 24000 pravicami že dospelo do tega, da se precenjuje vrednost. 1869. leta bilo je odvezanih: 3238 drvnih ali lesnih pravic, 3734 pašnih pravic, 2220 nastilnih pravic, 593 vzajemnih lastninsko-rabnih pravic, 251 pravic do gozdnih pridelkov. ' j Dalje je bilo 1465 pravic ali odsojenih, prisojenih ali so se jim odpovedali dozdevni lastniki, in 259 pravic bilo je le uravnanih. Vsega skupaj je bilo do sedaj : 1. odvezanih 19.169 drvnih (lesnih), 51.443 pašnih, 12.127 nastilnih,1 552 pravic do gozdni! pridelkov, 9010 vzajemnih lastninsko-rabnih, 64 druzih služnih pravic; skupaj 92.365 pravic. 2. le uravnanih: 142 drvnih (lesnih), 9245 pašnih, 45 nastilnih in 362 drugih pravic, skupaj toraj 9794 pravic, nasproti pa je 3. ali po odsoji ali odpovedi dozdevnih lastnikov odpadlo 18.848 pravic. Izmed odvezanih pravic bilo je odkupljenih: 24.217 za denar; 55.528 proti temu, da se je kaj j zemlje odstopilo ali žemlja razdelila ; — 12.620 pa druge reči enake vrednosti. Z razsodbami se je odvezalo! 55.349 pravic, 37.016 pa s pogodbami. Izmed vravnanih pravic se jih je rešilo 395 z razsodbami, 9837 pa s j pogodbami. Odveznina do sedaj znaša: 1. v gotovem denarji 171.068 gld., pomniti je pa, da je pri 11.269 pravicah deloma le pobotanj® nastopilo. - ■ _ _ . ., 2. Zemlje se je odstopilo: 79.585 orali gozda in 53.612 orali drugega svetà; razdeljenih je »noj 5611 orali gozda in 17.601 oral drugačnega sveti . Vsa odvezana plan meri 290.279 orali gozda in 99.873 orali drugačnega sveta, skupaj toraj 390.152 orali. ' • • m Deželna komisija je 1869. 1. naredila 57 pogodeb, 233 razsodeb z 461 pravdnimi točkami in a | zaznamovanja mej; dosedaj v vsem skupaj 1378 pogodeb, 2-i68 razsodeb s 5203 pravdnimi točkami in 454 pis® | o popisovanji in zaznamovanji mej. _ w -J Krajnim komisijam je bilo 1869. 1. v obravnavo izročenih 4087 oglasil ali napovedeb, izmed kter . je dovršenih 3090 ; 91 pa še ni pričetih. Beilage 3h 155 Bon dm für das Verwaltuitgsjahr 1868 aus bcm Titel der Ueberbürdung und schlechter Erute zur Abschreibung beantragten Summe von 162.665 fl. 81 '/2 fr. hat aber das genannte hohe Ministerium die Abschreibung mit mit zwei Dritthcile», d. i. im Betrage von 108.443 fl. 87 fr. auf Grund der Allerh. Entschließung vom 31. Dezember 1864 genehmiget. (Exh.-Nr. 819 de 1870.) Bou dem für da? Jahr 1868 bewilligte» Grundstcucruachlassc sind die zwei Steucrbezirfe Stadt Laibach und Litaj ganz ausgeschlossen, der Steuerbezirf Krona» partizipirt daran nur mit 53 fl. 45'/2 fr., der Stcuerbezirf Rad-»lauusdors mit 289 fl. 46'/^ fr. und der Steuerbezirf Sittich mit 438 fl. 21 fr. Für das Jahr 1869 hat aber bisher aus Anlaß der Uebcrbürduug noch feine Abschreibung stattgefunden, obwol aus diesem Titel die Gruudstcuerabschreibuug auch schon für das Jahr 1870 ernirt und durchgeführt sein müßte, indem bei dem stabilen Gruudstcuerfatastcr die für ein Jahr richtig ermittelte Ueberbürduugsquotc auch für die Folge constant bleiben müßte. Mit dieser Grundsteucrabschreibung steht int unmittelbaren Zusammenhange für dasselbe Jahr die Abschreibung der Laudesfoudsumlage pr. 12145 fl. 71'/2 fr., und der Grundentlastungsfoudsumlage pr. 22556 fl. 32'/2 fr. Schließlich wird noch beigefügt, daß sich der Laudesausschuß gemäß des vom hohen Landtage in Steuern»-gelegcuheitcn gefaßten Beschlusses vom 21. Oktober 1869 Punkt a—e au' das Präsidium der f. f. Landesregierung mittelst Zuschrift vom 16. Februar 1870, Z. 4820, gewendet hat und vom letztem laut Note vom 14. März d. I., Z. 1609, die entsprechende Verfügung von Seite der dazu compctcuteu f. f. Fiuanzdirektion veranlaßt wurde. (Exh.-Nr. 1317 de 1870.) Der Gutsbesitzer Franz Viktor Langer von Podgoro und der Forstmeister Karl Seltner, welche in der Land- Maudatsme-tagssitziiug vom 1. Oktober 1869 zu Ersatzmännern in die Gruudstcuerregulirnugslaudescommission für Kraiu gewählt derlegmig für worden sind, haben die Wahl als Mitglieder der Bczirksschätzntigsconnnissian'cn Ncustadtl und beziehungsweise Radmauus- die Grmid-dors angenommen und ihre Mandate als Ersatzmänner der Laudescommissiou zurückgelegt. run'”“nbcL Der hohe Landtag wolle demnach die Ergäuzuugswahl vornehmen. (Exh.-Nr. 1856 de 1870.) commission.' §. 3. Gruiidlastenablösmig. Mit Note der f. f. Gruiidlastenablösungs- und Reguliruugs-Laudcscommission vom 15. Februar 1870, Z. Stand mit 478, ist dem Laudesausschusse über de» Stand des 'Grundlasteuablösuiigs- und Reguliruugsgeschästcs mit Schluß des Ende 1869. Jahres 1869 folgender Ausweis mitgetheilt worden: (Exh.-Nr. 924 de'1870.) Bis Ende 1869 sind int Ganze» 4087 Anmeldungen oder Provacatioue» mit 167516 Rechten bei der Lan-dcscommission eingebracht und den compcteutcu Uuterorgaueu zur Amtshaudluug zugewiesen worden. Hievon sind im Jahre 1869 226 Anmeldungen oder Provocatiouen mit 11760 Rechten, im Ganzen aber bisher 3090 Anmeldungen oder Provocatiouen mit 121050 Rechten abgethan worden, daher noch 997 Aumeldungeu mit 46466 Rechten in der Verhandlung bleiben, wovon sich bei 400 Anmeldungen oder Provocatiouen mit mehr als 24000 Rechten bereits int Stadium der Acqnivalentscrmittlnng bcsindcn. Im Jahre 1869 sind abgelöst worden: 3238 Bcholzmigsrechte, 3734 Wcidcrcchte, 2220 Einstreiibezugsrechte, . . 593 gemeinschaftliche Besitz- und Benütznugsrechte, 251 Forstproduktcubezugsrechte. Weitere 1465 Rcck)tc sind durch Aberfcunnug, Eigcnthnmszttcrfcnnnng oder Berzichtleistnug entfallen und 259 Redite nur rcgulirt worden- Im ganzen wurden bisher: 1. abgclö st 19.169 Holznugsrcchte, 51.443 Weiderechte, 12.127 Eiustreubczugsrechte, 552 Forstproduktenbe-zugsrcchtc, 9010 gemeinschaftliche Besitz- und Benütznugsredite, 64 sonstige Servitutsrechte; zusammen 92.365 Rechte-, 2. blos rcgulirt 142 Holzuugsrechte, 9245 Wcidcreäite, 45 Einstreiibezugsrechte und 362 sonstige Rechte, zusammen also 9794 Rechte, wogegen 3- bnrd) Aberkennung, durch Anerkennung der nur als servitntsberechtigct angemeldeten Parteien als Gruud-eigettthümcr oder bnrd) Berzichtleistung 18.848 Rechte entfallen sind. Von den abgelösten Rcd)tcn sind 24.217 gegen Geld, 55528 gegen Grundabtretnug oder Grundtheilnug und 12620 gegen ein anderes Entgcld abgelöst worden und cs ist die Ablösung bei 55349 Rechten mittelst Erkenntnisses, bei 37016 aber int Vcrglcichswcge erfolgt. Von den blos regulirtcu Rcd)tcn sind 395 mittelst Erkenntnissen, 9837 aber im Vcrglcichswegc rcgulirt worden. A» Ablösmigsäquivaleiiten sind bisher ermittelt worden: 1. im baren Gelde 171068 fl. wobei bemerkt wird, daß bei 11269 Rechten eine thcilweise Compensation ■eingetreten ist. 2. Au Grund und Boden mittelst Abtretung 79585 Jod) Wald und 53612 Joch sonstigen Cultur, daun ■mittelst Theilung 5611 Joch Wald und 17601 Jod) sonstiger Cultur. Die bnrd) Ablösung entlastete Fläche umfaßt 290279 Jod) Wald und 99873 Joch sonstiger Cultur, zusammen daher die Fläd)e von 390.152 Joch. Von der Landescommission sind int Jahre 1869 57 Vergleiche, 233 Erkenntnisse mit 461 Streitpunkten u»d 58 Vcrmarkmigsiirkunden, im Ganzen aber bisher 1378 Vergleiche, 2468 Erkenntnisse mit 5203 Streitpunkten und 454 Grenzbeschreibnugs- und Vermarknngsnrknnden ausgefertiget worden. Den Localcammissionen wurden int Jahre 1869 int Ganzen 4087 Anmeldungen oder Provocatiouen zur Verhandlung zugewiesen, von denen 3090 gänzlich erlediget, 91 aber noch nicht in Angriff genommen wurden. Od krajnih komisij ali okrajnih uradov so bile 204 obravnave predložene'deželni komisiji, da jih reši. Med 91 še né pričetimi oglasili je 14 tacih, pri kterih je dovršitev odvisna od določil drugih pričetih obravnav. ‘ - • * : : i; : * : : : v.; ‘ " Med nedovršenimi obravnavami, pri kterih je vpleteno državno rudarstvo, čaka se odločitev finančnega ministarstva, ali se pogodba potrdi ali ne. Deželna odvezna in vravhovalna komisija ima opomniti, da nenavadno vreme v preteklem letu ni bilo ugodno zunanjemu delovanju. Na dopis, ki ga je deželni odbor vsled sklepa deželnega zbora od 1. okt. 1869.1. do c. k. deželne vlade odposlal 28. febr. 1870. 1. št, 4735 o nadzorovanji gozdov po politiških nižih uradih in da se odvezna opravila pospešijo, če ni drugače s tem, da se v službo vzame več delalcev, je c. k. deželna vlada 29. aprila in 21. junija 1870. 1. št.. 1840 in 4612 odgovorila, da so v najnovejšem času večkrat in poslednjič vsled ukaza vis. mi-sterstva ža poljedelstvo od 24. mare. 1870. 1. št. 1666 c. k. okrajnim' glavarstvom došla povelja o ostrem nadzorovanji gozdov po določbah gozdnarske postave, in da Vspešno vršenje od veznih opravkov ovira le pomanjkanje potrebnih izvedencev, in da brez pomnoženja izvedencev, kterih deželna komisija nima V svoji "oblasti, ni mogoče uspešnejše: obravnavati. (Vložn. zap. št. 2066 od 1870. l.' -^ Vložil, zap. št. 2730 od 1870. 1.) §. 4. Zemljodelske stvari. Nadzor in Vsled naznanila c. k. deželne vlade predsedstva Od 22. dec. 1869. 1. št. 16i2/Pr. vis. c. k. mini- pospeh gterstvo za sedaj ni za dobro spoznalo poprijeti se predlogov, ki mu jih je c. k. deželna vlada vsled lanskih goz are a. ]£omjsjjonalnih. posvetovanj zarad pregleda obstoječe gozdne postave, od, 3. dec. 1852. 1. nasvetovala v ta namen, da se za Kranjsko sestavi načrt nove deželne gozdne postave. 'Tudi predloga c. k. deželne vlade, da se v po-samnih okrajih posebni tehnični organi na državne stroške postavijo za nadziranje gozdoreje, ni potrdilo to mi-nisterstvo, kteremu .se tudi zdi, da je predložena ustanovitev gozdnega katastra sedaj še sklenjena z nepremagljivimi težavami. Temu nasproti pa je vis, c. k. ministerstvo za poljedelstvo nektere po c. k. deželni vladi nasvetovane mu naprave za povzdigo gozdoreje spoznalo za take, ki se dajo že sedaj ali kmalu brez nove gozdne postave izvrševati, in zarad njih je ukazalo daljne obravnave. Te so : 1. ustanovitev tehničnega sveta pri c. k. deželni vladi ; 2. ustanovitev stalnega sveta izmed izvedencev pri c. k. okrajnih glavarstvih; 3. zaznamovanje gozdov in gozdnih oddelkov, s kterimi naj bi se ravnalo po 2. in 3. §. gozdne postave; ,8$£S 4. kako je malim gozdnim posestnikom in občinam mogoče storiti, da se poslužujejo sveta in sodelovanja gozdnarsko-tehničnih organov; 5. raba gozdnarskih tehnikov pri razdelitvi občinskih pašnikov ingo :zdov ; 6. ustanovitev gozdnarske šole v Idriji, razpošiljanje gozdnarskih učiteljev po deželi in pospeševanje gozdnarskih družeb, podružnic ali odsekov, in gozdnarskih društev. . Na dotično vabilo c. k. deželne vlade predsedstva je deželni odbor kot zdstop deželnih gospodarskih koristi izrekel to svoje mnenje, naj se o teh namestovalnih napravah gozdne postave posvetuje v komisiji, v ktero naj se pokličejo : T 1. nekteri izmed najizvrstnejših skušenih gozdnarjev iz Gorenskega, Dolenskega in Notranjskega, . 2, nekteri udje kmetijske družbe in njen gòzdnarski odsek, 3. nekteri v gozdnarskih zadevah izurjeni predstojniki podružnic kmetijske družbe iz vseh treh delov naše dežele, 4. nekteri udje deželnega odbora, in . 5. viši rudniški svetovalec in gozdnar iz Idrije. (Vložn.: zapisu, št. 5395 od 1869.1. Vložn. zap. št.: 1032 od 1870. 1.) Odsek za Gospod minister za poljedelstvo je z ukazom od , 21. nov. 1869. || št. 4174/1505 sklenil, naj še vse gospodaretve-obravnave, ki merijo na gospodarstveno državno in deželno podporo, izroči posebnemu odseku, v kterem morata no podporo. pQ SVojih poslancih zastopana biti tudi deželni odbor in u k. deželna vlada. Zastopnik vlade ima vsled tega ukaza v tem podpornem odseku le posvetovalen glas in odložilno prepoved, in sicer to le ozir državnih podpor, ako misli, da ne more pritrditi odsekovemu sklepu. V tem primerljeji se tak sklep vis. ministerstvu za poljedelstvo predloži v določbo. :(Vložn. zap. št. 5088 od 1869. 1.) Prav tako pravico glasovanja in odložilne prepovedi ima tudi za stopnik deželnega zbora ozir podpor, ki jih je dovolil'deželni zastop; on/.ue sme . pritožiti pri vis. deželnem : zboru in oziroma'pri deželnemu odboru. (Vložn. zap. št. 1650 in 1910 od 1870. 1.) Stalna dežel- Na dopis c. k. deželne vlade od 25. jan. 1870. 1. št; 661, n kterim je bil deželni o’dbor povabljen, na komisije jzme(j svoje sre(je izvoliti poslanca v ustanovljeno stalno deželno komisijo za konjerejske zadeve, bil je gsp. dr • ozir onjereje. jja2jag, izvoljen za poslanca deželnega zastopa. (Vložn. zap. št. 501 od 18.70. 1.) Beilage 31. 157 Von den Localcominissioiicii oder Bezirksämtern wurden 204 Verhandlungen der Ländescoininission zur Erledigung vorgelegt. Unter den noch nicht in Angriff genommenen 91 Anmeldungen ist bei 14 die Finalisirung durch die Entscheidung über bereits schwebende Verhandlungen bedingt. Unter de» nicht erledigten Verhandlungen, bei denen das Montanacrar bethciliget ist, wird ans die Entscheidung des Finanzministeriums gewartet, ob der Vergleich genehmiget wird oder nicht. Die Grnndlastenablösnngs- und Rcgulirnngs-Landescominission bemerkt, daß die abnorme Witterung im abgelaufenen Jahre auswärtigen Operationen nicht günstig war. Ans die zufolge hohen Landtagsbeschlnffes vom 1. October 1869 an die Landesregierung gerichtete Note des Landesausschnffcs vom 28. Februar 1870," B- 4735, wegen Ucbcrwachnng der Forste durch die politischen Unterbehörden und wegen Beschleunigung des Servitntenablösnngsgeschäftes und nöthigenfnlls wegen Vermehrung des bezüglichen Amtspersonales — hat die k. k. Landesregierung unter dem 29. April und 21. Juni 1870, Z. 1840 und 4612, erwiedert, daß in neuester Zeit wiederholt und zuletzt in Folge hohen Ackerbanministcrialerlasses vom 24. März 1870, Z. 1666, an die k. k. Bezirkshauptinannschaftc» Weisungen wegen strenger Ueberwachung der Forste nach den Bestimmungen des Forstgesctzcs ergangen sind, und daß auf die schnelle Abwicklung des Geschäftes der Servitutenablösung mir der Mangel an den erforderlichen Sachverständigen hemmend einwirkt, und "daß ohne Vermehrung der Sachverständigen, welche nicht in der Macht der Landesconunifsion liegt, eine schnellere Abwicklung unmöglich erscheint. (Erh.-Nr. 2066 de 1870. — Exh.-Nr. 2730 de 1870.) §. 4. Landescnlturangelegenheiten. Rach Mittheilung des k. k. Landespräsidinms vom 22. Dezember 1869, Z. 1612/Pr., fand das hohe k. k. Maßregeln zur Ackcrbanininisterinm vorläufig nicht für rathsam, in die von der k. k. Landesregierung in Folge der vorjährigen com-Ueberwachung missioncllen Berathungen wegen Revision des bestehenden Forstgesetzes vom 3. Dezember 1852 auf Verfassung von Ent- §«»»3^ würfen für ein neues Landesforstgesetz für Ärain erstattete» Anträge einzugehen. Ebensowenig fand der Antrag der k. k. e Landesregierung, in den einzelnen Bezirken besondere tedznische Organe blos zn dem Zwecke der Ueberwachung der Forst-cultur auf Staatskosten anzustellen und zu besolden, die Genehmigung des gedachten hohen k. k. Ministeriums, welchem auch die in Vorschlag gebrachte Errichtung eines Waldkatastcrs derzeit mit unüberwindlichen Schwierigkeiten verbunden erscheint. Dagegen hat aber das hohe k. k. Ackcrbanministerinin einige der von der k. k. Landesregierung beantragten Maßregeln zur Hebung der Forstcnltnr als schon derzeit oder in nächster Zukunft ohne ein neues Forstgesetz ausführbar hervorgehoben und bezüglich derselben die weiteren Verhandlungen angeordnet. Dahin gehören: 1. Die Bestellung eines forsttechnischen Beirathes bei der k. k. Landesregierung. 2. Die Vorsorge für einen ständigen Beirath von Sachverständigen für die k. k. Bezirkshanptmaniischaften. 3. Die Ermittlung der nach 88. '6, 7 und 19, dann nach 88- 2 und 3 des Forstgesetzes zu behandelnden Waldungen und Waldtheile. 4. Die Ermöglichung für die kleinern Waldbesitzer und Gemeinden, sich den Rath und die Mitwirkung forst-techn sicher Organe zu verschaffen. 5. Die Beizichnng von Forsttechnikern bei Vertheilnng von Hntweiden oder Gcmcindewaldnngen. 6. Die Gründung einer Forstschule in Jdria, die Entsendung forsttechnischer Wanderlehrer und die Förderung der Bildung von forstwisscisichaftlichen Filialvereinen oder Scctioncn »nd von Waldgenossenschaften. Ueber die dicsfällige Einladung deS k. k. Landespräsidinms sprach der Landesansschnß als Vertreter der Interessen der Landcscnltnr seine Ansicht dahin ans, daß diese snbstitntorischen Maßregeln des Forstgcsetzes commissioneil zu berathen und dieser Enqncttc nachbenanntc Factoren beizuzichcn wären: 1. einige der tüchtigsten practischcn Forstmänner aus Ober-, Unter- und Jnncrkrain; 2. einige Mitglieder der Landwirthschaftgcscllschaft und deren Forstscction; 3. einige Forstkundige Vorstände der Landwirthschaftgesellschaftsfilialc» ebenfalls aus allen drei Landcs- theilen; 4. einige Mitglieder des Landcsansschusses, und 5. der Oberbergrath und der Forstmeister von Jdria. (Exh.-Nr 5395 de 1869. — Exh.-Nr. 1032 de 1870.) Der Herr Ackerbauminister hat mit dem Erlasse vom 21. November 1869, Z. 4174/1505, beschlossen, daß Landwirth. sämmtliche ans landwirthschaftliche Subventionen von Seite der Regierung und des Landes bezügliche Verhandlungen schastliches einem Snbventionsconiitä übertragen werden, in welchem and) der Landesansschnß »nd die Landesregierung durch Dele- * giric vertreten sein sollen. Der Regiernngsvertreter hat nach diesem Erlasse im Snbventionscomite ein berathendes Votum »nd ein aufschiebendes Veto, letzteres mir hinsichtlich der Rcgierungssnbventionen, wenn er einem Beschlusse des Comite nidjt beitreten zu können glaubt, worüber dann die Entscheidung des hohen Ackcrbauniinisterinnis einzuholen ist. (Exh.-Nr. 5088 de 1869.) — Analog mit der Stellung des Regiernngsdelcgirten ist and) dem Vertreter des Landcs- ausschnsscs mit der berathenden Stimme auch das aufschiebende Veto hinsichtlich der von der Landesvertrctnng bewilligten Subventionen mit dem Appell an die hohe Landesvertrctnng und rücksichtlich an den Landesansschnß vorbehalten. (Exh.-Nr. 1650 und 1910 de 1870.) Ans die von der k. k. Landesregierung mit Note vom 25. Jänner 1870, Z. 661, an den Landesansschnß Ständige Lan« ergangene Einladung zur Wahl eines Dclegirten aus seiner Mitte zur Mitwirkung in der für Pferdeznchtangelegenhciten organisirten ständigen Landescommission wurde Herr Dr. Razlag als Delcgirter der Landesvertrctnng gewählt. (Exh.-Nr. 501 de 1870. 8 ^ b* , Skladanje - Dopisu c. k. deželne vlade od 20. nov; 1869. 1. št. 7499 ozir postave o skladanji zemljišč in občin- I _ zemljišč sirih poljskih potih je deželni odbor odgovoril, da skladanje zemljišč spozna za jako zdatno pospešilo kmetijskega j in. občinski g0Sp0Cjarstva, ne le posamnim zemljiškim posestnikom na korist, ampak tudi sploh ljudstvenemu blagostanu po-poija P°Je- samnih dežel, in da za svojo dolžnost spoznà, po svoji moči pomagati, da se dà taka na vse strani koristna postava, toda vendar s pristavkom, da taka postava ne sme siliti skladanje in da se ozira na zemljiške razlike posamnih kraljestev in dežel, toraj da se nameravana vladna predloga-kot deželna postava za vojvodstvo Kranjsko v obravnavo izroči deželnemu zboru. (Vložn. zapisn. št. 4967 od 1869. 1.) [Načrt postave . Baron Boschiitz iz Hudega na Dolenskem se je do deželnega zbora obrnil s prošnjo, naj se dà de- j o čbeloreji. želna postava o varstvu čbeloreje, ter je v ta namen predložil načrt postave, ktero je shod nemških Čbelorejcev 1868. 1. sprejel v Darmstadt-u. (Vložn. zap. št. 1155 od 1870. 1.) Po mnenji c. k. kmetijske družbe, kteri se je ; omenjeni načrt dal v presojo, bi taka postava vzbudila veliko nevoljo in nasprotovanje čbelorejcev samih in dala povod mnogovrstnim prepirom, ker bi preveč mejila prosto gibanje v čbeloreji. V soglasji s to razsodbo : kmetijske družbe se tudi deželnemu odboru zdi,' da postava, ktero baron Boschütz nasvetuje o čbeloreji, za našo domačo čbelorejo ni niti potrebna niti koristna, ker sedaj veljavne splošne postavne določbe čbelorejcem dajejo zadostno varstvo. Iz tega vzroka deželni odbor dotičnega načrta postave ne predloži slavnemu deželnemu zboru. (Vložn. zap. št. 2679 od 1870. 1.) Strelnina za Deželnega zbora' sklep od 22. okt. 1869. 1., da se zopet vpelje strelnina za roparsko zverino in darilo j roparske za stekle pse, ki se okoli klatijo, naznanjen je bil s posebnim razglasom v „Laibacher Zeitung“ in v „Novicah“, zveri. (Vložn. zapisn. št. 4846 od 1869. 1.) Deželnemu odboru je bilo do sedaj dano na znanje, da so bili ustreljeni: 4 volčiče, 2 volka, 1 medvedka, 1 ris, in bilo pobitih 5 steklih psov. Daril za vse-to bilo - j e nakazanih 255 gld. , (Vložn. zap.- št. 5337 od 1869. 1. — Vložn. zap. Št. 359, 485, 684, 964, 1034,1195, 1335, 1336, 214], 2740, 3160, 3217 od : 1870. 1.) _ Največ roparske zverine bilo j e; pobitih v .postenjskem okrajnem glavarstvu, . in sicer,: 2 volčiči,. 1 ris, 1 volk in 1 stekel pes ; v novomeškem okrajnem glavarstvu pa 2 volčiči in 1 medvedka; v, črnomaljskem okr, glavarstvu 1 volk in 2 stekla psa, in v krškem okr. glavarstvu 2 stekla psa. j Prošnja lore- " V'h-T I zovškUi, l°- Prošnjo, s ktero =so se brezovški in drugi občani o lanskem zborovanji obrnili do deželnega zbora, I eomerških Tn če®, naj se jim nazaj dadč zemljišča,ikterä so. se jim izlastila iz tega namena, da se na njih za železnico reže I drugih obča- šota, je deželni odbor v smislu sklepa deželnega zbora od 22. oktobra 1869. 1. gorko podpiral pri c. k. deželni jnov. da nazaj vladi; ali in kako se je rešila ta prošnja, pa do danes še ni prejel nikakega naznanila. (Vložn."zapisn. štev. dobézemlj. 4850 od 1869. L) g S . jg |gg I 113 moCTirJ1- .. , , . Vsled sklepa, sprejetega: v XVI. seji deželnega zbora od 1869, L, bilo je 1000 odtiskov knjižice: j Razdelitev „Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele občine z gozdom“ .— brez. plače razdeljenih med kmeto-j knjižice: valce. Ižvrševaje'omenjeni sklep deželnega zbora je deželni odbor primerno število te knjižice' poslal c. k. de-! „kakoravnativladi, da jo podariljudskim šolam; na kmetih; primerno«;število te ■knjižice,,-je, prejela .kmetijska družba, i z goz om .. da jo“raždele njene podružnice, po 1 odtisek te knjižice so dobili občinski predstojniki (župani), -da jo svojim občanom priporočajo brati.... (Vlžn. zapisn. ;štev. 4792 od 1869. h) §. 5. Občinske stvari. Prošnji ljubljanskega mestnega [ odbora, češ, da se mestna občina oprosti plačevanja bolnišničinih stroškov za uboge svoje domačine, oziroma,- da :se: ta stvar drugače ■ nravnä;-slavni deželni zbor v- XVIII. seji 1869.1. ni ustregel; zato,- je imenovana mestna občina 19. jan. 1870. 1. pri e. k. državni sodniji proti deželnemu odboru vložila tožbo, s ktero zahteva, naj ima ljubljanska občina z drugimi deželnimi občinami enako pravico do porabe deželne bolnišnice v Ljubljani ter naj se jej povernejo stroški, kterih : je>'do sed‘aj po krivici plačala*77,034 gld. 4ya’kr. ; oziroma 24.840 gld. 5 kr. in oziroma 6000. gld. Vis. c. k. državna sodnija je to tožbo deželnemu odboru z dopisom od 27. jan. 1870. 1. št. 6/D. S. na znanje dala s pristavkom, da se-ovržnk spis sme vložiti do zadnjega fébruarja l-870kl. DSželni odbor je to pravna vprašanje v brambo izročil odvetniku g. dr. E. H. Costi, ■ ter po njem.>vis; vlado* prosil, naj: ona zastopa to stvar m za ovržni spis podaljša obrok. Vis. vlada je;.proščuo : zastopanj e od sebe' odvrnila, obrok za ovržni spis pa vis. državna, sodnija podaljšala do 20. aprila 1870.. 1. ; Javna obravnava te pravde pred c. k. državno : sodnijo je- bila 251 julija 1870. 1. in z visoko razsodbo na Dunaji 26. jul. 1870.1. št. 81/D. S.- bilo je odbito zahtevanje ljubljanske mestne občine. (VložnJ Žapisn. št. 4508 od 1869. 1. — Vložn. zapisn. štev, 489, 986, 1229, *3344 ód l870.,l.)* S Tako je končno-rešeno vprašanje o stroških'ljubljanskega;mesta za bolnišnico,'in deželni odbor spoznà za svojo prijetno dolžnost, staviti predlog: naj slavni deželni zbor g. dr. Costi javno priznanje izreče'ža njegovo ■ ■ ■ - srečno zastopanje te pravde. . : [ 1 ■ r::, ,••••. jp| ^Planfswm™ Deželni odbor je dopis c. k. deželnega predsedstva od 17. oktobra l869, št; 14Q7/P.; v kterem prosi po toči po- deželne podpore za Planince, kterim ste 14. julija • 1869. 1. toča in. ploha jako veliko škodo narédili, bil v XV. Skodoranim. seji 1869. 1. predložil zbranemu slav. deželnemu zboru ; ta je bil dopis izročil peticijskemu odseku, dàga prèudàri Stroški ljub. mesta jza bolnišnico. Beilage 31. 159 Arrondirnng de« Grundbesitzes und Anlegung gemeinschaftlich. Feldwege. Bienenzucht- Gesetzentwurf- Raubthier- Präunen. Die Note der k. k. Landesregierung volu 20. November 1869, Z. 7499, in Betreff der Erlassung eines Gesetzes über die Arrondirnng des Grundbesitzes und Anlegung gemeinschaftlicher Feldwege, hat der Landesansschiiß dahin beantwortet, das; er in der möglichsten Arrondirniig des Grundbesitzes ein sehr wirksames Förderniigsmittel zur Verbesserung der Wirthschaft einzelner Grundbesitzer, sowie zur Hebung des Nationalwohlstandes der einzelnen Länder überhaupt erblicke, und es demiiach als seine Pflicht erachte, on dem Zustandekommen eines dergleichen, und) allen Seiten ersprießlichen Gesetzes mitzuwirken, unter der Voraussetzung jedoch, daß dasselbe kein zwangsweises sein »»d in Würdigung der agrarische» Verschiedenheiten der einzelnen Königreiche und Länder die beabsichtigte Rcgiernngsvorlage als ein Landesgesetz für das Herzogthnm Krain im Landtage eingebracht werde. (Exh.-Nr. 4967 de 1869.) Baro» Roschütz ans Pösendorf in Uiiterkrain hat sich an den Landesansschiiß »i» die Erwirkung eines Landes-gesctzes zum Schutze der Bienenzucht ■ gewendet, und hat zu diese», Behufe den von der Versammlung deutscher Bienenzüchter zn Darmstadt im Jahre 1868 angenommenen Gesetzentwurf vorgelegt. (Exh.-Nr. 1155 de 1870.) Nach dem von der k- k. Landwirthschaftgesellschaft über den fraglichen Gesetzentwurf abgegebenen Urtheile tvürdc jedoch ein derartiges Gesetz großen Unwille» und Widerspruch der Bienenzüchter selbst erregen und Streitigkeiten aller Art provozirc», weil es die freie Bewegung in der Bienenzucht zu sehr einschränken würde. In voller Uebereinstimmung mit diesem Gutachten der Laiidwirthschaftgescllschaft erscheint and) dem Landes-ansschnsse die Erlassung des von Baron Roschütz beantragten Bienenznchtgesetzes »in so weniger nothwendig und auch unserer einheimische» Bienenzucht nicht förderlich, als die derzeit geltende» allgemeine» gesetzlichen Bcstimmniigen den Bienenzüchtern ausreichende» ReditSschntz gewähre». Ans diesem Grunde unterläßt es and) der Landesansschiiß, einen bezügliche» Gesetzentwurf dem hohe» Hanse vorzulegen. (Exh.-Nr. 2679 de 1870.) Die mit dem hohen Landtagsbeschlnsse vom 22. October 1869 genehmigte Wiedereinführung von Prämien für erlegte Ranbthiere und für das Todten hernmirrender wüthender Hunde wurde mittelst einer besonderen Kniidmachnng in der „2oibad)er Zeitung" und in der „Novice“ pnblizirt. (Exh.-Nr. 4846 de 1869.) Dem Landesansschnsse wurde bisher die Erlegung von 4 Wölfinnen, 2 Wolfe», 1 Bärin, 1 Lnchsi» und die Tödtiiilg von 5 wüthende» Hniide» angezeigt, wofür die Prämien im Betrage von 255 fl. angewiesen wurden. (Erh.-Nr. 5337 de 1869 — 359, 485, 684, 964, 1034, 1195, 1335, 1336, 2141, 2740, 3160, 3217 de 1870.) Die meisten Ranbthiere wurden in der. Adelsberger Bezirkshaiiptmaiinschaft erlegt, nämlich 2 Wölfinnen, 1 Lnchsi», 1 Wolf und 1 wüthender Hund; in der Bezirkshaiiptmaiinschaft Neustadt! dagegen 2 Wölfinnen und 1 Bärin; in der Bezirkshaiiptmaiinschaft Tschcrnembl 1 Wolf und 2 wüthende Hunde, nnb in der Bezirkshanptmannschaft Gnrk-feld 2 wüthende Hunde. Die non de» Insasse» von Brezovica und mehrerer anderer Ortsdiafte» während der vorjährige» Session an Petition der de» hohen Landtag gerichtete Petition um Rückerhalt der ihnen 311111 Behufe der Torfgewinnung für den Eisenbahnbetrieb expropriirtc» Bcsitzparzellen hat der Landesansschiiß im Sinne des hohen Landtagsbeschliiffes vom 22. October 1869, bei Brezovica, der k. k. Landesregierung wärmstcns befürwortet, über die Erledigung dieser Petition jedvck) bisher keine Mittheilung Lok, erhalte». (Exh.-Nr. 4850 de 1869.) ' ' D.rasomir Zufolge hohen Bechlnsses der XVI. Landtagssitznng vom I. 1869 waren 1000 Exemplare des Büchleins: Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele občine z gozdom — unentgeltlich unter das Landvolk zn ver- t,eI Morast-theile». In Vollziehung des gedachte» hohen Beschlusses iibmnndjte der Landesansschiiß die cntspred)e»dc Anzahl Exem- grundstücke. plare dieses Werkchcns der k. k. Landcsregierniig zur Betheilnng der Volkssdiiile» am flad)c» Lande, eine angemessene Vertheilung Anzahl erhielt die k. k. Landwirthschaftgesellschaft zur Bertheiliing durch die Landwirthschafts-Filialen; und je 1 Exemplar des Büchleins: dieses Büchleins bekamen die Gemeiiidevorstüiide zu dem Behufe, daß sie dessen Lcctürc den Gemeindegliedern eindring- rav»»» lichst empfehlen. (Exh.-Nr. 4792 de 1869.) z 0 z §. 5. Gemeinde-Angelegenheiten. Nachdem der Petition des Gemeindcrathes der Landeshauptstadt Laibach um Befreiung vom Ersätze der Spi- Spitalskosten talskosten für die nach Laibach zuständigen mittellosen Jiidividiien, eventuell um Regelung der Ersatzpflicht vom hohen Landtage in der XVIII. Sitzung 1869 keine Folge gegeben wurde, hat die genannte Stadtgemeinde am 19. Jänner 1870 Laibach, beim hohen k. k. Reichsgerichte gegen den kraiiiische» 'Landcsansschnß die Klage auf Gleichstellung mit b.cn übrigen Gemeinden deö Landes in Benützung der Landeskrankenanstalt zu Laibad) nnb Rückerstattung der bisherigen Jiidcbite-Zah-Inngcn per 77034 fl. 4V2 kr. eventuell 24840 fl. 5 kr. und eventuell 6000 fl. eingebracht. Das hohe k. k. Reid)sgcrid)t hat diese Klage dem Landesansschnsse mit dem Schreiben vom 27. Jänner 1870 3. 6/R. G. mit dem Beifügen mitgetheilt, daß bis letzten Februar 1870 eine Gegenschrift eingebracht werden könne. — Der Laiidesanssdiuß hat die Rechtsführnng in dieser Angelegenheit dem Advokaten Hr. Dr. E. H. Costa übertragen und bill'd) denselben seine Aufforderung zur Vertretniigsleistnng a» die hohe k. f. Regierung eingebracht und zngleid) um die erforderliche Erstreckung der Frist zur Gegenschrift angesucht. Die Vrrtretnngsleistniig wurde von der hohen Regierung abgelehnt, die Frist zur Gegenschrift aber vom hohen Reichsgerichte bis 20. April 1870 erstreckt. Die öffentliche Verhandlung dieses Rechtsstreites vor dem k. k. Reichsgeridite fand am 25. Juli 1870 statt, und es wurde mit dem hohen Erkenntnisse dda. Wien 26. Juli 1870, ß. 81/31. G. „Dem Begehren der Stadtgemeinde Laibach nicht stattgegeben." (Exh.-Nr. 4508 de 1869 — 489 — 986 — 1229 — 3344 de 1870.) Hiedurch wurde die lange in der "Schwebe gewesene Laibackier Spitalskostenfrage definitiv entschieden, und der Laiidesanssdiuß fühlt sid> angenehm zur Stellung des Antrages vcrpflid)tct, daß dem Herr» Dr. Costa für seine so erfolgreiche Vertretung in diesem Rechtsstreite die öffentliche Anerkennnng des hohen Hauses ausgedrückt werde. Der Laiidesanssdiuß hat die an ihn geriditete Note des f. k. Landespräsidiiims vom 17. October 1^69, ^ndessub-3. 1407/P., wegen Erwirkung einer Unterstütznng ans Landesmitteln für die durch Hagelschlag und Wolkenbrnch am Stockendorfer. 14. Juli 1869 verunglückten Insassen der Gemeinde Stockendorf dem versammelten hohen Landtage in der XV. Sitzung Vravnava zdravnikov. Okrajne blagajnice. Občinske priklade. in poroča o njom. Ta stvar sicer ni prišla na obravnavo,»ker je bil deželni zbor nenadoma sklenjen; vendar pa je deželni odbor spoznal za svojo dolžnost,, da jo je rešil v smislu poročila peticij skega odseka, ki je že bilo pripravljeno za deželni zbor. Predno je pa rešil imenovano prošnjo, obrnil se je do c. k. deželnega predsedstva naj mu naznani, kolika škoda je Planince, zadela po omenjeni nesreči. (Vložn. zapisn. štev. 4476 od 1869. 1;) Dotični izkaz, ki ga je c. k. črnomaljsko okrajno glavarstvo sestavilo o silnih potrebščinah v Planini, pa ni bil dokaz storjene škode, ampak naštevanje,, koliko živeža je še v Planini in koliko ga je še, treba, da. se Planinci preživč-do prihodnje žetve, in sicer za živež za . . . . , . . . . . . 17462 gld. Ó5 kr, in za setev za . . . . . . . • . . . . . . . . . ...... . . . 8124 „ 65 „ Skupaj toraj za . . ...... ja . , . ... ; . . . . ,. . . 25586/gld. 70 kr, - Nabira milih' darov, ki jo je za uboge Planince c. k. deželno predsedstvo razpisalo po celi deželi, imela je vspeh, komaj, imena vreden, in sicer v gotovem denarji .. . . . . . . . . 215 gld, 37V3: kr. potem 2 vagana krompirja in 3 bokale prosä. Z ozirom na veliko potrebo in revščino občine, s točo tako hudo obiskane, je deželni odbor vseh v deželnega zaloga proračun za 1870. 1. za podporo pogorelcev in drugih ponesrečenih vstavljenih 1000 gld. obrnil v podporo Planincem tako, da jim je nakupil potrebnih žitnih in drugih semen. Deželni odbor se je tudi do c. k. deželnega predsedstva obrnil s prošnjo v naj nesrečnim Planincem skuša dobiti podpore tudi iz državne blagajnice/ (Vložn. zapisn. štev. 55 . od 1870, 1.) Ali in kakošen vspeh je. dež. predsedstva prošnja imela pri č. k. ministarstvu notranjih zadev, o tem ni nič prišlo na znanje deželnemu odboru. (Vložn. zapisn. štev, 1212 od 1870. 1.) Da se preskrbi in primerno razdeli žitno in drugo seme, kupljeno za imenovanih 1000 gld., sestavil se je izmed občanov odsek, ki je na sejmeh v Črmošnicah, Črnomelji, Metliki in Kočevji nakupil žita, ktero je med 93 ubožnih občanov razdelil. Semena bilo je kupljenega: 100 mernikov pšenice 40 200 231% 99 boba ovsa ' „ krompirja „ fižola po 3 gld. kr. . ...... .... . . . . ,. . v 300 gld. -tt'kr. a _____________ . « ^ li ........................................................................... 10 70 300 gld. -rrlta 120 220, 11 162 5 « 198 11 : —-,H Skupaj .1000 gld. 5 kr. (Vložn. zapisn. štev. 2722 od 1870. 1.) Vsled postave' od 30. aprila 1870.1. o Uravnavi javnega' zdravilstva (Drž. zak, št. 68). bode, na Kranjskem namesto lOsamo 5 okrajnih zdravnikov pri c. k. okrajnih glavarstvih oskrbovalo zdravilsko Službo in Sicér s sedeži 1. v Ljubljani za Ljubljansko, Litijsko in Kamniško okrajno glavarstvo ;-1 '2. v Kranji za Kranjsko in Eadoliško okrajno glavarstvo; 3. v Postojni za Postonjsko in Logaško okrajno glavarstvo ; 4. v Novem mestu za Novomeško ih Krško okrajno glavarstvo';1 * 5. v Kočevji za Kočevsko in Črnomaljsko okrajno glavavarstvo. Deželni odbor je visoki vladi. naravnost razodet, da po tej novi uravnavi ljudstvo po kmetih o boleznih pride v velike stiske, in bode še manj .nègo do Sedaj-in)blb zdravniške pomoči, kajti novi okrajni zdravniki bodo le javne zdravilske osebe in še v tem obziru bodo komaj zadostovali; do sedaj pa je zunaj ranocelnikov zdravilo tudi 10 okrajnih zdravnikov.- ; Da’bi ne dr. zdravniki naselili po kmetih; te^a .tudi v-prihodnje zarad pičlih zaslužkov ni priča? koVati, : ker deželani,; večidel revni, zdravnika ne morejo plačevati tako, 'da bi mogel živeti, pol svojem stana Ker se pa bode za jaVno zdravništvo /plačevalo tudi iz deželnega zaloga, zato je deželni odbor dotičneinu vprašanju c. k. deželnega predsedstva odgovoril, da se v deželni zdravniški svèt, ki se ima vsled 11. §. omenjeni postave ustanoviti, odpošljeta dva uda deželnega odbora. (Vložn. zapisn. štev. .2343 od 1870. 1.) Vis, c. k. ministérstvò notranjih zadev je z ukazom od 16. januarija 1870 1. št,- 567 privolilo, ds seokrajne blagajnice na Kranjskem v 1870. L še nè razpusté, vendar pa je c. k. deželno predsedstvo prejelo povelje, da še.pred konceih tega 'leta utrjeno poroča, ali ae bodo mogle opustiti 1871. L,/ali kaj in, ktere opovire se kažejo zoper to opuščenje/*-^ ?:(Vložn. zapisn. štev./816 od 1870. 1.) — Deželni odbor je tega mnenja, da so okrajne blagajnicè za 1871. 1. neobhodnje potrebne z ozirom na posebne zadeve naše: dežele, ktere se tudi prihodnje leto, kolikor se more sedaj vedeti1 dokaj ne spremené, in stavi predlog : „Slavni deželni zbor naj sklene; se vis. vladi pošlje prošnja, naj okrajne blagajnice ostanejo in to vsaj do konca 1871. L“ : Občini Kompoljski je deželni odbor, nadjajoč se pritrdila slavn. deželnega zbora, dovolil 50% do- klado na vse neposrednje davke 1870. L, zapisn. štev. 1213 in 1214 od 1870. 1.) da Se ž njo poplačajo vsi še ne plačani občinski računi. (Vložn. Ä rilage 81. 161 inv geneigten Berücksichtigung vorgelegt, von welchem diese Note dem Petitionsansschnsse znr Prüfung und Antragstellniig zugewiesen wurde. Obwohl diese Angelegenheit wegen des nuvermnthet eingetretenen Schlusses der Session im hohen Hanse nicht mehr znr Verhandlung kam, so hielt sich doch der Landesansschnß für verpflichtet, dieselbe im Sinne des ü'om PetitionsanSschnsse znr Erstattung an den hohen Landtag vorbereiteten Berichtes der Erledigung zuzuführen, und hat sich demgemäß an das f. f. Landesprüsidinm um Mittheilung der ziffermäßigen Daten über die Größe des durch das fragliche Elementarereigniß angerichteten Schadens gewendet. (Exh.-Rr. 4476 de 1869.) Das diesbezügliche von der k. f. Bczirkshauptmannschaft Tschernembl gelieferte Elaborat über den Nothstand tu Stockendorf enthielt jedoch nicht die Nachwcisnng des angerichteten Schadens, sondern eine Speziflcation der vorhandenen Lebensmittel und eine Berechnung ihres zur Ernährung der Verunglückten bis znr nächsten Ernte erforderlichen und ans ...................................................................... 17462 fl. 05 kr. bewertheten Quantums, und die Angabe des auf.........................................................8124 „ 65 „ veranschlagten Anbansnmens, daher ein Gesaininterforderniß von.......................................25586 st. 70 kr. Die vom k. k. Landesprnsidinm znr Linderung des den Stockcndorfern drohenden Nothstandes im ganzen Lande cinaelcitete Sammlung milder Beiträge hatte ein kaum ncnncnswerthcs Resultat, und zwar an Baarschaft...........................................................................................215 fl. 37'/, kr. dann 2 Metzen Erdäpfel und 3 Maß Hirse in natura. In Berücksichtigung des großen Nothstandes und der eigenen Mittellosigkeit der genannten, durch Hagelwetter verheerten Gemeinde sah sich der Landesansschnß veranlaßt, die ganze ins Landcsfondspräliminare pro 1870 ans Unterstützung von Abbrändlern und sonst Verunglückten eingestellte Dotation pr. 1000 fl. znm Ankäufe von Samengetreide und Anbanfrüchtcn für die Verunglückte» dieser Gemeinde zn widmen. Auch wendete sich der Landesansschnß an das k. k. Landespräsidium mit dem Ersuchen, den verunglückten Stockcndorfern auch ans Staatsmitteln eine angemessene Unterstützung zu erwirken. (Exh.-Nr. 55 de 1870.) Ob und welchen Erfolg die dicsfällige Verwendung des k. k. Landespräsidiums beim k. k. Ministerium des Innern gehabt hat, darüber ist dem Landcsansschnsse keine Mittheilung gemacht worden. (Exh.-Nr. 1212 de 1870.) Znr Besorgung des Ankaufes und der zweckmäßigen Vcrtheilnng des Samengetreides und der Anbansriichtc »m den ans dem Landesfonde ^bewilligten Betrag pr. 1000 fl. hat sich ans den Gemeindeinsassen ein (Somite gebildet, welches ans de» Märkten von Čmtmšiiic, Čmicmbl, Mottling, Gottschee und Ncsselthal nachverzcichncte Anbanfrüchte angekauft und »»ter 93 bedürftige Gemeindeinsassen vertheilt hat, als: 100 Merling Weizen a 3 fl............................................................................... 300 fl. — kr. 40 „ Bohnen „ 3 „ -..........................................................................120 „ — , 200 „ Hafer , 1 „ 10 fr...................................................................... 220 „ — „ 231 Vj . Erdäpfel. — , 70 kr...................................................................- . . 162 „ 5 „ 99 „ Fisolen » 2 „ — kr.......................................................................198 „ — , Zusammen . 1000 fl. 5 kr. (Exh.-Nr. 2722 de 1870.) In Durchführung des Gesetzes vom 30. April 1870 über die Organisation des öffentlichen Sanitätsdienstes Organisation (R. G. Bl. Nr. 68), werden in Krain statt der bisherigen 10 Distriktsphysiker in Hinkunft mir 5 I- s. Bczirksärzte des öffentlichen den öffentlichen Sanitätsdienst bei den k. k. Bczirkshanptniannschaften zn besorgen haben, und zwar mit dem Amtssitze: »«nitatstten* 1. in Laibach für die Bezrrkshauptmannschaften Laibach, Litaj, Stein; 2. in Krainbnrg für die Bezirkshanptniannschaften Krainbnrg und Radmannsdorf; 3. in Adclsberg für die Bezirkshauptmamischnften Adclsberg und Loitsch; 4. in Neustadt! für die Bezirkshanptniannschaften Neustadt! und Gnrkfcld; 5. in Gotischer für die Bezirkshanptniannschaften Gottschee und öcrncmbl. Der Landesansschnß hat gegen die hohe Regierung nnnniwnnden die Besorgniß ausgesprochen, daß durch diese neue Organisation die Landbevölkerung in Krankheiten in große Drangsale gerathen und derselben noch weniger Hilfe geboten wird, als bisher, weil die neuen 5 Bezirksärzte mir als öffentliche Medizinalorgane snngiren und selbst in dieser Richtung kaum entsprechen werden, während bisher außer den Wundärzten auch die 10 bisherigen Bezirksärzte die Heilkunde ausübten. Auf die Niederlassung gradnirtcr Aerzte znr Ausübung der Privatpraxis am flachen Lande kann auch künftighin ob Mangel an dem nöthigen Anskommen nicht gerechnet werden, weil die meist arme Landbevölkerung nicht im Stande ist, den Arzt der Art zn honoriren, daß er mir bei den bescheidensten Ansprüche» leben könnte. — Da für den öffentlichen Sanitätsdienst auch der Landesfond in Anspruch genommen wird, so hat sich der Landesansschnß auf die diesbezügliche Ansrage des k. k. Landespräsidiums für die Entsendung zweier Landesansschnßmitglieder in den nach §. 11 des oberwähnten Gesetzes zn bildenden Landes-Sanitätsrath ausgesprochen. (Exh.-Nr. 2343 de 1870.) Das hohe f. k. Ministerium des Innern hat mit beut Erlasse vom 16. Jänner 1870, Z. 567, gestattet, daß Bezirkskassen, mit der Auflösung der Bezirkskassc» in Krain im Jahre 1870 noch nicht vorgegangen werde, jedoch erhielt das k. k. Landespräsidinm den Auftrag, vor Ablauf des gegenwärtigen Verwaltnngsjahrcs motivirtc» Bericht zu erstatten, ob vor-anssichtlicki im Jahre 1871 zur Auflassung der Bezirkskassen werde geschritten werden können, oder ob und welche Anstände dieser Auslassung entgegenstehen. — (Exh.-Nr. 816 de 1870.) — Der Landesansschnß hält den Fortbestand der Bezirkskasscn für das Jahr 1871 mit Rücksicht auf die in unserm Lande obwaltenden Verhältnisse, welche voraussichtlich auch im koinniende» Jahre keine erhebliche Aenderung erfahren werden, für unerläßlich, und stellt den Antrag, der hohe Landtag wolle beschließen, daß an die hohe Regierung das Ersuchen um weitere Belassung der Bezirkskassen und wenigstens bis Ende des Jahres 1871 gestellt werde. Der Gemeinde Kompolje hat der Landesansschnß sub spe rati des hohen Landtages die Einhebnna von Gemcindeum-50% Umlage auf alle directe Stenern im Jahre 1870 zur Deckung unberichtigter Gemeinderechmingen bewilliget. (Exh.- lagen. Nr. 1213 lind 1214 de 1870.) Občinski posredovalni uradi. Namen legit, in domovinsk. listov. Sestava véli-kih občin. Občinska postava ljubi, mesta. Spomenica o škofjeloško^ goriški železnici. Slovenski jezik v Železniških službah. Občini Šentvidski pri Vipavi je deželni odbor, nadjajoč se potrjenja slavn. deželnega zbora 45% doklado na vse neposrednje davke za 1870. L dovolil, da se ž njo poplačajo občinski stroški. (Vložn. zapisu, štev. 5090 od 1869j, 1. — Vložn. zapisn. štev. 712 od 1870. 1.) Dopisu c. k. deželnega predsedstva od 5. okt. 1869. 1. -št. 1388/Pr. ozir ustanovitve občinskih posredovalnih uradov, o kterih ima deželni zbor dati postavo, je deželni odbor odgovoril, naj o tej stvari vlada predloži načrt postave, kajti te misli je bil v že pripravljenem predlogu tudi peticijski odsek, ki je bil v XVI, seji 1869.1. izvoljen v ta namen, da prevdari prošnjo knežaške občine, ktera je prosila, naj se dà taka postava. (Vložn. zapisn. štev. 4474 od 1869. 1. — Vložn. zapisn. štev. 4231 od 1869. 1. — Vložn. zapisn. štev. 817 od 1870. 1.) Občini .v Knežaku, ki je o .zadnjem, zborovanji deželnega zbora vložila prošnjo zoper to, da domovinskim listom veljayo kratijo legitimacijske karte,, je. dežejni, odbor razjasnil bistvena določila o vpeljavi in namenu 'legitimacijskih kart, kakor tudi o tem/ da se domovinska pravica edino da dokazati z domovinskim listom. (Vložn. zapisu, štev. '4475 od 1869.1.) V lanskem zborovanji bil je deželnemu odboru dan nalog, da sestavi velike občine. Obšežno to delo je dovršeno do dvèh okrajnih glavarstev. Popolna dovršitev tega, delà je pa zadržala okoliščina, da je poročevalcu o važni tej stvari, ker je kot deželnega zbora zastopnik ozir bolnišničinih stroških ljubljanskega meste pred državno sodnijo, zmanjkalo časa pečati se s sestavo vélikih občin. Z ozirom na kratek čas, ki je letošnjemu zborovanju deželnega zbora odmerjen, je deželni odbor 5. avgusta sklenil, načrta nove občinske postave ljubljanskega mesta v tem zborovanji ne predložiti slavnemu deželnemu zboru. §. 6. Občila (ceste in mostovi). Dr. Lovro Tomanov predlog o škofjeloško-goriški železnici, v XVII. seji 21. okt. 1869.1. stavljen in gospodarskemu odseku na posvetovanje, izročen, zarad prenaglega sklepa deželnega zbora (22. okt.) več ni mogel biti obravnovan. Deželni odbor toraj ni imel vezalnega programa, po kterem naj bi .se bil lotil te, stvari; vendar pa je spoznal za svojo dolžnost, na ta dr. Lovro Tomanov železni.čin osnutek v spomenici obrniti pozornost vis, c. k. ministerstva. in vis. državnega zastopa, Po tem osnutku naj bi se od ljubljansko-trebiške železnice pri Škofji Loki odcepila železnica skoz poreške doline poljanske Sore, Cirkničice, Idrijšice in Soče čez Cirkno, Sv. Lucijo v Gorico. Ta železnica bi bila najnaravniša zveza Avstrije z Italijo, njena zadnja tretjina od vstopa v Sočino dolino pri Modreji do Gorice bi se vjemalo z namišljeno predilsko ^železnico; v Gorici bi se zvezala z južno železnico ali pa bi se samostojno izpeljala v Trst. Ta železnica bi bila dolga 138/,0 milje, ter bi važni živosreberni idrijski rudnik s kratko postransko želežnico lahko spravila v železniško zvezo,. Deželni odbor je toraj škofjološko-goriško železnico priporočil vis. ministerstvu in vis. državnemu zbora in v primerni spomenici naštel prednosti v gospodarskem in strategičnem obziru te železnice pred namišljeno predilsko železnico, ki se more izpeljati in vzdržati le z jako velikimi in mnogimi težavami. Tudi je navel veliko korist te železnice za zahodne kraje kranjske dežele in ljubljansko-trebiške železnice. (Vložn. zap. štev. 5223 od 1869. 1.) Deželni odbor je z dopisom od' 18. novembra 1869. L štev.14884 glavnemu vodstvu c. k. priv, cesarjevič Eudolfove železnice priporočil ozir imeti na slovenski jezik v železniških službah pri ljubljansko-tre-biški železnici,'ter zlasti dokazal potrebo, da so uradniki, zlasti vozniki (kondukterji) zmožni slovenskega jezika, da se napisi na postajah napravijo v slovenskem jeziku in da se imena postaj potujočemu ljudstvu vselej napovedujejo tudi slovenski. Omenjeno, vodstvo je v svojem odgovoru od 12. jan. 1870. 1. št. 8268 nepogojno obljubilo, da se napisi napravijo in tudi postave naznanijo v slovenskem jeziku, in dalo tudi zagotovilo, da se hoče pri'oddaji služeb v enaki sposobnosti pred vsem ozirati na take prosilce, ki so zmožni slovenskega jezika. (Vlož. zapisn. št, 273 od 1870. 1.) Na interpelacijo, ktero je y XVIII. seji 1869. 1. stavil poslanec dr. Zarnik s tovarši, češ, naj se pri oddaji železniških služeb na Kranjskem ozir jemlje na Slovence, naj se napravijo slovenski napisi na postajah in postaje napovedujejo tudi slovenski, pa je deželnemu odboru po c. k. deželnemu predsedstvu došlo naslednje rešilo c. k. kupčijskega ministerstva (štev. 1096/185): „Z ozirom na sporočilo od 31. okt. 1869. 1. št. 1456/Pr. se e, k. deželnemu predsedstvu vračaje priloge daje na znanje to-le : Kar tiče željo, kr so jo nekteri poslanci kranjskega deželnega zbora'Izrekli, naj bi se pri oddaji železniških služeb na-Kranjskem, zlasti gledalo, na- slovenske, prosilce, ministerstvo ni v stanu, o tej zadevi nič storiti; kajti pri oddaji železniških uradniških in dragih službah mora se, kakor se umé samo po sebi, najprej gledati na sposobnost dotičnih prosilcev za te službe, na znanje jezikov mora se ozir imeti le toliko, kolikor je na občno in na korist želežniškemu podvzetju, da so njegovi uradniki in služabniki, kolikor imajo občevati Beilage 31. 163 Dcr Gemeinde St. Veit bei Wippach hat der Landesansschnß in Anhoffnng der nachträglichen Gcnehmi-gnng des hohen Landtages znr Deckung dcr Gemcindeaiislagcn für das Jahr 1870 die Einhebnng einer 45%geit Umlage auf alle direkten Stenern bewilliget. (Exh.-Nr. 5090 de 1869. — Exh.-Nr. 712 de 1870.) Die Zuschrift des f. k. Landcspräsidiunis vom 5. October 1869, Z. 1388/Pr., in Betreff der dcr Landesge- Gemeindever-setzgcbnng vorbehaltcncn Activirnng von Gemcindevermittlnngsämtern hat dcr Landesansschnß dahin beantwortet, daß mittlungs-diesfalls eine Regierungsvorlage eingebracht würde, indem sich auch der Petitionsansschnß, welchem in der XVI. Land- ein er-tagssitznng 1869 chic Petition der Gemeinde Grafenbrnn» um Erlassung eines diesbezüglichen Gesetzes zur Antragstcllnng zugewiesen wurde, in dem vorbereiteten Antrage für die Einbringung einer Regierungsvorlage ausgesprochen hat. (Exh.-Nr. 4474 de 1869. - Exh.-Nr. 4231 de 1869. — Exh.-Nr. 817 de 1870.) An die Gemeinde Grafenbrnnn, roddjc in dcr letzten Landtagssession eine Petition gegen die Schmälerung Bestimmung der Giltigkeit der Hcimatscheine durch Legitimationskarten eingebracht hat, erließ dcr Landesansschnß eine kurze Ansein- der Legitim«« andcrscßnng der wesentlichsten gesetzlichen Bcstiuinmngcn über die Einführung und den Zweck der Legitimationskarten, sowie über bic den Heiinatschcinen ausschließlich vorbchaltene Anwendbarkeit znr Nachwcisnng des Heimatrcchtes. (Exh.- scheme' Nr. 4475 de 1869.) In der vorjährigen Landtagssession wurde dem Landesausschusse dcr Auftrag zur Bildung von Hauptge- Bildung der mcinde» ertheilt. Dieses umfangreiche Operat ist bis auf die Distrikte von zwei Bezirkshauptmannschafte» ausgearbeitet. Hauptgemein-Dic gänzliche Vollendung dieser Arbeit wurde jebod) durch den Umstand verzögert, weil der Referent, welcher diese wich- ben- tigcn Verhandlungen zu führen hatte, wegen Vertretung des Landesansschuffes in der Laibachcr Spitalskostcnfrage vor dem hohen Reichsgerichte längere Zeit den Agenden über die Bildung von Hanptgcmcindcn nickst die erforderliche Zeit widmen konnte. Mit Rücksicht ans die der diesjährigen Landtngssession bemessene sehr kurze Dauer hat dcr Landesansschnß Gemeindesta-iii dcr Sitzung vom 5. August beschlossen, den Entwurf eines neuen Gcmeindestatntes dcr Stndr Laibach in dieser Ses- tut der Stadt sion dem hohen Hanse nicht vorzulegen. Laibach. §, 6. Comnumicationsmittel. Der in der XVII. Landtagssihnng am 21. October 1869 vom Abgeordneten Dr. Lovro Toman gestellte Promemoria und dem volkswirthschaftlichen Ausschüsse zur Vorberathung zugewiesene Antrag wegen Anlegung dcr Bischoflack-Görzer Me» der Verbindungsbahn konnte wegen des schon mit 22. October erfolgten Landtagsschlnsses vom hohen Hanse nicht mehr in Gör-er°Eisen« Berathung gezogen werden. bahn. Der Landesansschnß hatte daher kein bindendes Programm, »»> in dieser Angelegenheit die Initiative zu ergreife»; nichts desto weniger hielt es derselbe für seine Pflicht, ans dieses Bahnproject Dr. Lovro Toman's in einer Denkschrift die Aufmerksamkeit des hohen k. k. Gesammtministerinmff und der hohen Reichsvertrctnng zu lenken. Nach diesem Projectc wäre von dcr Laibach-Tnrviser Bahn nächst Bischoflack eine Zweigbahn durch die Fluß-thäler der Pöllandcr Zaier, der Cirknisica, Jdrisica und des Jsonzo über Kirchheim, St. Luzia nach Görz als eine der natürlichsten Verkehrslinien zivischc» Oesterreich und Italien herzustellen, deren letztes Drittel von dcr Einmündung ins Jsonzothal bei Modrca bis Görz mit dcr projcctirten Predilbahn zusammen siele, in Görz könnte sie an die Südbahn angeschlossen oder auch selbstständig bis Triest ausgeführt werden. Die Länge dieser Bahnlinie beträgt 138/10 Meilen, mit) es könnte auch das wichtige Quecksilbcrbergwerk Jdrin durch Erbauung einer leichten Flügelbahn in den Bereich des Eisenbahnverkehres gebracht werden- Der Landesansschnß hat daher das Bischoflack-Görzer Eisenbahnprojcct beim hohen Gesammtministerinm und bei der hohen Reichsvertrctnng in Anregung gebracht, und in dem diesbezüglichen Memorandum die nicht zu verkennende» Vortheile dieser Eisenbahntracc vor der projectirten mit großen Terrain- und Bctriebsschwicrigkciten verbundenen Predilbahn in volkswirthschaftlichcr und strategischer Hinsicht hervorgehoben und auch ans die großen Vortheile hingewiesen, welche die Bischoflack-Görzer Zweigbahn den westlichen Landcsthcilen Krain's und der dem Ausbaue nahen Laibach-Tarvi-ser Bahn gewähre» würde. (Exh.-Nr. 5223 de 1869.) Der Landesansschnß hat mit Note vom 18. November 1869, Z. 4884, der Generaldirection dcr k. k. priv. Slovemsche Kronprinz Rndolkbah» die Berücksichtigung dcr slovenischen Sprache im Verkehrsdienste auf dcr Laibach-Tarviser Bahn- Sprache im strecke anempfohlen und namentlich die Nothwendigkeit hervorgehoben, daß die Beamten und insbesondere die Condnctcnre Eiseubahnver« dcr slovenischen Sprache mächtig seien, daß die Aufschriften an den einzelnen Stationen auch in dieser Sprache ange- kchrdienste. bracht und die Namen der Stationen dem reisenden Publikum stets auch slovcnisch angesagt werden. — Die Anbringung slovenischer Aufschriften und das Ansrnfen dcr Stationsnamcn in slovenischer Sprache hat die gedachte Bahndircction in ihrem bezüglichen Antwortschreiben vom 12. Jänner 1870, Z. 8268 unbedingt zugesagt, und auch die Zusicherung gegeben, daß bei Verleihung von Dicnstplätzen bei sonst gleicher Qualifikation diejenigen Competenten vorzugsweise werden berücksichtiget werden, welche auch dcr Landessprache mächtig sind. (Exh.-Nr. 273 de 1870.) Ans die in der XVIII. Landtagssitznng 1869 vom Abgeordneten Dr. Zarnik und Genossen gestellte Interpellation wegen Berücksichtigung der Slovene»'bei Besetzung von Eiscnbahndicnstpvstcn in Krain, dann wegen sloveni-schcn Aufschriften und Ansrnfnng slovenischer Stationsnamen ist aber dem Landesansschnsse vom k. k. Landespräsidinm nachstehende Erledigung des k. k. Handelsministerinms mitgetheilt worden: Mit Beziehung ans den Bericht vom 31. October 1869, Z. 1456/Pr., wird dem k. k. Landespräsidinm unter Rückschluß dcr Beilage Nachstehendes eröffnet: Was zunächst den von mehreren Abgeordneten de? krainischen Landtages ausgesprochenen Wunsch nach vorzugsweise!: Berücksichtigung slovenischer Bewerber bei der Verleihung von Dienstpostcn bei den in Krain gelegenen Eisenbahnen betrifft, so ist das Handelsministcrinm nicht in dcr Lage, in dieser Richtung seine Einflußnahme eintreten zu lassen. Denn bei der Besetzung von Beamten- und Diencrstcllen im Eisenbahnbetricbsfache muß selbstverständlich zuerst auf die fachmännische Qualification der betreffenden Bewerber Rücksicht genommen werden, wobei Sprachkenntnisse ledig- z ljudstvom, v stanu porazumeti se ž njim. Tej zahtevi pa, kakor se je pozvedelo, že sedaj ustrezajo železniške družbe. Več zahtevati v jezikovem obziru se ne strinja s skrbjo za varnost in red v službovanji, in imelo bi nasledke, ki bi nevarni bili in za ktere je odgovorna železniška družba. Ozir drugih zahtevanj je pa upravništvo cesarjevič Rudolfove železnice že izreklo, da ga je volja, na postajah ljubljansko-trebiške železnice slovenske napise napraviti zraven nemških in postaje naznanjati dati v obeh jeziMh. Vsled dopisa upravništva južne železnice je napovedovanje postaj v slovenskem jeziku tudi že ukazano. Na Dunaji 25. februarija 1870. 1. Plener 1. r. Ustrezajo naročilu, prejetemu z deželnega zbora sklepom od 20. okt. 1869. 1, se je deželni odbor z dobro podprto prošnjo obrnil do vis. kupčijskega ministerstva, naj bi se privolila ljubljansko-karlovska železnica, oziroma podpirala v visokem državnem zboru, v kterem pa ta stvar v poslednjem zborovanji ni prišla na obravnavanje. Dopis od 28. aprila 1870.1. št. 4790, s kterim se je deželni odbor vsled vis. sklepa deželnega zbora od 20. okt. 1869. 1. obrnil do c. k. deželne vlade zarad poprave in uravnave kokerske ceste, bil je deželnemu zboru nazaj poslan z naznanilom, da je preložitev te ceste čez goro Ljubelico že v delu in da je o dovršenji te preložitve v dveh letih sklenjena pogodba, da se ta obrok steče s koncem 1871. 1. in da sedaj ni vzroka dvomiti, da se. dovrši v stavljenem obroku. (Ylož. zapisn. št. 2200 od 1870. 1.) Most Lahina Vsled pooblastila sl. deželnega zbora od 22. okt. 1869. 1. je deželni odbor za zidanje mostu čez La- pri Gradacu. jjjuo pn Gtiadacu, čegar stroški so preračunjeni na 6398 gld. 58 kr., iz deželnega zaklada privolil 1200 gold. podpore. (Vložn. zapisn. štev. 4849 od. 1869. 1.) Ta podpora^ se metliškemu cestnemu odboru izplača v dveh enakih delih, in sicer prva polovica, ko se prične zidati most, druga pa po postavljenih spodnjih mostovih podlogah, vendar pa mora cestni odbor poprej dokazati, da se zidanje ne ustavi zarad pomanjkanja potrebnega stavbenega zaloga. (Vložn. zap. št. 1703 od 1870. 1.) pri Bakeku Na dopis od 28. aprila t. 1. št. 4722, s kterim se je deželni odbor vsled visokega sklepa deželnega ni privoljena. zbora od 1. okt. 1869. 1. obrnil do c. k. deželne vlade o zavori v Rakeku, je, imenovana vlada z dopisom od 18. maja 1870. 1. št. 3423 odgovorila, da kakor rada tudi ustreza željam deželnega odbora, v tem primerljeji nikakor ne more vstreči in sama sebi nasproti pri nespremenjenih razmerah to, kar je po resnem prevdarku in popolnem prepričanji odrekla, podpirati pri ministarstvu. (Vložn. zapisn. št. 2201 od 1870, 1.) Dolenska železnica. Kokerska cesta. Občina Senožeški cestni odbor je s sklepom od 7. febr. 1870. 1. zahvalo izrekel za podporo 1000 gld., za Senožeče 1870. 1. dovoljeno mu po deželnem zboru za vzdrževanje reške ceste ter z vlogo od 16. febr. 1870. 1. št. 11 zahvalo izre- prosi]) naj deželni odbor to zahvalo na znanje da slavnemu deželnemu zboru. (Vložn. zap. št. 1223 od 1870.1.) Eä sa cestno podporo. §. 7. Deželne naprave in zàlogi. Deželni arhiv. Ker se vsi arhivi (pismohrambe) v Avstriji uravnavajo, zato je c. k. deželna vlada z dopisom od 15. dec. 1869. 1. št. 6670 deželnemu odboru postavila vprašanje, ali ga ne bi bila volja z ozirom na stan in uravnavo deželnega in muzejalnega arhiva, kakor tudi z ozirom na prenaredbo kranjskega deželnega muzeja vdeležiti se priprav, s kterimi ona namerava prenarediti arhive, tako da bi se mogel ustanoviti pravi deželni arhiv, še pred tem pa, da bi se starejši vladni spisi, ki so čisto zgodovinske ih znanstvene vrednosti, vknjižili v muzejalni arhiv, čegar uravnava je bistven del pravil, ki so bila vis. deželnemu zboru predložena v Vin. seji 1869. leta. Deželni odbor je že v svojem predlogu od 20. sept. 1869. 1. (glej prilogo št. 42 v stenograf, zapisniku) spoznal potrebo deželnega arhiva; toda vprašanje o deželnem arhivu se zarad tako nenadoma sklenjenega deželnega zbora 1869. 1. ni moglo konečno rešiti, ter zato deželni odbor misli nov predlog o tej stvari storiti v letošnjem zborovanji. Z ozirom na to je deželni odbor v seji od 31. dec. 1869. 1. sklenil sprejeti spise, ki se nahajajo v arhivu in v stari registraturi c. k. deželne vlade, ter jih vknjižiti dati v muzejalni arhiv; zato je muzejalnemu varhu g. K. Deschmannu dal nälog, da jih sprejme in skrbi, da se za sedaj vlože in hranijo v ognja varni sobi deželnega muzeja. Ker sedanji čas. utegne najugodnejši biti, da se nazaj dobé arhivi nekdanjih kranjskih samostanov, iz naše dežele preneseni, zato je bila c. k. deželna vlada prošena, deželnemu odboru, kolikor vi, na znanje dati, kam so bili ti samostanski arhivi poslani, zlasti kterim arhivom viših uradov zunaj dežele so bili izročeni. Beilage 31. 165 Ud) insoweit in Betracht kommen sönnen, als eS im öffentlichen, wie im eigenen Interesse jeder Eisenbahnnnternehmimg selbst liegt, daß ihr Bctricbspcrsonal, soweit cs den directcn Verkehr mit der Bevölkerung zn besorge» hat, in der Lage sei, sich derselben verständlid) z» mache». Dieser Forderung wird nach den eingezogenen Erkundigungen ohnedies von Seite der Eisenbahngeseltschaften Rechnung getragen. Weitergehende, sprachlidie Anfordcrnuge» sind mit dem Interesse der Aufrechthaltnng der Sicherheit und Regelmäßigkeit des Betriebsdienstes unvereinbar und würden zu Consequenzcn führen, tueldje geeignet wären, die Handhabung des Betriebsdienstes zu gefährden, für welchen die Eisenbahngesellschaft vcantwortlich ist. 'Was die übrige» Begehre» angeht, so hat der Verwaltungsrath der Kronprinz Rndolfsbah» sich bereit erklärt, auf den Stationen der im Bane begriffenen Linie Laibach-Tarvis seinerzeit slovcnische Aufschriften neben den deutschen anzubringen, sowie wegen Ausrufung der Stationsnamcn in beiden Sprachen Vorkehrung zu treffe». Vfiut Mittheilung des Verwaitnngsrathes der Sndbahngescllschaft hat dieser die Ansrufnug der Stationsnamen in slovcnischcr Sprache ebenfalls veranlaßt. Wien am 25. Februar 1870. Plener m. p. Dem mit dem hohen Landtagsbcschlnssc vom 20. October 1869 erhaltenen Aufträge gemäß hat sich der ^erkramer-Landesausschuß mit einer wohlmotivirteii Petition an das hohe Hnndelsininisterinin um Bewilligung der Laibach-Karl- 9 ' stüdtcr Eisenbahnlinie, beziehungsweise um Unterstützung dieses Bahnprojectes im hohen Reichsrathe gewendet, bei roddjctti jcdod) dieser Gegenstand in der letzten Session nicht ans die Tagesordnung gekommen ist. Die znftlge hohen Lanotagsbeschlnffcs vom 20. October 1869 an die k. k. Landesregierung wegen Confer- Kankerstraße, tuning und Regelung der Kankcrstraße gerichtete Note vom 28. April 1870, Z. 4790, wurde beut Landesansschusse mit der Eröffnung ziirückgeschlossc», daß die Umlegung des Lojbelzabcrgcs an dieser Straße bereits in Angriff genommen und für die Vollendung des UmlcgnngsbaueS cöntractlich ein zweijähriger Termin festgesetzt wurde, welcher mit Ende des Jahres 1871 ablauft, und daß vor der Hand kein Anlaß zur Besorgnis; vorhanden ist, daß dieser Banvollendiingsteriniii nicht eingehalten würde. (Cxh.-Nr. 2200 de 1870.) Ueber Ermächtigung des hohen Landtages vom 22. October 1869 hat der Laiidesansschuß für den Ban ei- LahinaLrücke »er gemauerte» Brücke über die Sadjitm bei Gradac, für wddjc die Kosten auf 6398 fl. 58 kr. veranschlagt wurden, bei Gradac, eine Subvention von 1200 fl. ans beut LandeSsondc bewilliget. (Exh.-Nr. 4849 de 1869.) Diese Subvention wird dem Möttlingcr Straßencomite in zwei gleichen Raten erfolgt werden, und zwar die erste Rate beim Beginne des Brückenbaues, die zweite aber nach Herstellung der untern Brückenstützen, jedoch muß das Straßencomite vorerst den Nachweis liefern, daß eine Unterbrechung des Brückenbaues ob Mangel am nöthigen Banfonde iiidjt zu besorgen sei. (Exh.-Nr. 1703 de 1870.) Auf die in Folge hohen Landtagsbeschlnsscs vom 1. October 1869 an die k. k. Landesregierung gcriä)tcte Znschrift vom 28. April d. I-, Z. 4722, betreffend die Errid)tn»g eines Manthschrankcns in Rakek — wurde dem Lau- m desausschnssc von der gctmnntcii Landcsstelle mit Note vom 18. Mai 1870, Z. 3423 erwiedert, daß dieselbe, so großen Werth sie sonst and) darauf lege, den Wünsd)en des Lattdesausschusses zu cntspredten, im vorliegenden Falle nicht in der Lage ist, ans das gestellte Ansinnen einzugehen und int Widerspruche mit sich selbst bet unverändert gebliebenen Verhältnissen das, was sie selbst nad) reiflicher Erwägung und ans vollster Ucberzcngnng abzulehnen fand, beim Ministerium zu befürworten. (Exh.-Nr. 2201 de 1870.) Das ScnoLcöcr Straßencomite hat mit Beschluß turnt 7- Februar 1870 für die zur Erhaltung der Reka- Darüsagung thaler Straße vorn hohen Landtage für das Jahr 1870 bewilligte Subvention von 1000 fl. seinen Dank ausgesprochen @cn®ee™ctujjC und mittelst Eingabe vorn 16. Februar 1870, Z. 11, den Landcsansschnß ersucht, diese Danksagung dem hohen Land- t,je Straßcn-tagc zur Kenntniß zu bringen. (Exh.-Nr. 1223 de 1870.) subvention. §. 7. Landesanstalten und Fonde. Aus Anlaß der im Werke begriffene» Regelung des gesamniten Archivlvesens in Oesterreich hat die k. k. Landesarchiv. Landesregierniig mit Note vom 15. Dezember 1869, Z. 6670, an den Landcsanssdmß die Anfrage gcridjtet, ob derselbe mit Rücksicht ans die Beschaffenheit und de» Organismus des landschaftlichen und Mnsealarchives, sowie mit Rücksicht ans die int Zuge befindliche Reorganisirnng des fmini|d)c» Laudesmuseums geneigt wäre, sich an den von ihr beabsiä)-tigteu Einleitungen zur Regelung des Archivlvesens in der Richtung zu bctheiligen, daß das Zustandekommen eines ei-gentliche» Landesarchivcs angebahnt würde, die Regiernngsacten ältern Datums von rein historischem und wissensd)aftli-djctii Werthe aber schon vorläufig dem Mnscalarchivc, dessen orgnttifdjc Einrichtung einen wesentlichen Bestandtheil des dem hohen Landtage in der VIII. Sitzung 1869 vorgelegten Mnscalstatntes bildet, einverleibt würden. Der Landcsansschnß hat bereits in der Landtagsvorlagc vom 20. September 1869 (Beilage Nr. 42 der stenogr. Landtagsberidile) in der Abhandlung über das Mnscalarchiv die Nothwendigkeit eines Landesarchivcs hervorgehoben, jcdod) konnte die Frage der Erweiterung des MnsealMhives zu einem Landesarchivc wegen der unerwarteten Schließung des 1869er Landtages zu keiner definitiven Lösung gebracht Werden und Wird die neuedidje Vorlage derselben in dieser Session vom La»desanssd)»sse beabsichtigt. Mit Rücksid)t darauf hat daher der Landcsansschnß in der Sitzung vom 31. Dezember 1869 die Uebernahme der im Archive und in der alten Registratur der f. k. Landesregierung vorhandenen Archivalien und Einverleibung derselben in das Mnscalarchiv beschlossen nnb den Mnsealcnstos Herrn C. Desdimann zn bereit Empfangnahme angewiesen uitb ihm die Sorge für ihre interimistische Aufbewahrnng in einer fencrsicher» Localitüt des Landcsmnsenms übertragen. Da ferner der jetzige Zeitpunkt zur Reclamirnng der außer Landes gcbrad)tcn Ard)ive der einstigen krainischen Klöster wohl der geeignetste sein dürfte, so wurde die k. k. Landesregierniig gebeten, die ihr etwa bekannten Daten über die Ablieferung dieser Klosterarchive namentlid) an die Archive höheren Behörden außer Landes dem Landesausschnssc bekannt zu geben. Zaostale o-"bresti zemlj. odveze zaloga za erar. pred-' plače. Odpis zaostalih deželnih in zemljisko-odveznih doklad od vžit-nine v okra-iih Črnomelj. Trebno, KrSko, Senožeče in Vipava za 1866. in 1867. 1. Ob enem se je deželni odbor ozir prostornega obsega in najboljše uravnave arhiva, za našo deželo primernega, obrnil do adjunkta štajerskega deželnega arhiva, g. dr. Arnolda Lušina, kteremu je obseg našega stanovskega in deželnega arhiva znan iz lastnega prepričanja in kteri si je vrh tega po svojih zgodovinskih preiskavah in popotovanjih po Kranjskem tudi pridobil nekolik pregled arhivalske tvarine, ktero bi utegnil dobiti kranjski deželni arhiv. (Vlož. zap. št. 5293 od 1869. 1.) Ko je dotična obširna spomenica g. dr. Arnolda Lušina došla, je deželni odbor v seji od 13. maja 1870. 1. sklenil, čakati z vprašanjem, ali bi se stari deželni arhiv združil z muzejalnim arhivom, in pri iskanji primernih sob za muzejo'ozirati se na pomnožitev stanovskega arhiva. — Ob enem je bilo deželnemu stavbenemu pregledniku naročeno, načrt in stroškovnik izdelati in predložiti o prenaredbi prvega nadstropja šolskega poslopja z novo stavbo nad véliko stražnico,: kamor bi se preselila muzeja. • Do te stopinje je dosedaj dospelo vprašanje o prihodnih sobah za muzejo in arhiv. (Vlož. zapisn. št. 1643 od 1870. 1.) Že v Sporočilu, ktero je v X. seji 1869. 1. finanč. odsek dal o zemljiške odveze proračunu za 1870. L, bilo je opomnjeno, da upravne izkaze kranjskega zaloga zemlj. odveze za mesece: april, julij ih september 1867. 1. ljubljansko finančno vodstvo z dopisom od 2. septembra 1869. 1. št. 10241 ne spoznà za pravšne, ker še v njih mesečni zemljiško odveznega zaloga presežki niso odšteli od neobrestnih, ampak od obrestnih državnih predplač, in da je omenjeno finančno vodstvo c. k. deželni blagajnici ukazalo, pri blagajnici kranjskega zem-ljiško-odveznega zaloga 5% za od meseca aprila 1868. 1. nič več plačevane obresti od obrestne predplače 195.461 gld. 46 kr. potegniti in sicer v znesku od 22.802 gld. 1 kr. V omenjenem sporočilu finančnega odseka bilo je dalje preudarjano, da je dotična obrestna državna predplača s presežki dohodkov kranjskega zemljiško-odveznega zaloga z obrestmi Vred že 1867. 1. bila vrnjena kameralnemu zàlogu, in da je država brez'ovire in brez ugovora sprejela to vrnitev, da toraj več ni obrestne državne predplače, in da vsled tega niso opravičene obresti 22.802 gld. 1 kr., ktere hoče finančno vodstvo imeti povrnjene, ker o obrestih več ne more biti govorjenje. Všled Sklepa, sprejetega v seji od 6. oktobra 1869. Éjf se je deželni odbor do visoke vlade obrnil s prošnjo, naj se odpišejo zahtevane obresti (Vložn. zapisn. št. 4794 od 1869. 1.), in poslali so se finančnemu ministru vsi dotični podatki in spisi. (Vlož. zapisn. št. 669 od 1870. 1.) — Dotični za kranjski zemljiško-odvezni zälog tako važni odlok še ni došel deželnemu odboru. Najemništvo vžitnine v davkovskih okrajih Črnomelj, Trebno, Krško, Senožeče in Vipava je imelo Še plačati, in Sicer: I. zemljiško-odveznemu zalogu. za 1866. 1. 25% doklade .... . ........................... 1999 gld. 76 kr. za 1867. 1. 10% doklade . . . . . . . . . .... . . 3416 „ 66% „ in 5% zamudnih obresti . ... ... . . , . . . . . 719 „ 90 %• „ skupaj . 6136 gld. 33 kr. II. kranjskemu deželnemu zalogu pa za 1866. 1. 10% dokladov ............................... 3416 gld. 66% kr. in 5% zamudnih obresti . . . . . . . . .•• 419 „ 94% „ skupaj . 3836 gld. 61 kr. toraj vsega skupaj.................... ........................................... . . 9972 gld. 94 kr. Z ozirom na djanski izid pobiranja vžitnine in s pristavkom, da-sl. deželni odbor pritrdi, je deželni odbor ta zaostanek imenovanemu najemništvu na dotično njegovo prošnjo znižal A. pri zemljiško-odveznem zalogu: 25% doklade za 1866. 1. na........................... 970 gld. 16 % kr. 10% doklade za 1867. 1. na.............................. 3059 „ 85 „ 5% zamudne obresti na ’....................... . . ., , 522 „ 19 Vg „ skupaj . 4552 gld. 21 kr. B. pri deželnem zalogu: 10% doklade na............................. 3059 gld. 85 kr. 5% zamudne obresti na . . ............. 376 „ 67 ,, skupaj na . 3436 gld. 52 kr. toraj skupaj na....................... . . ' ....... . . . . toraj za . ................................................ . . • • in vrh tega zamudne obresti 1 . ... . , . . . . ... . . . • • . ., z ozirom na upravne stroške, ktere je c. k. finančno vodstvo na leto preudarilo na 4000 gld., popolnoma odpisal; ves odpis torej znaša . . .... . . .................... toraj je najemnik dr. Oskar Pongrac po odpisu zamudnih obresti zaostalih doklad imel le 7988 gld. 73 kr. 1984 gld. ß kr. 898 11 86% 11 2883 11 7 % 4* 7089 11 68% Beilage 31. 167 Zugleich hat sich der LandesanWuß in Betreff des räumlichen Umfanges und der zweckmäßigsten Einrich-tnng eines den Verhältnissen Krams entsprechenden Landesarchives an den Adjnncten am steirischen Landcsarchive Herrn Dr. Arnold Lnschin gewendet, welchem der Umfang des hiesigen ständischen n»d Landesarchives ans eigener Anschauung wohl bekannt ist, und welcher überdies bei seinen historische» Forschungen »nd Bereisungen in Kram auch einen beilänfi-acn Uebcrblick des archivalischcn Materiales gewonnen hat, auf dessen Acqnirirnng das krainische Landesarchiv rechnen könnte. (Exh.-Nr. 5293 de 1869.) Noch dem Einlangen des diesbezüglichen ausführlichen Promcmoria des Herrn Dr. Arnold Lnschin hat der Landesansschnß in der Sitzung vom 13. Mai 1870 beschlossen, die Frage wegen Einbeziehung des alten landschaftlichen Archives in das Mnsealarchiv einstweilen ans sich beruhen zu lassen, und bei der Ermittlung geeigneter Localitäte» für das Museum ans den eventuellen Zuwachs des landschaftlichen Archives Rücksicht zu nehmen. — Zugleich wurde der landschaftliche Baninspizient beauftragt, einen Plan und Kostenüberschlag über die Erweiterung und Adaptirung des I. Stockwerkes des Schulgebäudes einbezüglich einer Zubaute über dem Hanptwachgcbände znm Behufe der Unterbringung des Museums auszuarbeiten und vorzulegen. In diesem Stadium befindet sich jetzt die Frage wegen der zukünftigen Museal- und Archivslocalitütcu. (Exh.-Nr. 1643 de 1870.) Es wurde bereits in der X. Landtagssitznng 1869 in dem vom Finnnzansschnsse über das Grnndentlastnngs- 3mfeimttf|i. fondspräliniinare pro 1870 erstatteten Berichte bemerkt, daß die Gebarnngsausweise des krainische» Grnndentlastnngs-fondco für die Monate April, Juli und September 1867 von der Laibacher k. k. Finanzdirection laut deren Note vom ^nbes für 2. September 1869, Z. 10241, nicht als richtig anerkannt wurden , weil in denselben die monatlichen Gnndentlastnngs-«arische Bor-fondsübcrschüsse nicht von den unverzinslichen, sondern von den verzinslichen Staatsvorschüssen in Abzug gebracht worden Msse. sind, und daß von der genannten Finanzdirection die k. k. Landcshanptknssa angewiesen wurde, von der krainische» Grnndentlastnngssondskassa die vom Monate April 1868 herwärts nicht mehr entrichteten 5% Interessen vom Verzinslichen Staatsvorschnsse pr. 195.461 fl. 46 kr. im Betrage von 22.802 fl. 1 kr. einznheben. In dem erwähnten Finanzausschnßbcrichte wurde ferner hervorgehoben, daß der fragliche verzinsliche Staatsvorschnß nach Maßgabe der Empfangsüberschüsse des krainische» Grnndentlnstnngsfondes schon im Jahre 1867 mit genauer Berichtigung der entfallenden Zinsen an den Cameralfond rückgezahlt und diese Rückzahlung auch ohne Anstand und ohne Protestatio» vom Staate angenommen worden ist, und daher ein verzinslicher Staatsvorschnß nicht mehr bestehet und demgemäß auch der von der Finanzdirection angesprochene Zinscncrsatz pr. 22.802 fl. 1. kr. illiquid sei, indem von Zinsen überhaupt nicht mehr die Rede sein kann. Zufolge des hierüber gefaßten hohen Landtagsbcschlnsses vom 6. October 1869 hat sich sofort der Landcs-ansschnß an die hohe Regierung um Abschreibung dieses Zinjcnanspcnches gewendet (Exh.-Nr. 4794 de 1869), und die vom Herrn Finanzminister zur Klarstellung dieses Gegenstandes abverlangten nähern Daten und Behelfe geliefert. (Exh.-Nr. 669 de 1870.) — Die dicsfülligc für den krainische» Grnndentlastnngsfond so hochwichtige Entscheidung ist lusher noch nicht erflossc». Die gewesene Vcrzchrnngsstencrpachtnng in den Stenerbezirken Oerncmbel, Treffen, Gnrkfeld, Senosetsch und Abschreibung Wippach hatte noch I. an den Grun d cntla st n » g sfo » d für das Jahr 1866 an 25% Umlage....................................... 1999 fl. 76 kr. für das Jahr 1867 an 10% Umlage........................................3416 „ 66% » und an 5% Verzugszinsen . . .'........................................ 719 „ 90% „ der Berzcy-rungssteuer-Landesumlage. zusammen . 6136 fl. 33 fr. II. an den krainische» La »des fond aber für das Jahr 1866 an 10% Umlage......................'................3416 fl. 66% kr. und an 5% Verzugszinsen ........................................... 419 , 94% „ zusammen ■ 3836 fl. 61 kr. daher an Landes- und Grnndentlastungsfondsumlage» und an Verzugszinsen zusammen .... 9972 fl. 94 kr. abzutragen. Mit Rücksicht ans die thatsächlichen Ergebnisse der Vcrzehrnngsstcncreinhebung und unter Vorbehalt der nachträglichen Genehmigung des hohen Landtages hat der Landesansschnß diese» Rückstand der genannten Verzehrnngssteuer-pachtnng über ihr diesfälliges Einschreiten A. beim G r u n d e n tla st u n g s f o n de: an 25% Umlage für daS Jahr 1866 auf................................. 970 fl. 16% kr. an 10% . „ „ , 1867 » 3059 „ 85 „ an Verzugszinsen auf ............................................. 522 „ 19% „ zusammen auf . 4552 fl. 21 kr. B. beim Landesfon de: an 10% Umlage auf............................... 3059 fl. 85 kr. an 5% Verzugszinsen auf......................... 376 „ 67 „ zusammen ans - 3436 fl. 52 kr. daher an Landes- und Grnndentlastnngsfondsznschlügen und Verzugszinsen auf........................... 7988 fl. 73 kr. mithin mu............................................................................................ 1984 fl. 21 kr. verhültnißmäßig rcdnzirt, und demselben auch die obspezifizirten Verzugszinsen pr..................... 898 fl. 86% kr. in Anbetracht der bedeutenden von der k. k. Finanzdirection auf die jährliche Dnrchschnittssnmme von 4000 fl. veranschlagten Administrationskosten gänzlich nachgesehen, wornach sich der Gestimmt- Nachlaß mit.......................................................................................... 2883 fl. 7% kr. beziffert, und der Pächter Dr. Oskar Pongraz nach Abzug der Verzugszinsen nur noch den Betrag von 7089 fl. 86% kr. Odpis deželne vžitninske priklade idrijskega rudnika. Nova cena zdravil. Uravnava ljubljanske bolnišnice. Deželno gledališče in slovenske predstave. plačati deželnemu in zemljiško-odveznemu zälogu, in toliko je že tudi plačal. — Slavni deželni zbor naj blagovoli potrditi to znižanje oziroma odpis, kterega je deželni odbor dovolil nadjajoč se potrditve. (Vložn. zapisn. štev. 3982 od 1869. 1.) Po sporočilu zä 1869.1. je imel deželni in zemljiško-odvezni zalog od idrijskega rudnika za dobo od 1854. 1. do konca 1861. 1. dohodninskih doklad tirjati še 8765 gld. 60 V4 kr. Dopis c. k. fin. ministerstva od 23. dec. 1869. 1. št 28340 je ukazal plačati ta zaostanek, kteri je bil z ozirom na preplače od 1862. 1. do konca 1866. 1. preračunjen na . . ................... .................................. 8986 gld. 62 kr. in sicer za deželni zalog . . . . ... . . . : .... . c ... . . .. 3574 gld. 45 % kr. in za zemljiško-odvezni zalog . . . . , . . . . ... . . . ...................5412 „ 16 */2 „ Zaostanek za deželni zalog s 3574 gld. 45'/2 kr. je c. k. deželna blagajnica plačala kranjski deželni blagajnici, zaostanek za zemljiško-odvezni zalog s 5412 gold. 16 V2 kr. pa bi se imel vsled ukaza vis. c. k. fin. ministerstva všteti za povračilo neobrestne predplače, ktero je zemljiško-odvezni zalog odrajtal državnemu zalogu. (Vložn. zapisn. št. 680 od 1870. 1.) Vsled ukaza vis. vlade se je od 1. okt. 1869. 1. postavila nova za nektera zdravila dva- do trikrat viša cena, nego je bila do sedaj. Ta cena globoko v žep seže tudi deželnemu zalogu, kteri zdravila plačuje za deželne dobrodelne naprave in za deželno postino delalnico. Deželni odbor pa se je z lekarnikarji pogodil tako, da jim zdravila za imenovane deželne naprave plačuje ne po novi, ampak po pogodbi ž njimi sklenjeni 1868. L, toda ne proti 25%, ampak samo po 20% odpustu. (Vložn. zap. št. 110, 656 in 781 od 1870. 1.) Z vis. sklepom deželnega zbora od 21. okt. 1869.1. bilo je deželnemu odboru naročeno, izdelati in prihodnjemu deželnemu zboru predložiti načrt o prenaredbi ljubljanske bolnišnice.- Nered, ki je med tem časom na dan prišel v bolnišničini upravi, pa je neobhodno zahteval, da só se precej vpeljale nektere začasne prena-redbe v notranji upravi in tj e poslal uradnik deželnega računstva. Bilo je treba drugače razdeliti uradne sobe in nekterih popravil. Dalje je bilo oskrbovanje bolnišničinih zalogov od 1. jul. 1870. 1. odvzeto bolnišničini upravi in izročeno deželni blagajnici. Priprave za načrt prenaredbe pa se do sedaj niso mogle popolnoma dognati, zarad tega se dotični načrt ne more predložiti slav. deželnemu zboru, kteremu je tudi odmerjen kratek čas. (Vložn. zapisn. št.. 1219, 1698, 1572 in 2673 od 1870. L) V sporočilu deželnega zbora zä 1869. 1. bilo je navedeno, da je bila o poganjanji s podvzetniki nemškega gledališča za 1869/70 glediščno dobo sklenjena pogodba, vsled ktere se v tej dobi deželno gledališče ena nedelja vsakega meseca prihrani dramatičnemu društvu za slovenske glediščne predstave. Ta naredba mora se priznati, da je bistvena stopinja na pospeh slovenske dramatike, ktera doslé ni imela javnega odra za včasne predstave. Vrh tega bilo je slovenskemu gledališču z visokim sklepom deželnega zbora od 22. sept. 1869. 1. za 1869/70. leto 1600 gld. podpore dovoljeno-z namenom, da se 500 gld. te podpore obrne za ustanovitev slovenske dramatične šole, za 1100 gld. pa, da se razpiše 6 daril za slovenska dramatična dela, in sicer za izvirno žalo-igro in za izvirni resni igrokaz po 250 gld., dve darili za izvirno skladbo dveh operet, in sicer prvo z 250 gld., drugo pa z 200 gld., in dve darili vsako s 75 gld., za dva libreta, tema skladbama. Izvrševaje omenjenega vis. sklepa deželnega zbora je deželni odbor ta šestera darila z obrokom do konca meseca decembra 1870. 1. razpisal in ta razpis razglasil po „Novicah“ in „Laibacher Zeitung“. Donesek 500 gld., namenjen ustanovitvi dramatične učilnice, bil je dramatičnemu društvu odkazan v štirih oddelkih vsak po 125 gld. in pri deželni blagajnici prvi nakazen precej, drugi 1. aprila, tretji 1. julija in četrti 1. oktobra 1870. 1. O pričetku, uravnavi in delovanji dramatične učilnice se naznanja to-le : Ta šola se je pričela 1. septembra 1869. 1. in končala 1. julija 1870., trajala je toiraj 10 mesecev. 15. jul. 1.1. se je pričel 3mesečni poduk v slovenskem jeziku s 4 urami v tednu. Dramatična šola, razdeljena po spolu, ima dva oddelka. Učni predmeti v prvem letu so bili naslednji : 1 2 3 1. lepo branje slovenskih glediščnih iger v vezani in nevezani besedi. Ta poduk sta brez nagrade delila dva odbornika dram. društva; 2. dramatiške deklamacije, mimika in glediško predstavljanje. V tem je le učenke dramatične šole za nagrado iz društvene blagajnice redno podučevala učiteljica, le sem ter tje tudi druga učiteljica ; 3. dramatiško petje je v obeh oddelkih učil čitalničin pevovodja za plačo iz društvene blagajnice. Poduka v imenovanih treh predmetih se je udeleževalo 23 učenk. Moški oddelek je imel 36 ude-leževalcev, vendar se ta. oddelek dosedaj ni popolnoma mogel uravnati, • ker se poseben učitelj za dramatiko z določeno nagrado ni mogel sprejeti. Ta oddelek so toraj v dramatiškem predstavljanji, kolikor je bilo mogoče, poduče-vali voditelji predstav. Vse šolsko leto seje vsak dan podučevalo po eno uro, in vrh tega o glediški dobi Še vsaki drugi dan 'po eno uro. Beilage 31. 169 au rückständige» Verzehrungssteuer,in,lagen an den Landes- und GrnndcntlastnngSfond zu berichtigen hatte, welchen er auch bereits gänzlich eingezahlt hat. — Der hohe Landtag wolle diese vom Landesansschnsse sub spe rati zugestandene Re-duzirnng, beziehungsweise Abschreibung nachträglich genehmigen. (Exh.-Nr. 3982 de 1869.) Nach dem für das Jahr 1869 erstatteten Rechenschaftsberichte hatte der Landes- und GrnndentlastnngSsond von, Montanwerke Jdria noch für die Jahre 1854 bis incl. 1861 an Einkommcnstcner,anlagen faclisch noch den Betrag von 8765 fl. 60'/, kr. anzusprechen. Mittelst Erlasses dcS hohen k. k. Finanzministeriums vom 23. Dezember 1869 , Z. 28340, wurde niiiimehr die Abstattung der fraglichen Nachtragsfordernng an de» Landes- und Grundentla-stnngsfond angeordnet, welche sich bei der schlicßlichen Paralelle mit den vom genannten Montanwerke in den Jahren 1862 biS incl. 1866 an Landes- und. Grnndentlastnngssondsnmlagen geleisteten (Überzahlungen ans 8986 fl. 62 kr. herausstellte, wovon auf den LandeSfond.................................................................. 3574 45'/, „ und auf de» GrnndcntlastnngSfond......................................................................5412 fl. 16'/, kr. entfallen. Das Guthaben des Landesfondes pr. 3574 fl. 45'/, kr. wurde von der k. k. Landeshanptcassa an die krai-nische Landescassa bar abgeführt, das Guthaben des GrnndcntlastnngsfondeS pr. 5412 fl. 16'/, kr. aber würde über Anordnung des hohen Finanzministerinnis als ein von diesem Fonde an den Staatsschak geleisteter unverzinslicher Bor-fchnßrückcrsah verrechnet. (Exh.-Nr. 680 de 1870.) Ueber Anordnung der hohen Regierung ist seit 1. October 1869 eine neue hinsichtlich mancher Mcdicamente zwei bis dreimal höhere Arzncitaxe in Wirksamkeit getreten, als die vorbestandene war. — Dnrä> dieselbe wird auch der Landesfond sehr nahe berührt, ans welche», der Verbrauch an Medicamente» in den Landeswohlthätigkeitsanstaltcn und im Landeszwangsarbeitshanse bestritten wird. — Der LandeSanSschnß hat daher zur Wahrung des Landesfondes mit dem Apothekergreminm das Uebereinkommen getroffen, daß die Medicamente für die genannten LandcSanstaltcn i,id,t nach der neuen Arzneitaxe, sondern nach dem in, Jahre 1868 mit demselben abgeschlossenen Vertrage, jedoch nid,t gegen den frühern 25%, sondern bloS gegen einen 20% Kostennachlaß geliefert werden. (Exh.-Nr. 110, 656 »nd 781 de 1870.) Mit hohem LandtagSbcsdilnffe vom 21. October 1869 erhielt der LandeSanSschnß den Auftrag, einen Spi-talsrcorganisationSentwurf auszuarbeiten und solchen der näd)sten hohen Landtagsversammlnng vorzulegen. — Inzwischen zu Tage getretene Uebclstände in, Spitalsvcrwaltnngsdienstc machten jedoch die soglciche Vornahme einiger interimisti-sd)er Aenderungen im innern Verwaltungsdienste und die Snbstitnirnng eines Beamten der landschaftlichen Buchhaltung daselbst nothwendig. — Es wurde eine den dienstlichen Anforderungen entsprechendere Eintheilnng der Amtslocalitäten getroffen und demgemäß deren nothwendige Adaptirnng vorgenommen. Ferner wurde die Gebarung mit den Spitals-fonden vom 1. Juli 1870 angefangen von der Spitalsverwaltnng an die Landcscassa übertragen. Die Vorarbeiten zur Verfassung des Reorganisationsentwnrfcs konnten jetrnd) bisher noch »id,t ganz z» Ende geführt werden, und cs kann ans diesem Grunde daS bezügliche Operat in dieser ohnedies nur äußerst kurz bemessenen Session den, hohen Hanse nod) iiidjt vorgelegt werden. (Exh.-Nr. 1219, 1698, 1572 und 2673 de 1870.) Im Redsenschastsberichte deS LandeSa»ssd>»sscS vom Jahre 1869 wurde angeführt, daß bei der Pactirnng mit der bcutfd)ci, Bühncnnnternchnmng für die Theatersaison 1869/70 die Vereinbarung getroffen wurde, daß während dieser Saison das landschaftlidie Theater Einen Sonntag in jedem Monate dem slovemschen dramatischen Vereine zur Aufführung slovenischcr Theaterstücke reservirt iverde. Diese Verfügung muß als ein sehr wesentlicher Sdiritt zur Förderung der slovcnisdien Dramatik anerkannt werden, indem derselben bishi» die öffentliche Bühne zu periodischen Prodnctionc» iiidjt zugänglich war. Außerdem wurde aber dem slovcnisdien Theater mit hohem Landtagsbesdilnsse vom 22. September 1869 die Subvention von 1600 fl. für das Jahr 1869/70 mit der Bestimmung ^zugewendet, daß 500 fl. dieser Subvention zur Erhaltung der slovcnisdien dran,atisd>en ©dpile zu verwenden sind, um den Betrag von 1100 ff. aber sechs Preise für slovenisd)e dramatische Werke ausgeschrieben werden sollen, und zwar für ein Original-Trauerspiel -und für ein Original-Schauspiel je ein Preis von 250 fl., zwei Preise für Original-Compositionen von Operetten, und zwar der erste mit 250 fl., der zweite aber mit 200 fl.; und zwei Preise mit je 75 fl. für das Libretto dieser Co»,Positionen. In Vollziehung des zitirten hohen LandtagsbcschlnsscS wurden diese sechs Preise vom Landesansschnsse mit den, Einsendungstermine biS Ende Dezember 1870 ausgeschrieben und in der „Laibnchcr Zeitung" und in der „Novice" pnblizirt. Der zur Erhaltung der dramatischen Schule bestimmte Betrag von 500 fl. wurde dem dramatischen Vereine in 4 glcidjeit Raten zu je 125 fl. bei der Landeskasse angewiesen, und die erste Rate gleich, die zweite am 1. April, die dritte am 1. Juli und die vierte am 1. October 1870 flüssig gemacht. Ueber den Beginn, die Einrichtung und Wirksamkeit der dramatischen <5d)i,lc werden folgende Momente hervorgehoben : Begleichung der Einkommensteuer-Landesumla-geu des Montanwerkes Jdria. Neue Arzneitaxe. Reorgauisi-rung des Laibacher Spitales. Landschaftliches Theater und slovenische Theatervorstellungen. Dieselbe wurde am 1. September 1869 eröffnet und am 1. Juli 1870 beendet, ihr Curs im ersten Jahre hatte somit eine I0nwnatlid>e Dauer. Am 15. Juli d. I. begann aber ein dreimonatlicher Cnrs für die slovenische Sprache mit vierstündigem Unterrichte in der Wodie. Die draniatistche Schule zerfällt und) dem Geschlechte ihrer Besucher in zwei Abtheilungen. Ihre Unterrichtsgcgenstände im ersten Jahre waren folgende: 1. Richtiges Lesen slovenischer Theaterstücke in gebundener und ungebundener Rede. Diesen Unterricht ertheilten zwei Ausschußmitglieder des dramatischen Vereines unentgeltlich; 2. die dramatische Declamation, Mimik und bühncngercditc Darstellung. Dieser Unterricht wurde mir den Schülerinnen der dramatischen Sdinle regelmäßig von einer Lehrerin gegen Entlohnung ans der VcrcinSkassc, und nur ausnahmsweise and; von einer zweiten Lehrerin ertheilt; 3. der bramotifdje Gesang, welchen beiden Abtheilungen der Chocmeister der Čitalnica gegen Honorirnng anS der Vereinskasse ertheilte. Am Unterrichte in den vorbezeichneten 3 Lehrgegenständen haben 23 Schülerinnen Theil genommen. — Die männliche Abtheilung der dramatischen Schule zählte 36 Thcilnehiner, jedoch konnte dieselbe bisher nod) nicht vollständig organisirt werden, da für die Dramatik ein Lehrer mit fixer Bezahlung nicht aufgenommen werden konnte. Diese Abtheilung erhielt daher den Untcrrid>t über die dramatische Darstellung, so viel als möglich war, von den Regisseuren der Vorstellungen. — Während des ganzen Schnlcnrses wurde täglich 1 Stunde Unterricht ertheilt, und Stroškov za dramatiško šolo je bilo v prvem letu okoli 700 gld. ; toraj se IW šola brez daljne izdatnejše podpore slavnega deželnega zbora ne more niti popolnoma uravnati, niti imeti zaželenega vspeba. Dramatično društvo je v pretekli glediški dobi v deželnem gledališču napravilo 9 predstav, ki so bile sploh jako obiskano z Veliko pohvalo sprejete, in tudi v časnikih večidel ugodno presojane. Igralo se je 10 veselih iger s 4 operetami. Dramatično .društvo je zasluži za svoje dosedanje delovanje popolno priznanje, in tudi slav. deželni zbor mu gotovo tudi za prihodnje dovoli podpore, kolikor bode mogoče. Za prihodnjo glediško dobo bil je ozir deželnega gledališča z podvzetnikom pod sicer navadnimi po-gojami sklenjena pogodba, tako da se vodstvu prepusté deželne lože za podporo in porabo; dalje mu je bilo 600 gld. podpore v gotovini zagotovljene. Dramatičnemu društvu se je gledališče v porabo za slovenske predstave za vsaki mesec trikrat pridržalo . in sicer tako, da si samo izvoli dneve za svoje predstave, vendar pa mora te dni vselej en teden naprej naznaniti. Za podporo dramatičnega društva za 1871. leto je bilo 1600 gld. vstavljenih v proračun. (Vložn. zapisn. štev. 4637 od 1869. K, 1285 in 3370 od 1870. 1.) Posilni delal- Slavnemu deželnemu zboru se dà na znanje, da je slovenske Matice odbor z dopisom od 24. novembra niči se podaré 1869. L št. 177 knjižnici deželne posilne delalnice podaril vse knjige, ktere je doslé na : svetlo dala Matica in kratice07' s*C6r s da se je posilna delalnica v vrstila onim zavodom, kterim Matica daruje svoje knjige. §. 8. Šole In knjige. Gozdnarska Na gozdarski šoli v Snepefku, ki se je odprla v jeseni 1869. 1., podučuje se za zdaj 8 učencev z sola v Sne- ustanovami (štipendijami) in 1 učenec vzdržuje se na svoje stroške ; večina obiskovala jih je že poprej spodnjo splošna1 vojna gimnazijo ali pa spodnjo réalko. Že leta 1869 bil je iz gozdarske šneperske šole en učenec z ustanovo poklican dolžnost, k vojakom, ki je šblo, ko se je komaj pričela, zapustiti ter v aktivno vojaško službo stopiti moral. Letos pa sta bila zopet dva štipendista in sicer dva najbolja k vojakom vvrstena, in prihodnje leto čaka zopet dveh drugih učencev enaka osoda. Iz tega razloga obrnilo se je vodstvo šneperske deželno-gozdarske šole do deželnega odbora za posredovanje na višem mestu, naj bi se učenci, ki so za vojaščino, med šolskim letom ne jemali iz šole, ampak še le v jesenskih počitnicah k osemtedenskim vojaškim vajam privzeli. Gfledé na splošno in veliko važnost gozdo-reje na Kranjskem je deželni odbor spoznal za svojo dolžnost, da gozdarskim učencem v tej zadevi na dotičnem mestu polajšavo pridobi, ter je zadevno prošnjo zgòrej omenjene gozdarske šole z najtehtnejšimi vzroki podpiraje c. k. deželnemu predsedstvu predložil, da jo vis. c. k. deželno-brambovskemu ministerstvii predloži, ób enem je pa tudi naprosil vis. ministerstvo kmetijstva za pripomoč o tej silno važni kmetijstvo in gozdorejo zadevajoči stvari. (Vlož. zapisn. št. 2013 od 1870. 1.) S prevdarkom, da ako se bi ona polajšava, ki je višim šolam in akademijam gledé splošne vojne dolžnosti privoljena, tudi na učence kmetijskih in gozdarskih šol, kterih je do-sihmal še prav majhno število, raztegnila, ne bi ta razteza nobene znatne pomanjšave v stojni armadi prizadj ala, od druge strani bi-se pa, brez da bi se vojna moč države oslabila, pospeševal tudi redilni stan, ki je za vzdrževanje države ravno tako potrebno, moglo-se je upati, da se bo ta tolikanj važna stvar ugodno rešila, kajti, ako se bodo učenci iz kmetijskih in gozdarskih šol, kteri se že navadno koj pri vstopu v enake šole v vojaških letih nahajajo, v aktivno vojaško službo jemali, potem so vse enake šole in naprave prazne in slepivne, njihov obstanek nima nikakoršne trdne podloge, vse domoljubne žrtve in veliki denarni stroški dotične dežele so zastonj in brez- vse koristi, pa se tudi sposobni mladi ljudje v kmetijstvu in gozdarstvu podučevati ne morejo. — Z dopisom c. k. deželne vlade od 13. julija 1870. L, št. 5388, se je pa deželnemu odboru o tej zadevi to-le na znanje dalo: C. k. ministerstvo vojaštva rado pripoznava od kranjskega deželnega odbora in c. k. deželne vlade kranjske navedene razloge zastran učencev gozdarske šole, toda ne more nikakor privoliti, da bi se v armado vvrsteni učenci šneperske gozdarske šole iz stojne vojaške službe izvzeli, kajti taka polajšava se v novih vojnih postavah ne nahaja, izjemnega pripoznanja posluževali bi se pa tudi drugi enaki zavodi, in ako se bi polajšave gledé spolnovanja vojne dolžnosti pomnoževale, morala se bi po pravilih izrečena splošna in enakomerna vojna dolžnost sčasoma popolnoma ovreči. — To dajem slavnemu kranjskemu deželnemu odboru na dopis od 10. junija t. L, število 2013, vsled ministerskega dopisa od 6. avgusta, število 6185-11., na znanje. Ipavsfea V sporočilu za leto 1869 je bilo na dotičnem mestu omenjeno, da je slavno ministerstvo kmetijstva sadje- in vi- na naprayo kmetijskih nadaljevalnih šol svojo posebno pozornost obrnilo, ter jim v posebnih primerljejih oblju-norejna ao a. p0(jp0ro jz državne blagajnice. Vsled dopisa slav. c. k. minisierstva za kmetijstvo od 27. januarija 1869. 1. št. 3505 je C. k. deželna vlada z dopisom od 5. februarija 1869. 1. štev. 885 storila vse potrebno zastran oglašenja, da se dobijo obljubljene Beilage 31. 171 außerdem während der Theatcrsaison nach jeden zweiten Tag eine Stunde. — Die Auslagen der dramatischen Schule betrugen im ersten Jahre bei 700 fl. und cs könnte dieselbe ahne Zuwendung einer weitern ausgiebige» Subvention seitens des hohen Landtages nicht vollständig organisirt werden, und auch nicht die erwünschten Resultate liefern. Der dramatische Verein veranstaltete in der verflossenen Saison im landschaftlichen Theater 9 Vorstellungen, welche sich im Durchschnitte eines sehr zahlreichen Besuches zu erfreuen hatten und vom Publikum größtentheils mit großem Beifall aufgenommen wurden und anch in der Journalistik meistens eine günstige Beurtheilung fanden. Zur Aufführung gelangten 10 Lustspiele und 4 Operetten. Der dramatische Verein verdient für seine bisherigen Leistungen die volle Anerkennung und anch der hohe Landtag wird demselben gewiß auch für die Folge nach Thunlichkeit seine Unterstützung angcdeihen lassen. Für die nächste Saison wurde bezüglich des landschaftlichen Theaters mit einer Unternehmung unter den sonst üblichen Modalitäten der Vertrag in der Weise abgeschlossen, daß der Direction die landschaftlichen Logen als Subvention zur Benützung überlassen werden; übcrdicß wurde aber derselben anch eine baare Subvention von 600 fl. zu- gesichert. — Dem dramatischen Vereine wurde das landschaftliche Theater zur Benützung für slovenische Vorstellungen in jedem Monat dreimal rcservirt, und zwar mit Freilassung der Wahl der Tage, an welchen derselbe gegen jedesmalige cinwöchcntlichc Anmeldung slovenische Vorstellungen veranstalte» wolle- — Als Subvention für den dramatischen Verein für das Jahr 1871 wurden 1600 fl. in das Präliminare des Theaterfondes eingestellt. (Exh.-Nr. 4637 de 1869 und 1285 und 3376 de 1870.) Dem hohen Landtage wird zur Kenntniß gebracht, das laut Zuschrift vom 24. November 1869, Z. 177, der Verein der slovenska Matica die Bibliothek der Landes-Zwangsarbeitsanstalt mit sämmtlichen bisher von diesem Vereine erschienenen Werken mit dem Beifügen betheilt hat, daß das Zwangsarbeitshans unter jene Institute eingetragen wurde, denen die slovenska Matica ihre Äerke unentgeltlich zuwendet. §. 8. Schulen ltitb Bücher. An der im Herbste 1869 eröffneten Waldbanschule in Schneeberg genießen vorläufig 8 Stipendisten und 1 Zahlzögling den Unterricht, meistens frühere Schüler des Untergymnasinms und der Unterrealschnle. Bereits im Jahre 1869 wurde ein Stiftzögling dieser Schule zum Militär asscntirt, welcher sofort den kaum begonnenen Schnlcnrs verlassen und in den activen Militärdienst eintreten mußte. Heuer wurden abermals zwei Stiftlinge dieser Schule, und zwar die zwei besten in das Heer eingereiht, und es erwartet im nächsten Jahre zwei andere Zöglinge das gleiche Schicksal. Dies veranlaßte die Leitung der Schneebcrgcr Waldbnnschnlc beim Landesausschnsse mit die Vermittlung einzuschreiten, daß jene Schüler, welche zum Militär abgestellt würden, während des Schnlcnrses in der Schule belassen und nur während der Herbstferien zu den achtwöchentlichcn militärischen Uebungen bcigezogcn würden. Bei betn allgemeinen Interesse der Forstwirthschaft für Kram betrachtete es der Landesnusschnß für seine Pflicht, den Waldbanzöglingen in dieser Richtung an betreffender Stelle eine Begünstigung zu erwirken, und cs wurde das bezügliche Einschreiten der genannten Waldbau-schule mit der eindringlichsten Motivirnng an das k. k. Landcsprästdinm behufs Vorlage an das h. k. k. Landcsverthci-dignngsministerinm geleitet und gleichzeitig anch an das hohe Ackerbanministerinm die angelegentlichste Bitte um Unterstützung dieses die Interessen der Land- und Forstwirthschaft tief berührenden Anliegens gerichtet. (Exh.-Nr. 2013 de 1870.) In Anbetracht dessen, daß die Ansdehnnng der den höheren Unterrichtsanstalten und Akademien in der Ausübung der allgemeinen Wehrpflicht eingeräumten Begünstigungen ans die Schüler der jetzt noch in geringer Anzahl vorhandenen land- ltnb forstwirthschaftlichcn Schulen keinen nenncnswerthen Ausfall im Prüsenzstande der Armee hervorrufen würde, andererseits aber hiedurch ohne Schwächung der Wehrkraft des Staates der andere nicht minder wichtige Faktor desselben, der Nährstand, die verdiente Berücksichtigung fände, konnte man mit voller Zuversicht eine günstige Erledigung dieses Gegenstandes gewärtigen, denn — wenn die Schüler der land- und forstwirhschaftbchcn Schulen, welche schon beim Eintritte in den Schnlcnrs in der Regel dem militärpflichtigen Alter nahe stehe», durch die Einberufung zum activen Militär-dünste an der Fortsetzung und Vollendung des Scbnlcnrses gehindert werden, so sind alle diese Schulen illusorisch, ihr Bestand vollends in Frage gestellt, alle patriotischen Opfer Privater und alle Geldauslagen des Landes nutzlos, hinausgeworfen, und jeder Fortschritt in der Land- und Forstwirthschaft durch Heranbildung fähiger junger Leute gehemmt. Mittelst Note der k. k. Landesregierung vom 13. Juli 1870 Z. 5388 wurde aber dem Landesausschnsse hierüber folgende Erledigung bekannt gegeben: Die Ministcrial-Jnstanz für Heeresergänznngsangelegcnheiten ist bei voller Würdigung der sowohl vom train. Landesausschnsse als anch von der k. k. Landesregierung hervorgehobenen Momente nicht in der Lage, den in das Heer eingereihten Zöglingen der Schneebcrger Waldbanschnle die beanspruchte Enthebung von der Präsenzdicnstpflicht zuzuerkennen, indem eine derartige Begünstigung im Wehrgesetzc nicht gegründet ist, eine ansnnhmsweise Zncrkcnnnng aber Anlaß zu vielfachen Exemplificationen geben und durch die Vermehrung von Begünstignngcn in Bezug ans die Erfüllung der Wehrpflicht die grundsätzlich ausgesprochene allgemeine und gleichmäßige Wehrpflicht nach und nach gänzlich illusorisch werden würde. — Dieß beehre ich mich dem löblichen krainischen Landesausschnsse in Erwiederung der geschätzten Note vom 10. Juni d. I. Z. 2013 in Gemäßheit des hierüber erfolgten Ministerialerlasses vom 6. d. M. Z. 6185-11. bekannt zn geben. In dem für das Jahr 1869 erstatteten Rechenschaftsberichte wurde an der betreffenden Stelle hervorgehoben, daß das hohe Ackerbanministerinm dem Institute der landwirthschaftlichen Fortbildnngsschnlen seine besondere Aufmerksamkeit inwendet, und in besonders rücksichtswürdigen Fällen die Snbventionirnng derselben ans dem Staatsschätze in Aussicht gestellt hat. Ueber Erlaß des gedachten hohen k. k. Ministeriums vom 27. Jänner 1869, Z. 3505, hat die k. k. Landesregierung laut Note vom 5. Februar 1869, Z. 885, wegen Bewerbung um die Erwirkung solcher Staatssnbventionc» das Geeignete veranlaßt (Exh.-Nr. 719 de 1869), und in' Folge dessen ist die Gemeindevorstehung von Wippach tun Er- d Betheilung des Zwangsarbeitshauses mit Büchern d. ,,slv. Matica“ Waldbanschnle in Schneeberg und die allg. Wehrpflicht. Wippacher Obst- lind Weinbau-schule. državne subvencije. (Vložn. zapisn. št. 719 od 1869. L), in vsled tega je srenjsko predstojništvo v Ipavi pismeno prosilo za denarno podporo, da bi se napravila sadje- in vinorejna šola v Ipavi. (Vlož. zapisn. št. 1884 od 1869.1.) Nadaljne pozvedbe in obravnave, ki je je c. k. deželna vlada vsled prošnje Ipavske srenje napeljala izvršile se so z najboljšim uspehom in pričakovati smemo, da se bo sadje- in vinorejna šola v Ipavi v najskrajnem času osnovala. Obširna razprava o tem predmetu v sporočilu ni potrebna, ker bo deželni odbor slavnemu zboru o tem še posebej predlagal. S posebnim pripoznanjem moramo le to še omeniti, da je grof Lanthieri svoje posestvo na Slapu poleg Ipave za 30 let velikodušno in brez plače prepustil v napravo omenjene učilnice ter je tako položil temeljni kamen sadje- in vinorejni šoli v Ipavi. Prošnja ob- Prošnja občanov iz Yirmaš in od Sv. Duha za všolanje v Škofjo Loko, ki se je po sklepu slavnega deželnega zbora od 19. oktobra 1869. 1. c. k. deželni vladi v prevdarek predložila (Vlož. zapisn. št. 4776 od všolanje' v& 1869), se je Z- dopisom c. k. deželne vlade od 9. junija 1870. 1. št. 3589 zavrgla. Kar se tiče kraja Virmaše Škofjo Loko bilo je omenjeno, da občani iz Virmaš pripadajo že brez tega škofjeloškemu šolskemu krogu, a potegnili so brž se odbije. 'ko ne le zategadel z občani Sv. Duha, ker imajo v katasterski srenji sv. Duha nekoliko zemljišč, vsled kterih morajo tudi oni Žabniško šolo vzdrževati. Od Sv. Duha je pa mnogo bliže v Žabnico nego v Škofjoloko in otroci brez vse težave lahko hodijo tudi dvakrat na dan v Žabniško šolo, do ktere imajo le dober četrt ure hodà. Sploh pa všolanje oddaljenih vasi v mestne glavne šole ne donaša prav nobene koristi, ker otroci iz oddaljenih krajev s svojim nerednim obiskovanjem šolski nauk na mnoge starani le ovirajo. Taki občani Sv. Duha pa, ki jim je za boljši nauk na glavni šoli v Škofji Loki res kaj ležeče, pa so tudi drugače s premoženjem nadarovani, pošiljali bodo tudi vprihodnje svoje otroke v glavno šolo Loško, viada pa vendar ne more po-samesnih občanov, ampak ona mora lè celo srenjo pred očmi imeti. Poleg tega bi se tudi Žabniška šola po i odpadu občanov Sv. Duha vzdržati ne mogla, ker bi drugi v Žabnico všolani kraji morali potem toliko več ža šolske namene plačevati, za kar so pa ostali kraji vsled zgorej omenjene prošnje odločno protestovali zoper iz-šolanje Svetoduhčanov. Gledé na te razmere ni mogla c. k. deželna vlada v prošnjo Svetoduhčanov privoliti. (Vložn. zap. št. 2678. od 1870. 1.) Dež. odbora Izvrševaje v lanskej seji deželnega zbora sklenjeno in od Njega c. in k. apost. Veličanstva potrjeno zastop v dež. p0Stav0 0 šolskem nadzorstvu je deželni odbor za svoja zastopnika v deželno šolsko svetovalstvo izvolil dr. Jan. Bleiweis-a m dr. Costo. Dva učenika Pri podaji priporočila dveh učenikov ža izvolitev v deželni šolski svét se je deželni odbor pred vsem se priporočata držal splošnega glavnega vodila, da zastopniki učiteljskega stand morajo biti domačini in slovenskega jezika v - besedi in pisavi popolnoma zmožni, ker le na ta način morejo svojemu važnemu poklicu v deželnem šolskem šolski svét. svetovalstvu zadostevati. Kazun tega se je deželni odbor pri podaji svojega priporočila ravnal tudi po tem glavnem vodilu, da bi bilo primerno, da se v deželno šolsko svetovalstvo voli en učitelj iz ljudskih šol, drugi pa naj bi se vzel iz srednjih šol, kteri poslednji, ker ima kranjska dežela 3 gimnazije in eno samo realko, vzeti bi se moral iz gimnazije. — Teh vodil se držaje je deželni odbor dva taka mozà za izvolitev v deželno šolsko svetovalstvo priporočal, ki sta si splošno spoštovanje in priznanje učiteljske sposobnosti od vseh strani pridobila. (Vložn. zap. št. 1218 od 1870. 1.) Toda ta predlog voditelju ministerstva za nauk in bogočastje ni bil zadosti korekten in kot poročilo preponižnega nasvèta neprikladen, kajti z dopisom od 17. maja 1870 št. ,3591 dal je kranjskemu c. k. deželnemu predsedstvu to-le na znanje: „Kar se tiče izvolitve dveh učiteljev v deželni šolski svet moram z ozirom na obstoječe razmere izreči željo, da mi se še drugi šolski možje iz dežele kranjske nasvetujejo, da Njega Veličanstvu za podeljenje teh silno važnih služb s polnim prepričanjem nasvetovanje staviti morem. Po mojem mnenji se ta stvar toliko manj more opustiti, ker je deželni odbor s svojim priporočilom le dve vrsti deželnemu šolskemu svetovalstvu podvrženih javnih šol, namreč gimnazije in ljudske šole, v' ozir vzel, in s tem, da je ta predlog le na dve osobi omejil, je tudi najviši odločbi Nj. Veličanstva meje postavil, po kterih bi pravica postavljanja popolnoma iluzorična postala.“ Gledé namero tega ministerskega dopisa in s prevdarkom kolike važnosti da je sestava deželnega šolskega sveta, daje se v naslednjem tudi zadevni odgovor deželnega odbora. na ta ministerski dopis slavnemu zboru na znanje; odgovor se glasi: „Pri svojem priporočilu dveh udov iz učiteljskega stanu v deželni šolski svet se je deželni odbor ravnal natanko po §. 35. od Njega c. in k. apost. Veličanstva z najvišim sklepom od 25. febr. t. 1. potrjene postave o šolskem nadzorstvu in je ta svoj predlog gledé nasvetovanih dveh oseb tudi v svojem sporočilu na c. k. deželno vlado od 5. aprila t. 1. štev. 1218 natanko z razlogi pojasnil. Deželni odbor mislil si je, da on nima nikakoršne pravice, da bi si svojevoljno in drugače razlagal §. 35. omenjene postave, ki odločno le o dveh udih učiteljskega stand govori, in to še tem manj, ker se je v Beilage 31. 173 Wirkung eines Beitrages zur Errichtung einer Obst- und Weinbauschule im Markte Wippach bittlich eingeschritten. (Exh.-Nr. 1884 de 1869.) Die von der k. k. Landesregierung über dieses Gesuch der Wippacher Gemeindevorstehung eingeleiteten weitern Erhebungen und Verhandlungen wurden mit einem so günstigen Erfolge zn Ende geführt, daß an dein baldigen Zustandekommen der Obst- und Weinbauschnle im Wippachcrthale nicht gezweifelt werden kann. Eine ausführlichere Besprechung dieses Gegenstandes im Rechenschaftsberichte erscheint jedoch nicht nothwendig, da hierüber vom Landcsans-schlisse eine besondere Vorlage im hohen Hause eingebracht werden wird. An dieser Stelle sei mir noch mit besonderer Anerkennung zur Kenntniß des hohen Hauses gebracht, daß der Herr Reichsgrnf Earl Lanthieri sein landtäfliches Gut Slap bei Wippach den Zwecken dieser unserm Lande so nothwendigen und scgcnvcrhcißeiiden Lehranstalt mit opferwilligem Patriotismus unentgeltlich ans 30 Jahre überlassen und durch diese seine Großinnth den Grnndstein zur Wippacher Obst- nnd Weinbanschnle gelegt hat. Die Petition der Insassen von BirinaZe n»d Heil. Geist um Wicdcreinschulniig nach Bischoflack, welche im Abweisung der Sinne des hohen Landtagsbcschlnsses vom 19. October 1869 der k. k. LandeSregiernng zur Berücksichtigung übermittelt Ietitiou der wurde (Erh.-Nr. 4776 de 1869), erhielt laut Landesregiernngsnote vom 9. Juni 1870, Z. 3589, eine abweisliche 6r- mn ©eilt tium ledigung. Hinsichtlich der Ortschaft Birinase wurde nämlich bemerkt, daß dieselbe ohnedies znm Bischoflacker Schnlrayon Medereinschu-gehöre nnd daß nur deswegen die Insassen dieser Ortschaft der Petition der Hciligengeister beigetreten sein dürften, weil lung nach sic mitunter in der Eatastralgeineindc Heil. Geist Grnndstücke besitzen, von welchen sie zur Erhaltung der Safnizerschnle Bischoflack, beisteuern müssen. Bon der Ortschaft Heil. Geist aber sei viel näher nach Safniz als nach Bischoflack nnd die Kinder können ohne große Schwierigkeiten die mir eine gute Viertelstunde betragende Wegesstrecke auch zweimal des Tages hin und her zurücklegen. Ueberhanpt sei die Einschnliing entfernter Dörfer in städtische Hauptschulen kein Gewinn für den Unterricht, welcher durch den unregelmäßigen Schulbesuch seitens entfernter Dorfkinder vielfältig gestört nnd gehemmt wird. Diejenigen Insassen von Heil. Geist aber, denen cs um den bessern Unterricht an der Hauptschule in Bischoflack ernstlich zn thun ist, und welche die größer» Mittel für diesen Zweck anfzubringen vermöge», werden auch künftighin an der Benützung der Lacker Hauptschule nicht behindert sein, die Regierung könne jedoch nicht einzelne Insassen, sondern sie müsse die ganze Gemeinde im Auge halten. Auch würde die Erhaltung der Safuizerschule durch die Ans-schnlnng der Ortschaft Heil. Geist geradezu in Frage gestellt werden, indem die übrigen nach Safniz eingeschnlteii Ortschaften eine weitere Belastung zn Schnlzwcckcn nicht z» ertragen vermöchten, nnd dieselben haben auch bei der ans Anlaß der obigen Petition gepflogenen Verhandlung auf das Entschiedenste gegen die Ansschnlnng der Ortschaft Heil. Geist protcstirt. I» Berücksichtigung dieser Umstände konnte die k. k. Landesregiernug der fraglichen Petition der Heil. Geister nicht willfahren. (Erh.-Nr. 2678 de 1870.) In Ausführung des in der vorjährigen Landtagsscssion beschlossenen nnd von Se. k. und. k. Apost. Majestät Vertretung des sauctionirten Schnlanfsichtsgcsctzcs hat der Landesansschnß zn seiner Vertretung im Landesschulrathe die Herren Dr. Landesaussch. Johann Bleiweis und Dr. Costa gewählt. 'schulrathe/ Bei Erstattung des Vorschlages zweier Mitglieder des Lehrstandes zur Wahl in den Landcsschnlrath ist der Vorschlag Landesansschnß vor Allem von dem allgemeinen Grundsätze ansgcgangen, daß die Vertreter des Lehrstandes Landeskinder zweier Mit-niid der slovcnischen Sprache in Wort und Schrift gründlich mächtig sein sollen, um ihrem wichtigen Berufe im Landes- «lieber des schulrathe entsprechen zil können. ^Ehrstandes Ucbcrdies ließ sich aber der Landesansschnß bei Erstattung dieses Vorschlages auch von dem Grundsätze lei- x^des!" ten, daß cs zweckentsprechend sei, daß in den Landcsscbnlrath ein Lehrer ans dein Personale der Volksschnllehrer, der an- schulrach, dere aber ans dem Lehrpersonale der Mittelschule gewählt werde, welcher letztere, da Krain 3 Gymnasien nnd mir Eine Realschule besitzt, billigerweise dem Stande der Gyninasialprofessoren anzngchörcn hätte. Von diesen Prinzipien geleitet, hat der Landesansschnß zwei solche Männer zur Wahl in den Landesschnl-rath in Vorschlag gebracht, welchen die allgemeine Achtung nnd die Anerkennnng ihrer schnlniännischen Tüchtigkeit von der öffentlichen Meinung in hervorragender Weise gezollt wird. (Exh.-Nr. 1218 de 1870.) Nichts desto weniger erschien dieser Vorschlag dem Herrn Leiter des Cultus- nnd Unterrichtsininisterinins nicht genug correct und zur Erstattung eines allernnterthänigsten Vortrages nicht geeignet, denn derselbe hat mit Erlaß vom 17. Mai 1870, Z. 3591, dem krainischen k. k. Landcspräsidinni Nachstehendes eröffnet: „Belangend die Ernciinnng der beiden Mitglieder ans dem Lehrstande muß ich mit Rücksicht auf die obwaltenden Verhältnisse den Wunsch anssprccheu, daß mir noch andere Fachmänner ans dem Lande namhaft gemacht werden, um Seiner Majestät für die Bcsctznng dieser besonders wichtigen Posten mit voller Begründung die Anträge erstatten zn können. Ich glaube hievon um so weniger Umgang nehmen zn dürfen, als der Landesansschuß bei der Erstattung seines Vorschlages blos zwei Kategorien der dem Landcsschnlrathe unterstehenden öffentlichen Schulen, nämlich die Gyni-nasien und Volksschulen ins Auge gefaßt nnd dadurch, daß er diesen Vorschlag blos ans zwei Persönlichkeiten beschränkte, der Entschließung der Krone Grenzen gesteckt hat, die das Ernennnngsrecht derselben ganz illusorisch machen würden". In Anbetracht der Tendenz dieses Ministerialerlasses nnd in Erwägung der großen Tragweite der Znsaininen-sctznng des Landcsschnlrathcs wird nachstehend auch die bezügliche Erwiederung des Landcsansschnsses auf diesen Mini-stcrialerlaß zur Kenntniß des hohen Landtages gebracht, sie lautet: „Bei seinem Vorschlage der zwei Mitglieder des Lehrstandes in den Landesschnlrath hat sich der Landesans-schnß genau an den §. 35 des von Se. k. nnd k. Apost. Majestät mit Allerh. Entschließung vom 25. Februar d. 3.. sauctionirten Schnlanfsichtsgesetzes gehalten nnd diesen Vorschlag bezüglich beider Persönlichkeiten in seinem an die k. k-Landesregiernug am 5. April d. I., Z. 1218, geleiteten Berichte umständlich motivirt. Der Landesansschnß glaubte sich zn einer willknhrlichcn andern Anslegnng des §. 35 des besagten Gesetzes, welcher ausdrücklich ans den Vorschlag zweier Mitglieder „des Lehrstandes' lautet, weder berufen noch berechtiget, nnd XI. seji deželnega zbora 1869. 1., v kteri se je postava o šolskem nadzorstvu obravnovala in konečno tudi sklenila, od vseh govornikov večine in tudi od c. k. deželnega poglavarja odločno izreklo, da deželni odbor nasvetuje dva učitelja, ki se potem Nj. Veličanstvu za potrjenje v deželni šolski svet priporočata; ako tedaj vladi od deželnega odbora nasvetovana dva učitelja nista pa volji, potem ima vlada pravico, da od deželnega zdstopa drug predlog zahteva; a od resnično ustavne vlade se po pravici pričakovati sme, da porazumljenja z deželnim zastopom že zarad tega podrla ne bo, ker od ene strani nima nikakoršnih opravičenih vzrokov, da bi si misliti smela, da deželni zastop prave koristi dežele ne zastopa, od druge strani pa zopet prezreti ne more, da se deželno šolsko svetovalstvo tudi na take šole razteza, ki se ali od občin samih in to popolnoma, ali pa deloma tudi iz deželne blagajnice vzdržujejo. Pod takimi razmerami bi se deželni avtonomiji gotovo velika krivica godila, ako bi deželni zastop izmed deset udov deželnega šolskega sveta ne smel drugega nego samo dva poslanca v šolsko svetovalstvo izvoliti. Deželni odbor mora še omeniti, da je tudi slavni konzistorij v Ljubljani to stvar si v enakem smislu raztolmačil in vladi samo dva korarja iz vrsti katoliške duhovščine predlagal. Gotovo zel<5 čuden pa je v dopisu c. k. deželnega predsedstva od 20. maja t. 1. št. 606 odgovor voditelja c. k. ministerstva za nauk in bogočastje, ki pravi, da je deželni odbor s svojim priporočilom le dve vrsti deželnemu šolskemu svetovalstvu podvrženih javnih šol, namreč gimnazije in ljudske šole v ozir vzel, in s tem, da je ta svoj predlog le na dve osobi omejil, je. tudi najviši odločbi Nj. Veličanstva meje postavil, ki pravico postavljanja ali imenovanja popolnoma iluzorično delajo. V svojem že večkrat omenjenem sporočilu od 20. aprila t. 1. si je deželni odbor najpred postavil splošna glavna pravila, ki mu so pri predlaganji za vodilo služila, ter je pri teh okoliščinah, da iz učiteljskega stami le dva uda smeta v deželni šolski svét stopiti, tedaj ne more ljudska šola, realka in gimnazija vsaka po enega zastopnika imeti, po primernosti povdarjal, da se en učitelj iz ljudskih, drugi pa iz srednjih šol naj voli, Ker pa ima krajnska dežela eno samo realko in tri gimnazije, bil je deželni odbor tega mnenja, da bode gotovo prav, ako se za srednje šole en učitelj iz gimnazije v deželni šolski svet izvoli. Gledé na dovolj jasne besede §. 35. od Nj. Veličanstva potrjene postave o šolskem nadzorstvu, —■ gledé na to stvar zadevajoče razprave XI. seje deželnega zbora 1869. L, — in z resnim prevdarkom onih razlogov, ki so deželnemu odboru pri njegovem predlaganji v sporočilu od 20. aprila št. 1218 za vodilo služili, ne more deželni odbor od svojega objavljenega priporočila odstopiti, marveč živo ponavlja svojo željo, da slavno ministerstvo za nauk in bogočastje blagovoli od deželnega odbora nasvetovane učitelje--------------Nj. Veličanstvu v potrjenje za deželni šolski svet za deželo Kranjsko priporočiti.“ (Vložn. zap. št. 2187 od 1870.1.) Na to odločno zavrnitev, da bi se več osob nasvetovalo, je voditelj ministerstva za nauk in bogočastje prišel na to, da bi porazumljenje z deželnim odborom vendar ne bilo po, vse nemogoče ter je ponovil svojo prošnjo do deželnega odbora, da bi se še drugi šolski možje v deželni šolski svèt nasvetovali z dopisom od 2. junija 1870 št. 4995 na ta način, da prepušča popolnoma na voljo deželnega odbora, da na ljubljansko višo realko ozir jemlje ali ne. Da bi se vendar deželnemu odboru ne mogla očitati prenapeta nepremakljivost njegovega stališča, kakor tudi to, da ni hotel sprejeti porazumljenja, ki ga je vlada željela, je deželni odbor naposled brez spremembe svojih natanko izrečenih misli o dotični postavi in z odločenim Obvarovanjem proti vsakemu predsodku ali kaki škodi v prihodnje, kakor tudi, da se varuje pravica deželnega odbora, po kteri se vselej le dva učitelja nasvetujeta v deželni šolski svet, razun nasvetovanih dveh učiteljev imenoval še šest drugih za volitev v deželni šolski svet, iz med kterih je Njega c. in k. apost. Veličanstvo z najvišim Sklepom od 26. julija 1870 imenovalo za ude deželnega šolskega svetovalstva za postavni opravilni čas profesorja više realke gosp. Mihaela Peternela in ljudskega učitelja gosp. Andreja Praprotnika. (Vložn. zapisn. štev. 2394 in 3638 od 1870. 1.) Prememba Minister za bogočastje in nauk je z dopisom od 4. marca štev. 1992 na deželni odbor stavil vpra- „ sanje, ali bi bila prememba razdelitve šolskega leta v tem smislu potrebna in izpeljavna, da bi jesenske po- B°tem da se žitnice se preložile v zimski čas, in se šolsko leto pričelo z drugim polletjem. Deželni odbor je to vprašanje počitnice pre-pretresal in z obzirom na razmere naše dežele svoje mnenje z natančnimi razlogi proti tej novi razdelitvi šol— ložč v zimski skega leta izrekel, ker ta prenaredba, po zaslišanji vseh izvedencev, šolskim namenom ne ugaja, pa je tudi dru-&B- gače niti učenci niti učitelji ne žele. Le to eno spremembo o razdelitvi šolskega leta je deželni odbor predlagal, da bi se šolsko leto s koncem meseca avgusta končalo in novo Šolsko leto z mesecem novembrom pričelo, da bi tedaj velike šolske počitnice bile meseca septembra in oktobra, kakor so bile nekdaj in so še dandanes na Primorskem. (Vložn. zap. št. 1129 od 1870. 1.) Na|r^e 8e Onih 1000 gld., ki jih je slavni deželni zbor od 6. okt. 1869. 1. iz presežkov deželnega zaklada za ljudske kmetijstvo v podporo kmetijskih nadaljevalnih šol za nakupovanje učilnih pripomočkov in nagrade posebno za- učiteije. služnim učiteljem za leto 1870 dovolil, razdelilo se je po dogovoru s c. k. deželno vlado po naslednjem načinu : Anlage 31. 175 dies um so weniger, als in der XI. Sitzung des Landtages vom Jahre 1869, in welcher die Verhandlung und Schluß-fassung über das Schnlanfsichtsgesetz stattfand, von allen Rednern der Majorität und auch von dem Herrn f. k- Landesprä-scheuten der Vorschlag über die Mitglieder des Lehrstandes ausdrücklich so commcntirt wurde, daß der Landesnnsschnß zwei Lehrer vorschlage, welche Sr. Majestät dem Kaiser zur Ernennung empfohlen werde»; sollte die Regierung gegen die von dem Landcsansschnssc empfohlenen zwei Persönlichkeiten Anstände haben, dann hat dieselbe das Recht, zur Erstattung eines andern Vorschlages die Landcsvertrctnng aufzufordern, und von einer wahrhaft constitntionellen Regierung kann mit Grund angenommen werden, daß sie eine Verständigung mit der Landesvcrtretnng schon deswegen nicht unmöglich wird machen wollen, weil sic einesthcils nicht berechtiget ist anzunehmen, daß dieselbe nicht die wahren Interessen des Landes im Auge habe, anderentheils aber auch nicht übersehen kann, daß das Institut des Landesschnlrathes sich auch ans Schn-len erstreckt, welche entweder ganz von den Gemeinden des Landes, oder theilweise auch ans dem Landessonde erhalten werden. Unter solchen Verhältnissen erschiene die Autonomie des Landes wohl bedauerlich geschädiget, wenn unter den etwa zehn Mitgliedern des Landesschnlrathes die Landesvcrtretnng lediglich mir zwei Abgeordnete in denselben zn schicken hätte. Nicht unerwähnt kann es der Landcsansschnß lassen, daß auch das sürstbischöfliche Ordinariat in Laibach den Vorschlag in dem gleichen Sinne aufgefaßt und der Regierung nur zwei Domherren ans der Kategorie der katholischen Geistlichkeit in Antrag gebracht hat. Gar sehr befremdend aber ist die in der Note des k. k. Landcspräsidiiims vom 20. Mai d. I., Z. 606, mitgetheilte Entgegnung des Herrn Leiters des k. k. Ministeriums für Enltns und Unterricht, daß der Landcsansschnß bei der Erstattung seines Vorschlages blos zwei Kategorien der dem Landesschnlrathc unterstehenden öffentlichen Schulen, nämlich die Gymnasien und Volksschulen ins Auge gefaßt und dadurch, daß er diesen Vorschlag blos ans zwei Persönlichkeiten beschränkte, der Entschließung der Krone Grenzen gesteckt habe, welche das Ernennnngsrecht derselben ganz illn-sorisch machen. In seinem inehrerwähntcn Berichte vom 20. April d. I. hat der Landcsansschnß vor Allem die allgemeinen Grundsätze aufgestellt, welche ihn bei der Erstattung des Vorschlages leiteten, und hierbei bei dem Umstande, als nur zwei Mitglieder ans dem Lchrstande in den Landesschnlrath einzutreten haben, daher die Volksschule, die Realschule und die Gymnasien nicht je einen Vertreter haben könne», die Zweckmäßigkeit betont, daß ein Lehrer ans den Volksschnlleh-rcrn, der zweite aber ans den Mittelschulen gewählt werde, — da aber in Krain nur Eine Realschule, dagegen drei Gymnasien sich befinden, es nach der Ansicht des Landesansschnsses nicht zweifelhaft sein könne, daß für die Kategorien der Mittelschulen ein Lehrer ans dem Gymnasium im krainischen Landesschnlrathc fnngire. Mit Rücksicht ans den deutlichen Wortlaut des §. 35 des Allerh. sanctionirtcn Schnlanfsichtsgesetzes, — mit Hinblick ans die diesfälligen Verhandlungen der XI. Sitzung des 1869 Landtages, — und in nochmaliger Erwägung der Motive, welche den Landesansschnß bei seinem Vorschlage in dem Berichte vom 20. April. Z. 1218, leiteten, ist derselbe demnach nicht in der Lage, von dem genannten Vorschlage abzugehen, sonder» muß lebhaft den Wunsch erneuern, daß sich das hohe Ministerium für Cultus- »nd Unterricht bewogen finden möge, die Schulmänner — — zur Allerh. Ernennung in den Landesschnlrath für Krain anzuempfehlen. (Exh.-Nr. 2187 de 1870.) Ans diese entschiedene Ablehnung, einen ans mehrere Persönlichkeiten ausgedehnten Vorschlag zn erstatten, erachtete der Herr Leiter des Enltns- und Unterrichtsministeriums eine Verständigung mit dem Landcsansschnsse dennoch nicht für unmöglich und erneuerte sein Ansuchen an den Landcsansschnß um Einbeziehung noch anderer Schulmänner in den Bcsetznngsvorschlag mit dem Schreiben vom 2. Juni 1870, Z. 4995, in der Art, daß er cs ganz dem Ermessen des Landesansschnsses anheimstellte, von dem Lehrpcrsonale der Laibacher-Oberrealschnle abzusehen. Um etwaigen Anwürfen, durch starres Beharre» ans dem eingenommenen Standtpnnkte die von der Regierung angestrebte Verständigung vereitelt zn haben, zn begegnen, hat der Landesansschnß, ohne Aenderung seiner ausführlich begründeten Anschannng der Rechtsfrage und unter ausdrücklicher Verwahrung gegen jedes Präjudiz für die Folge und bei voller Anfrechthaltnng des Rechtes des Landesansschnsses, jedesmal mir zwei Lehrer für den Landesschnlrath in Vorschlag zn bringen, außer den bereits vorgeschlagenen zwei Schulmänner» noch sechs andere zur Wahl in den Landesschnlrath namhaft gemacht, ans denen mit der Allerh. Entschließung Sc. k. und k. Apost. Majestät vom 26. Juli 1870 der Oberrealschnlprofessor Herr Michael Peternel und der VolksschnIIehrcr Herr Andreas Praprotnik ans die gesetzliche Fnnctivnsdaner in den Landesschnlrath ernannt worden sind. (Exh.-Nr. 2394 und 3638 de 1870.) Der Herr Cultus- und Unterrichtsminister hat mit dem Schreiben vom 4. März, Z. 1992, den Landesans- Aenderung in schnß um das Gutachten befragt, ob eine Aenderung i» der Eintheilnng des Schuljahres in dem Sinne wünschenswerth d- Eintheilnng und ausführbar wäre, daß die großen Schulferien in die 'Wintermonate fielen, und das Schuljahr mit dem Sommerse- £[|r(* ficrle« Mkster beginnen würde. Nach Einholung der diesbezüglichen Gutachten und mit Rücksicht ans die hierländigeii Verhält- gung d.Schnl-nisse hat sich der Landcsansschnß unter gründlicher Mvtivirnng unbedingt gegen diese neue Eintheilnng des Unterrichts- feiten in bie jahres ausgesprochen, indem diese Neuerung nack der übereinstimmenden Aeußerung aller Experten den Schnlzwccken ab- Wintermo-träglich und weder für die Schüler noch für die Lehrer erwünsäilich wäre. Nur diese eine Modification in der Eintheilnng des Schuljahres hat der Landesansschnß in Antrag gebracht, daß der Sommcrcnrs mit Ablauf des Monates August geschlossen und das neue Schuljahr mit dem Monate November begonnen würde, daß daher die Ferienzeit nach dem alten Branche in die Monate September und October fiele, welche Einrichtung im Küstenlande noch heut zu Tage besteht. (Exh.-Nr. 1129 de 1870.) Der mit dem hohe» Landtagsbeschlnsse vom 6. October 1869 ans den Ueberschüssen des Landcscnltnrfondes Reimmera-znr Unterstützung landwirthschnftlicher Fortbildungsschulen durch Anschaffung von Lehrmitteln und Remnncrirnng bcson- tionsverthei-ders verdienter Schullehrer für dao Jahr 1870 bewilligte Betrag pr. 1000 fl. wurde im Einvernehmen mit der k. k. Landesregierung in folgender Art verwendet: "lehrer." ’Telovađilnica. Poslopje za realko. Slovenski slovar. Zalog dijaških ustanov se v hrambo in upravo izroči deželnemu zastopu. Izročitev zaloga vojaških oslabljencev (invalidov). vJan. Nep. Slakarjeva, Urb. Jerinova I. Tri in dvajset ljudskim učiteljem, ki so za povzdigo sadjereje posebno marljivi bili, dalo se je vsakemu po 20 gld........................................................ 460 gld. — kr. II. Za učilne pripomočke razdelilo sé je 24 sadjerejnim Solarn 24 garnitur in sicer vsaki po 20 kosov najbolj potrebnega vrtnarskega orodja, garnitura po 20 gld. 52 kr. . . . 492 gld. 48 kr. III. Šoli v Hrenovicah darovalo se je za napravo Mske drevesnice ..... 50 „ — „ Znesek . 1002 gld. 48 kr. (Vložn. zapisn. št. 833 od 1870. 1.) ' Z dopisom od 27. marca t. 1. št. 2227 je c. k. deželna vlada prosila , da bi se k licealnemu poslopji prizidana nekdanja velika stražnica z vrtnim dvoriščem vred brezplačno prepustila za napravo samostojne telovadilnice, v kteri bi se naredili primerni prostori za poletno in zimsko telovadbo učencev vseh šol, 'ki so v licealnem poslopji proti temu, da dotični zakladi prevzamejo stroške za uredbo in vzdrževanje telovadnice. Deželni odbor je obljubil to prošnjo pri slavnemu deželnemu zboru podpirati s tem dostavkom, ako država za uredbo in napravo prevzame vse stroške, in da telovađilnica te prostore, brž zapusti ter je zopet v sedanji stan nazaj postavi, kakor hitro bi deželni zastop te prostore za kakoršne koli druge namene potreboval. O tem predmetu se bo slavnemu zboru še v posebnem sporočilu na znanje dalo. (Vložn. zapisn. št. 1513 od 1870.) Začasno in s pogojem preklica pa je deželni odbor na prošnjo dotičnega ravnateljstva prepustil u-čencem c. k. glavne normalke malo dvorišče licealnega poslopja za nauk v telovadbi. (Vložn. zapisn. št. 1398 od 1870. 1.) Sklep slavnega deželnega zbora od 15. oktobra 1869 o zadevi zidanja novega samostojnega poslopja za realko, ktero misli kranjska hranilnica v spomin svojega petdesetletnega obstanka zidati, naznanil se je ravnateljstvu hranilnice in ljubljanskemu mestnemu magistratu, da si deželni odbor varuje pravico vdeleževati se dotičnega posvetovanja realkinega odseka in dovoljenje dati k sklepom. Kar se tiče izpeljave stavbenega načrta za realkino poslopje še ta stvar še zmerom obravnuje, ker se še ni dobil za zidanje primeren prostor in deželni odbor, kteremu od strani ljubljanskega mestnega starešinstva ni došlo nobeno sporočilo, kako stoje stavbene zadeve, tudi ne more slavnemu zboru onega časa naznaniti, kedaj se bo ljubljanska c. k. viša realka v svoje novo poslopje preselila. (Vložn. zapisn. št. 4764 od 1869.1.) S sklepom slavnega deželnega zbora od 24. septembra 1869 je bilo deželnemu odboru naloženo, da z dogovorom in privoljenjem gospoda knezoškofa ljubljanskega prevzame skrb, da se kaj najbrž mogoče izgotovi rokopis za tisek slovensko-nemškega dela Wolfovega slovarja. Vsled tega je deželni odbor nabrane slovarjeve rokopise 1. decembra 1869. 1. od gospod stolnega dekana dr. Pogačarja inventarično prevzel in je preč. ravnatelju bogoslovnega semenišča gosp. Kramarju izročil, da.bodo gospodje bogoslovci po različnih rokopisih raztreseno zbirko besedi v abecedni red spravili, ktero delo se že prav marljivo izvršuje. To se vé, da bode še precej nekaj časa preteklo, preden se tisek rokopisa dovrši, al deželni odbor gledal bo marljivo na to, da se to delo prej ko mogoče dokonča. (Vložn. zap. št. 4638 od 1869. 1. — Vložn. zap. št. 4982 od 1869. 1. — Vložn. zapisn. št. 5256, od 1869. 1.) §. 9. Ustanove. C. k. deželno predsedstvo je z dopisom od 15. novembra 1869.1., št. 1519/P.,, dobilo od ministerstva za uk in bogočastje pooblastilo, da se zälog dijaških ustanov za kranjsko deželo pod onimi naredbami, ki je je sklenil slavni deželni zbor, in s privolitvijo doneska za upravne stroške v znesku 5°/0 od letnega dohodka tega zävoda, odnosno iz njegovih letnih ostankov in interkalarij, deželnemu zästopu izroči, vendar s tem pogojem, da se donesek za upravne stroške zmanjša, kakor hitro bi stroške za opravništvo presegal. Ta zälog dijaških ustanov se pa dosihmal še ni mogel deželnemu odboru djansko izročiti in to iz tega vzroka ne, ker je še poprej unifi-cije dotičnih in k temu zälogu pripadajočih, državnih obligacij treba bilo. —^ Po privatnem sporočilu ta ovira predajanja zdaj več ne obstoji in zälog dijaških ustanov se bo v najskrajem času deželnemu zastopu izročil. (Vložn zap. št. 4865 od 1869. 1.) S sporočilom od 16. februarija 1870. L, št- 1147, je dobilo c. k. deželno predsedstvo od c. k. vojnega ministerstva z dopisom od 23. novembra 1869. 1., št. 6043, pooblastilo, da izroči zalog vojaških oslabljencev (invalidov) v hrambo in upravo deželnemu zästopu pod določenimi naredbami, ki je je sklenil slavni deželni zbor od 11. septembra 1868. 1., kakor hitro se unificija dotičnih državnih obligacij izvrši, in sicer: 1 2 3 1. Postojnske jame ustanova za oslabljence ; 2. France Metelkova ustanova; 3. in 4. ustanove ljubljanske ženske družbe za oslabljence od leta 1860 in 1867. 5. Janez Fortunat-Trevisini’jeva ustanova za oslabljence. — Izročitva oziroma sprejemba teh ustanov se je dosihmal zarad unificije obligacij zakasnila. (Vložn. zapisn. št. 994 od 1870. 1.) Z dopisom od 26. februarija t. 1., št. 964, je c. k. deželna vlada s pooblastilom slav. ministerstva za uk in bogočastje deželni odbor naprosila, da bi izročitvo oziroma sprejembo v deželno upravo Janez Nep. Schlakarjeve ustanove za vdove ljudskih učiteljev, Urban Jerinove ustanove za vdove in sirote ljudskih Geilage 31. 177 I. Dreiuiidzwanzig der für Verbreitung und Hebung der Obstzucht thätigsten LandvolkSschnllchrer wurden mit Remunerationen von je 20 fl. bctheilt ...............°......................................... 460 fl. — kr. II. Als Lehrmittel wurden vierundzwauzig Garnituren, enthaltend je 20 der wesentlichsten Gartenbaugcräthschaftcn ä 20 fl. 52 kr. zur Vertheilung au 24 Obstbaumschulen bestellt............. 492 fl. 48 kr. III. Der Schule in Hrenovic wurden zur Errichtung einer Baumschule bewilliget . 50 „ —■ „ Summa . 1002 fl. 48 kr. (Exh.-Nr. 833 de 1870.) Mit Note vom 27. März l. I., Z. 2227, hat die f. k. Landesregierung die unentgeltliche Ueberlassnng des an das Lycealgebäude angebauten ebenerdigen Geschosses der ehemaligen Hauptwache sammt Gartcuhofrnmn zur Unterbringung einer selbstständigen Turnanstalt mit Sommer- und Wintcrlocale für die Schüler aller im Lycealgebäude untergebrachten Lehranstalten gegen Uebernahme der Adaptiruugs- und Erhaltungskosten auf die betreffenden Fonde angesucht. Der LaudesauSschuß hat sich zur Unterstützung dieses Ansuchens beim hohen Landtage mit dem Beifügen bereit erklärt, wenn der Staat alle Adaptiruugs- und Herstellungskosten übernimmt, und daß die Turuaustalt diese Räumlichkeiten unter Wiederherstellung des status quo sogleich verlasse, wann immer die Landesvertretuna dieselben zu andern Zwecken be-nöthigen würde. Ueber diesen Gegenstand wird dem hohen Hause ein besonderer Bericht erstattet werden. (Exh.-Nr. 1513 de 1870.) Zeitweilig und gegen Widerruf hat aber der LaudesauSschuß die Erthcilung des Turnunterrichtes an Schüler der mit der Lehrerbildungsanstalt verbundenen Normalhanptschnlc über diesfälligcs Einschreiten der betreffenden Schnl-dircction im kleinen Hofe des Schulgebäudes bewilligt. (Exh.-Nr. 1398 de 1870.) Der hohe LandtagSbcschlnß vom 15. October 1869 in Angelegenheit der Herstellung eines neuen sebstständi-ge» Realschnlgebändes durch die krainische Sparcassn anläßlich der Feier ihres fünfzigjährigen Bestandes wurde der Sparcassa-Direction und dem Laibacher Stadt-Magistrate unter Wahrung des Rechtes des Landesansschnsses zur Theilnahme an den diesbezüglichen Berathungen des Rcalschnl-Comitä's und beziehungsweise zur Erthcilung der Genchmignng der zu fassenden Beschlüsse mitgetheilt. Die Rcalisirnng dieses Realschnlbanprojectes ist jedoch bisher noch nicht aus dem Stadium der Verhandlungen wegen Acqnirirung eines geeigneten Bauplatzes herausgetreten, und es ist der LaudesauSschuß, welchem seitens des Laibacher Stadt-Magistrates über den Stand dieser Banangelegenheit gar keine Mittheilung zugekommen ist, nicht in der Lage, dem hohen Hanse nur annäherungsweise den Zeitpunkt bezeichnen zu können, wann die Laibacher k. k. Ober-realschule in ihr neues Schnlhans einziehen wird. (Exh.-Nr. 4764 de 1869.) Mit hohem Lnndtagsbeschlnsse vom 24. September 1869 erhielt der Landcsansschnß den Auftrag, einvernchinlich und mit Zustimmung des Laibacher Herrn Fürstbischofes für die möglichst baldige Verfassung und Vollendung des druck-fertigen Manuskriptes für den slovenisch-dentschen Theil des Wolf'schcn Wörterbuches zu sorgen. Demgemäß hat der Landesansschiiß das reichhaltige Wörterbuch-Materiale am 1. Dezember 1869 vom Herrn Domdechant Dr. Pogačar in-ventarisch übernommen und dasselbe dem Director des Priester - Seminars, Domherrn Kramar, zur Verfassung eines alphabetischen verbariums ans den verschiedenen Mannskripten durch die Seininaristen übergeben, woran nun mit allem Fleiße gearbeitet wird. Bis ein drnckfertiges Manuskript zu Stande kommt, dazu wird es wohl noch einer längeren Zeit bedürfen, und der Landesansschnß wird stets sein Angenmerk darauf richten, daß diese Arbeit sobald als möglich beendet werde. (Exh.-Nr. 4638 de 1869. — Exh.-Nr. 4982 de 1869. — Exh.-Nr. 5256 de 1869.) Turnlehr-lm statt. Realschul- gebäudc. Slovcnisches Wörterbuch. §. 9. Stiftungen. Laut Schreibens vom 15. November 1869, Z. 1519/P., wurde das k. k. Landespräsidimn vom Herrn Mi-Uebergabe des liifter für Cultus und Unterricht ermächtiget, den krainischen Stndciitenstiftnngsfond unter den vom hohen Landtage be- Studentcn-schlossenen Modalitäten, inbesondere unter Zugestehung eines Verwaltungskostenbeitrages, bestehend ans einer 5% Tangente fg^e^i^bte des Jahreserträgnisses dieses Fondcs, resp. ans dessen Jahrcsüberschüssen und Jnterkalarien — an die Landesvertretung Verwahrung zu übergeben, jedoch mit der Bedingnng, daß die Herabsetzung der Tangente ans ein geringeres Maß zu erfolgen hat, und Ver-sobald dieselbe für die einschlägigen Regie- und VerwaltimgSkostcn mehr als hinreichen sollte. — Die factische Uebergabe waltmig der des Stndentcnstiftnngsfondes an den Landesansschnß konnte bisher ans dem Grunde noch nicht stattfinden, weil die Uni-ficirnng der betreffenden zu diesem Stiftimgsfonde gehörigen Staatsschnldveischreibnngen vorerst bewirkt werden mußte. — s" Nach privater Mittheilung soll dieses Uebergabshinderniß jetzt nicht mehr bestehen und die Uebergabe demnächst gepflogen werden. (Exh.-Nr. 4865" de 1869.) Laut Mittheilung vom 16. Februar 1870, Z. 1147, erhielt das k. k. Laiidcspräsidinm vom k. k. Ministerinm Uebergabe der für Landesvcrthcidignng mit dem Erlasse vom 23. November 1869, Z. 6043, die Erinächtigimg, die hierländigen Jnva- JnvaNden-lidenstiftimgen in die Verwahrung und Verwaltung der LandeSvertretimg unter den im LandtagSbeschlnffe vom 11. Sep- 1's ragen, tcmber 1868 festgesetzten Modalitäten zu übergeben, sobald die Unificirnng der betreffenden Staatsschnldverschreibnngen vollzogen sein wird, namentlich: 1. die Adelsberger Grotten-Jnvalidenstiftung; 2. die Franz Metelko’fdic Stiftung; 3. und 4. die Laibacher Franenvereiiis-Jnvalidenstiftnngen vom Jahre 1860 und 1867. 5. die Johann Fortunat-Trevisini’frijc Invalidenstiftung. — Die Uebergabe beziehungsweise Uebernahme dieser Stiftungen wurde bisher durch die Unificirnng der Obligationen verzögert. (Exh.-Nr. 994 de 1870.) Mit Note vom 26. Februar d. I., Z. 964, hat die k k. Landesregiermig über Erinächtigimg des Herrn Rep. Ministers für Enltns und Unterricht an den Landesansschnß das Ansuchen gestellt, die Uebergabe resp. Uebernahnie in Schlaker'sche, die Landcsverwaltnng der gegenwärtig noch beim krainischen Normalschulfonde befindlichen Johann Rep. LelUalrer'schen Urb.Jerm'sche, L. Filipova učiteljev, Leopold Filipove ustanove za dohodke (dotacije) ljudskih šol in France Metelkove ustanove za m France Ograde ljudskim učiteljem, ki se za zdaj nahajajo še v zalogu normalne šole za deželo kranjsko — predložil ustanova* obravnavi slav. deželnega zbora s tém, da se obdrži namén podaritve in ustanovnikovadoločba, kar se tiče pravice podeljenja in državnega nadzorstva. — Deželni odbor vedé, da bo slavni deželni zbor v sprejembo omenjenih ustanovnih zälogov pod istimi pogoji privolil, kakor se so že po sklepu deželnega zbora od 11. septembra 1868 in od 22. oktobra 1869. 1. zastran več drugih enakih ustanovnih zälogov stavili in so od slav. vlade tudi sprejeti bili, je na c. k. deželno vlado predlog stavil, da naj precej potrebne priprave za izročitev omenjenih zalogov pod navedenimi pogoji določi in od slavnega deželnega zbora se bo pozneje dovoljenje deseglo. Na ta svoj predlog deželni odbor ni še nobenega odgovora od c. k. deželne vlade prejel. (Vložn. zapisn. štev. 1279 od 1870.. 1.) J. Kalistrova Po ustanovnem pismu od 2. okt; 1867. 1. se imajo od kapitala Janez Kalistrove ustanove za občine ustanova y znesku 81000 gld. vsakoletne 5% obresti vsem posestnikom hišnih številk iz Slavine, Koč in drugim ostalim za občine. ]q spadajo pod faro Slavino vsako leto izplačati. Iz tega se: tedaj razvidi, da se ta ustanova nikdar ne izprazne in toraj ni od nje nikdar pričakovati interkalara. — Ostanek, s kterim se bi pokrili upravniški stroški, dal bi se pri tej ustanovi pridobiti le na ta način, da bi se 5% obresti ustanovnega kapitala zvikšale, deloma pa tudi, ako se bi od gruntnožastavnih posestnikov polletno naprej plačevalne in ustanovnim upravičencem po ustanovnikovi naredbi še le 16. maja meseca vsacega leta izplačevalne obresti v hranilnico: ali pa pri kaki drugi kreditni napravi koristno naložile. — Po tem takem se od slavnega deželnega zbora pri obravnavi zarad sprejembe gospodarenja ostalih ustančv določeno pravilo, po kterem ustanovni upravičenci v polnem in neprikrajšanem užitku, ki jim od določene ustanove pripada, ostanejo, pri Kalistrovi ustanovi le po zgorej omenjenem načinu izpeljati dà. — Pod temi okoliščinami je tedaj deželni odbor na dotično vprašanje c. k. deželne vlade od 8. aprila 1870 štev. 965 odgovoril, da se Kalistrova ustanova za občine v oskrbovanje deželnega zästopa le tedaj sprejeti more, ako se upravniški stroški pokrijejo s tém, da se ustanovni kapital na više nego 5% obresti naloži in deloma tudi s tem, da se obresti, ki je gruntnozastavni dolžniki polletno naprej plačujejo, zopet koristno na obresti dadč. (Vlož. zap. št. 2097 od 1870.-1.) radeiser-jevä Med ustanovami, ki se dadč iz državne uprave izločiti in v kako drugo upravo izročiti, nahaja se , s ustanova za sporočilom c. k. deželne vlade od 8. aprila 1870 št. 965 pri deželni vladi grofinje Izabele Paradajserjeve usta- gospodičme. uova za gospodičine, —, in Pavel Keženova ustanova za deklice, vsaka, z enim ustanovnim vžitkom. — ^ustanova" ÈSfiffiQzènj,è omenjenih dveh ustanov obstoji iz unificiranih obligacij in delnih obligacij, in sicer znaša Paradajza deklice serjeva ustanova 1062 gld. 50 kr. nominalne vrednosti z obrestnim doneskom od 44 gld. 10 kr.; premoženje in grof Jož. Reženove ustanove pa znaša 1087 gld. 50 kr. z enakim obrestnim doneskom. Pravico podelovanja pri prvi Eraz. Auer- ustanovi imä na predlog najstarejega izmed baronov pl. Apfalterer deželno poglavarstvo, pri drugi ustanovi pa ustanovama “oaà Pra™° do imenovanja (prezentacije) ljubljanska odvetniška zbornica. — Razun tega leži pri c. k. deželni ubožce°in bok vladi in deposito 2% domestikalna obligacija za 4000 gld., ki je od grofa Jož. Erazma Auersperga v oporoki od nike. 26. okt. 1798. 1. za ustanovo ubožcev in bolnikov dežele kranjske odločena. Po zadobljenem pooblastilu ministerstva notranjih oprav je c. k. deželna vlada deželni odbor naprosila, da bi prevzetje omenjenih ustanov v deželnega zastopa opravništvo z ohranenjem ustanovnikovih naredb gledé pravice imenovanja, oziroma podeljenja, in pravice državnega nadzorstva v prihodnji seji deželnega zbora podpiral. — Deželni odbor svest si, da bo slavni, deželni zbor pozneje v to privolil, je prevzetje omenjenih ustanov v hrambo in upravništvo deželnega, zästopa obljubil. (Vlož, zapisn. št. 2067 od 1870. 1.) Galienfeisove. Vsled sklepa slavnega deželnega zbora od 11. sept. 1868. 1. je deželni odbor 23. junija 1870 v za- pi. sšeienbur- veznih (vinkuliranih) državnih obligacijah v skupnem znesku od 2075 gld. 50 kr. obstoječe premoženje barona gove, Lerko- Gallenfels-ove, pl. Selenberg-ove, Lerh-ove.in pl. Weitenhiller-jeve dekliške ustanove z obrestmi vred, ki zna-vvp^tp n h n ! pr- šajo 96 gld. 98 kr., naročilno prevzel v hrambo in upravo deželnega zastopa in ga v deželno blagajnico položil, jeve dekliške (Vlož. zapis. Št. 2814 od 1870. 1.) ustanove. Sprejem zà-loga baron Flödnig-ove in iilirske ustanove za slepce, Hold-heimove ustanove za gluhoneme in Wolfove založnice. V smislu sklepa slavnega deželnega zbora od 11. septembra 1868. 1. je deželni odbor 26. dné julija 1870 baron Flödnig-ov ustanovni zalog za slepce sè......................... . 46100 gld. — kr. v unificiranih obligacijah in v gotovini . . .... . , . ... . . . . . , . 611 „ 47 „ nadalje illirski ustanovni zälog za slepce sè . . ... . . . ... ...... . . 6650 „ .— „ v obligacijah in gotovini............................. 197 „ 32 „ naposled Holdheim-Ov ustanovni zälog za gluhoneme in pri njem ležečo Wolf-ovo založnino sè ......... ....................................., . . ........... . .... 26080 gld. — kr. v obligacijah in gotovini.................................... 1448 „ 39 „ od c. k. deželne vlade naročilno v hrambo in upravništvo deželnega zastopa prevzel in v deželno blagajnico položil ter tudi za opravništvo teh zälogov potrebne priprave storil. (Vložn. zapisn. št. 3151 od 1870.) Flach enfeld-Vollvičer kanonikat se odda. Ljubljanski knezoškofijski konzistorij ni hotel od slavnega deželnega zbora v skrivni seji od 27. septembra 1869. 1. sklenjene prezentacije g. Friderika pl. Premersteina za Flachenfeld-Volvičev kanonikat na ljubljanski stolni cerkvi veljavno pripoznati, rekši, da se je pri oddaji Flachenfeld-ovega kanonikata do zdaj še Beilage 31. 179 Wolksschnllehrers-Witwenstiflnng, der Urban Jerin'schen Landschnllehrcrs-Witwcn- und Waiscnstiftnng, der Leopold Philip- ^opold scheu Volksschnldotirungsstiftung und der Franz Mctclkoh'chen Landschullehrers-Prämienstiftung — unter Aufrechthaltung E Metelko"' der Widmung und der stifterliche» Bestimmungen über das Verleihnngsrecht, so wie deS staatlichen Oberanfsichtsrechtes Stiftung. — der landtäglichen Behandlung zu unterziehen. Der LandeSanSschnß glaubte der Zustimmung des hohen Landtages zur Uebernahme der erwähnten Stif-tnngSfondc unter den nämlichen Bedingungen sicher zu sein, welche bereits in den Landtagsbeschlüssen vom 11. September 1868 und vom 22. October 1869 bezüglich mehrerer anderen ähnlichen StiftnngKsonde aufgestellt und von der hohen Regierung auch angenommen wurden, und stellte an die k. k. Landesregierung die Proposition, sogleich die Einleitungen zur Uebergabe der gedachte» Fonde miter den erwähnten Bedingungen und gegen nachträgliche Einholung der Genehmigung deS hohen Landtages zu treffen. Auf diese Erklärung hat jedoch der LandeSanSschnß von der k. k. Landesregierung bisher noch keine Antwort erhalten. (Exh.-Nr. 1279 de 1870.) Laut Stiftnngsnrknnde vom 2. October 1867 sind vom Kapitale der Johann Kalistcr'schen Gemcindebcthei- Joh. Kalister'. liguugSstiftung pr. 81000 fl. die jährlichen 5°/p Interessen allen Besitzern von Hausnummern der Ortschaften Slavina, lch° Koöe und der übrigen zur Pfarre Slavina gehörigen Ortschaften alljährlich zn bezahlen. — Hieraus ergibt sich, daß btt dieser Stiftung eine Erledigung und Vacatur und mithin ein davon abhängiges Jnterkalare nicht zu erwarten steht. — Ein Ueberschnß zur Deckung der Administrationskosten kann demnach bei derselben nur durch eine höhere als die gegenwärtige S"/» Elocirung deS StiftnngSkapitalS und thcilwcisc durch die Frnctifizirung der von den Hypothekarbesitzern halbjährig vorausbezahlten und den StiftnngSberechtigtcn nach der stifterlichcn Anordnung erst am 16. Mai jeden Jahres zu erfolgenden Interessen bei der Sparcassa oder bei einem andern Ercditinstitute erzielt werden. — Es kann daher der vom hohen Landtage bei der Verhandlung wegen Uebernahme der Verwaltung der übrigen Stiftungen festgehaltene Grundsatz, daß die Stiftlinge im vollen Genüße der bisher festgesetzten Stiftnugsgcbühren nicht verkürzt werden sollen, bei dieser Kalister'schcn Stiftung nur in der oben angedeuteten Weise zur Anwendung kommen. — Unter diesen Umständen hat daher der LandeSanSschnß ans die diesbezügliche Anfrage der k. k- Landesregierung vom 8. April 1870, Z. 965, erklärt, daß die Kalistcr'sche GcmcindebetheiligungSstiftnng in die Verwaltung der Landesvertretung nur in der Voraussetzung übernommen werde, daß der angemessene Verwaltnngskostenbeitrag vermittelst einer höher» als der gegenwärtigen 5% Elocirung deS Stiftnngskapitals und theilweise durch die Frnctifizirung der von Hypothecarschnldnern halbjährig voraus zn bezahlenden Interessen gedeckt werden. (Exh.-Nr- 2067 de 1870.) Unter den zur Ausscheidung ans der Staatsverwaltung und zur Übertragung an andere Verwaltungsorgane Gräfin Para-geeigneten Stiftungen, befindet sich nach Mittheilung der k. k. Landesregierung vom 8. April 1870, Z. 965, bei derselben dajser'scheFridle Isabela Gräfin Paradajser'schc Fräulein- und die Paul RcLen'sche Mädchenstiftnng mit je Einem Stiftplatzc. —- ^'sche MLd-Das Vermögen der genannten zwei Stiftungen besteht in nnifizirtcn Obligationen und Theilschnldverschrcibnngen, und chenstftg. Graf zwar beläuft sich jenes der Paradajser'schcn Stiftung auf den Nominalwerth von 1062 fl. 50 kr. mit dem Jntcresscner- J.Er. 'Auerstrage von 44 fl. 10 kr., das Vermögen der RcLen'schen Stiftung aber ans den Nomiualwerth von 1087 fl. 50 kr., perg'sche Ar-mit dem gleichen Interessen ertrage. "TniJifhina”” Bezüglich der erster» Stiftung steht das Verleihnngsrecht über Vorschlag deS Acltestcn der Freiherren von ä' Apfaltrcrn der Landcsstclle zu, bezüglich der letzter» übt aber die Laibacher Advocatcnkammer daS Präsentationsrecht ans. Außerdem erliegt aber bei der k. k. Landesregierung im Deposito eine 2% Domcsticalobligation pr. 4000 fl., welche zur Bedeckung der von Josef Erasmus Grafen Auersperg im Testamente vom 26. October 1798 angeordneten Stiftung für Arme und Kranke der Landschaft Kram bestimmt ist. Ueber erhaltene Ermächtigung des Ministers des Innern hat die k. k. Landesregierung an den Landcsansschnß das Ersuchen gestellt, die Uebernahme der erwähnten Stiftungen in die Landesvcrwaltnng mit Anfrcchthaltnng der stiftcrlichen Anordnungen in Betreff des PräscntationS- beziehungsweise Berleihnugsrechtes und des staatliche» Oberaus-sichtSrcchtcs bei der nächsten Landtagssession zu befürworten. — In Anhoffnng der nachträglichen Genehmigung des hohen Landtages hat der LandeSanSschnß die Uebernahme dieser Stiftungen in die Verwahrung und Verwaltung der Landes-vcrtretnng zugesagt. (Erh.-Nr. 2067 de 1870.) Auf Grund des hohen Landtagsbeschlusses vom 11. September 1868 hat der Landcsansschnß am 23. 3u[i ^©a'aenfds^ 1870 das in viuculirten Staätsschnldverschreibnngen im Gesammtbetrage von 20757 fl. 50 kr. bestehende Vermögen der scheu, v. Schel- Freiherr von Gallenfels'schen, von Schellenbnrg'schen, Lerchffchen und von Wcitenhiller'schcn Mädchenstiftungen — sammt lenburg'schen, den Interessen im Betrage von 93 fl. 98 kr. commissionell in die Verwahrung und Verwaltung der Landcsvcrtretnng “* übernommen und dasselbe in der LandeSkasse hinterlegt. (Eph.-Rr. 2814 de 1870.) spun MdchM Im Sinne des hohen LandtagsbeschlnsseS vom 11. September 1868 hat der Landcsansschnß am 26. Juli Uebernahme 1870 den Freiherr von Flödnig'schcn Blindenstiftnngssond pr............................................. 46100 fl. — kr. des Frh. v. in nnifizirten Obligationen, und in Baarschaft .............................................................. 611 „ 47 „ ferner den illyrischen- Blindenstiftungsfond pr............................................................. 6650 „ — „ Blindmstftsds. in Obligationen, und in Baarschaft........................................................................... 197 „ 32 „ des Holdheim' citblid) den Holdheüitschen Tanbstnmmenstiftunassond sammt dem bei demselben erliegenden Wölfischen scheu Tauh- Depositnm pr............................................................................................... 26080 „ - „ in Obligationen, und in Baarschaft....................................................................... 1448 fl. 39 kr. WolfisckmDe- von der k. k. Landesregierung commissionell in die Verwahrung und Verwaltung der Landesvcrtretniig übernommen positums. und dasselbe in der Landeskassa hinterlegt und die zur Administration dieser Fonde nothwendigen Einleitungen getroffen. (Exh.-Nr. 3151 de 1870.) Das Laibacher fürstbischöfliche Ordinariat hat Anstand genommen, die vom hohen Landtage in der geheimen Besetzung des Sitzung vom 27. September 1869 beschlossene Präsentation des Priesters Friedrich von Premerstein für das Flachen- Kfiacheufcld-feld'-Wolwitz'schc Canonicat an der Laibacher Kathedrale für gültig anzusehen, indem es auf die bisherige Uebung bei Besetzung des Flachenfeld'schcn Canonicates und den angeblich stets beobachteten Grundsatz hicnwies, daß der zu Präsen- *l * vselej ravnalo po pravilu, da mora predstavljenec biti iz rodovine, M spada h kranjski deželi, ter je ob enem prosil, da se rešijo naslednja vprašanja po poti c. k. ministerstva za uk in bogočastje: 1. Ali je bila dozdanja razlaga Flachenfeld-ovega ustanovnega pisma, po kterem se kanonikat le domačim žlahtnikom podeljuje, pravnoveljavna ali ne? 2. Ali se smejo v pomanjkanji domačih žlahtnikov od kranjskega deželnega zbora tudi drugi žlaht-niki za Flachenfeldov kanonikat predstavljati? 3. Ako se med prosilci eden izmed kranjskih žlahtnikov nahaja, če tudi še ni deset let duhovnik, ali se sme ta prezreti in kak drugi, ki ni iz rodovine kranjskih žlahtnikov, veljavno imenovati? (Ylož. zapisn. št. 670 od 1870. 1.) Ta vprašanja je slav. rainisterstvo za uk in bogočastje z dogovorom ministerstva notranjih oprav z dopisom od 3. maja 1870 št. 3665 rešilo takč, da se pod izrazom „nobilis provincialis“, ki se nahaja v osnovnem pismu Flachenfeld-ovega kanonikata od 27. oktobra 1728 vsak žlahtnik, ki pripada k deželi in je ob enem tudi v kronovini kranjski al pa v kakem drugem zdaj pa s kronovino kranjsko združenem kraju rojen, razumé in se mu tedaj imenovanje (prezentacija) odreči ne sme. (Ylož. zapis. št. 2027 od 1870. 1.) Ysled te ministerske rešitve se je Flachenfeld-Volvičev kanonikat podelil č. gosp. Frideriku pl. Pre-mersteinu. (Vlož. zap. št. 3409 od 1870. 1.) Ustanova Na vlogo, ki se je po sklepu deželnega zbora od 22. okt. 1869. 1. poslala na slav. c. kr. vlado, da za umetnike, bi se prj podeljevanji državnih ustanov za umetnike, gledalo tudi na sinove iz dežele Kranjske ali sploh na slovenske umetnike, je c. k. deželna vlada z dopisom od 17. febr. 1870 št. 805 deželnemu odboru naslednje sporočila: „Minister za uk in bogočastje podeljuje ustanove za umetnike na podlagi priporočenja od ministerske komisije, ki je nalašč v presojevanje to stvar zadevajočih prošenj posebno iz pripoznanih in popolnoma nepristranskih strokovnjakov sestavljena, in podeljuje v soglasji z omenjeno komisijo v prvi vrsti le lakim prosilcem štipendije in podpore, ki s- svojimi predloženimi umetniškimi izdelki poseben um za umetnost izkažejo, ali pa takim, ki so si že na polji umetnije posebne zasluge pridobili.“ (Ylož. zap. št. 4854 od 1869. 1. — Vlož. zap. št. 1016 od 1870. 1.) §. 10. Osebne stvari. Umrl je Zopet ima deželni odbor spolnovaje žalostno dolžnost, naznaniti slavni zbornici britko sporočilo, da Dr. Lovro je namreč umrl naš občespoštovani ud in neprestrašeni boritelj pravic slovenskega naroda dr. Lovro Toman, Toman, bivši zadnje dni poslanec ljubljanske kupčijske in obrtnijske zbornice,, ki je koj iz početka ustavnih deželnih zborov vselej z enako domoljubnostjo obilne znanosti, skušnje in redke zmožnosti svoje kot ljudski Zastopnik v pravem pomenu besede posvetil na blagor svoje domovine insplošnje države. — Umrl je 15. dné avgusta meseca 1870. 1. Izpraznjena Oskrbnik tukajšne deželne posilne delalnice, Vincenc Skodler, je s sporočilom graškega deželnega od- služba. bora od 27. febr. t. 1. imenovan za oskrbnika štirske posilne delalnice v Messendorfu. S tem izpraznjeno službo pri tukajšni . posilni delalnici je deželni odbor razpisal in za njo oddane prošnje se bodo s primernim predlogom slavnemu zboru predložile. (Vlož. zap. štev. 1110 od 1870. 1.) Provizija Sedemdeset let stari nadzornik I. razreda v tukaj šni delalnici, Juri Mejač, zarad nagluhnosti in dru- nadzorniku gib slabosti ne more več dalje svoje službe opravljati. Jur. Mejaču. Njegova službena letna plača znese ..... . . ................192 gld. potem „in partem salarii“ mu oddani kruh na leto ............... . 26 „ iz letnega deputata derv in sveč okoli ........................... 44 „ v vsem skupaj . 262. gld. Njegevo zaporedno vojaško in civilno službovanje od 26. aprila 1831. L, to je od istega dné, ko je bil k vojakom domačega polka poklican, .do konca avgusta meseca 1870. L, znaša 39 let, 4 mesece in 5 dni. S provizijo po pravilih bi ne mogel v svoji veliki potrebščini z obilno družino, ktera nima nobenega zaslužka, nikakor živeti. —Z ozirom na vse te okoliščine je deželni odbor na predlog oskrbništva posilne delalnice Juriju Mejaču izjemoma privolil, da se mu dà za mirovino njegova polna letna plača s prištetimi doneski V blagii, kar vse skupaj znaša na leto 262 gld., a to s pridržkom, da temu ravnanju pritrdi tudi slavni deželni zbor, kteri se s tém za privoljenje prosi. (Vlož. zap. št. 2741 od 1870. 1.) Deželni nad- Deželni nadzornik stavstva Evgen Brunner je od slav. finančnega ministerstva imenovan za inženirja afavstva ure^e zemljiškega davka v Gorici ter je vsled tega z začetkom meseca julija 1870 izstopil iz deželne službe, savsva. j)rUg6ga nadzornika stavstva do zdaj še nimamo. (Vlož. zapisn. št. 2857 od 1870. 1.) Geilage 31. 181 tirenbc den krainischen landständischen Familien angehören müsse, und hat um Entscheidung nachstehender Fragen im Wege des k. f. Ministeriums für Cultus und Unterricht angesucht: 1. War die bisher übliche Auslegung des Flachenfeld'schen Stiftbriefes, woruach zum Canonicatc nur land-ständische Adelige Krain's berufen waren, rechtsgiltig? 2. Dürfen im Abgänge landständischer Adeliger bom krainischen Landtage auch andere Adelige für das Fla-chcnfeld'schc Canonicat prüsentirt werden? 3. Wenn sich unter den Bewerbern ein znm landständischen krainischen Adel gehöriger befindet, wenn er auch noch nicht zehn Jahre Priester ist, darf mit dessen Umgehung ein nicht landständisch Adeliger gütig prüsentirt werde»? (Exh.-Nr. 670 de 1870.) Diese Fragen hat das Cultus- und Unterrichtsministerium einvernehmlich mit dem Minister des Innern mit beut Erlasse vom 3. Mai 1870, Z. 3665, dahin erlediget, daß unter dem im Errectionsinstrumente der Flachenfeld'schen Canonicatsstiftung ddo. 27. October 1728 vorkommenden Ansdrucke „nobilis provincialis“ ein jeder Adeliger, welcher Angehöriger der Provinz und zugleich im Vaterlande, d. i. im Herzogthume Krain, oder nach dem weitern Wortlaute des Instruments in einem der gegenwärtig wirklich dazu incorporirten Theile geboren ist, zu verstehen und daher als prüfen-tationsfähig z» erklären sei. (Exh.-Nr. 2027 de 1870.) In Folge dieser Ministerialerlcdignng wurde Herr Friedrich von Premerstein vom fürstbischöflichcn Ordinariate mit dem Flachcnfcld-Wolwitz'schen Canonicatc auch bereits bekleidet. (Exh.-Nr- 3409 de 1870.) Ans die nach dem hohe» Landtagsbeschlnsse vom 22. October 1869 an die hohe k- k. Regierung gerichtete '^chllstrsti-Eingabe um angemessene Berücksichtigung der Söhne Krain's oder überhaupt der slovcnischcn Nation bei Verleihung von t'ul m Reichsstipendien für Künstler, hat die k. k. Landesregierung mittelst Note vom 17. Februar 1870, Z. 805, dem Landesausschusse Folgendes eröffnet: „Der Minister für Cultus und Unterricht nimmt die Verleihung von Künstlcruntcrstütznngen auf Grund gut-ächtlicher Aeußerungen einer Ministcrialcommission vor, welche behufs Prüfung der einlaufenden diesfülligcn Gesuche speziell ans anerkannten und völlig niiparthciischcn Fachmännern zusammengesetzt ist, und wendet im Einklänge mit dieser Commission in erster Linie jenen Candidate» Stipendien und Unterstützungen zu, welche entweder durch beigebrachte Knnstproben ein entschiedenes Talent an den Tag legen, oder roddje durch ihre auf dem Gebiete der Kunst bereits erworbenen Verdienste berücksichtiget zu werden verdienen." (Exh.-Nr. 4854 de 1869. — Exh.-Nr. 1016 de 1870.) §. 10. Personalien. Abermals tritt an den Landcsansschnß die traurige Pflicht heran, dem hohen Hause von dem Hinscheiden Todesfall, eines hochgeehrten Mitgliedes und nncrschrvckcncn Verfechters der Rechte der slovcnisäicn Nation Nadirid)t zu geben, nämlich des Herrn Dr- Lovro Toman, zuletzt Abgeordneten der Lnibacher Handels- und Gewerbekammer, wcld)cr seit dem Beginne der konstitutionellen Landtage mit stets gleichem Patriotismus seine reichen Kenntnisse und Erfahrungen und seine seltenen Talente als Volksvertreter im vollen Sinne des Wortes dem Wähle seiner Heimat und des Gcsammt-staatcs weihte. — Er starb am 15. August 1870. Der Verwalter der hiesigen Landeszwangsarbeitsanstalt, Vinzenz Skodler, ist laut Mittheilung des Grazer Erledigte Lnndesansschnsses vom 27. Februar d. 3. zum Verwalter des neuen steiermärkischen Zwangsarbeitshanscs in Messendorf stellen, ernannt worden. Die hicdnrck) erledigte Stelle an der hiesigen Zwangsarbcitsanstalt Hai der Landesanssd)nß behufs ihrer Wiederbesetznng ausgeschrieben und es werden die eingebrachten Competenzgesnche mit dem entsprechenden Antrage dem hohen Hanse vorgelegt werden. (Exh.-Nr. 1110 de 1870.) Der im 70. Jahre stehende Aufseher I. Classe in der hiesigen Zwangsarbeitsanstalt, Georg Mejaö, ist in Provision^ Folge seiner Schwerhörigkeit und sonstiger Gebrechlichkeit zur fernern Dienstleistung gänzlich unfähig geworden. rung des Auf« Seine Activitätsbczüge bestehen in der Jahreslöhnung von . . ...................................192 fl-, ° McjaS.^ dann in der ihm in partem salarii verabreichten Brotportion jährlich gegen ..................................26 „ und ans dem jährliä)en Holz- und Kcrzcndepntatc circa........................................................44 , daher zusammen in . 262 fl. Seine »nnnterbroäiene Militär- und Civildienstzeit vom 26. April 1831 als dem Tage seiner Assentirnng znm vaterländischen Regimente angefangen bis Ende August 1870 beträgt 39 Jahre, 4 Monate und 5 Tage. — Die norma lmäßige Provision würde ihm und seiner zahlreichen erwerbsunfähigen und vermögenslosen Familie die notdürftigste Existenz nicht gewähren. Mit Rücksicht auf diese Umstände hat der Landcsansschnß über Antrag der Zwangsarbeitshausverwaltung dem Georg Mejaö ausnahmsweise die volle Löhnung mit Zurechnung seiner Naturalbezüge mit der Ziffer jährlicher 262 fl. als Ruhegebühr unter Vorbehalt der Ratification des hohen Landtages bciuilliget, »m deren Erthcilnng hicmit gebeten wird. (Exh.-Nr. 2741 de 1870.) Der landschaftliche Ban-Inspizient Engen Brunner ist vom hohen Finanzministerium zum Griindstencrrcgn- Landschaft!. lirungs-Geometer für Görz ernannt worden und ist in Folge dessen mit Anfang Juli 1870 ans landschaftlichen Dien- Baninfpizient, sten ausgetreten. — Ein anderer Bnu-Jnspicient wurde bisher noch nickst aufgenommen. (Exh.-Nr. 2857 de 1870.) Slovensko uradovanje ii pomočki. Preložitev okrajnega glavarstva i: Planine v Logatec. Izročitev službenih zastav« ein. §. 11. O opravilih in apravi sploh. Ysled sklepa slavnega deželnega zbora od 21. oktobra 1869. 1. bi se bil moral pri deželnih uradih in napravah od 1. januarja 1870 slovenski jezik za uradni jezik vpeljati. Izvršitev tega sklepa slav. deželnega zhora se je pa žalibog morala odložiti do 1. marca 1870, in sicer neposredno zategadel, ker je kmalu po končani seji lanskega zbora deželni tajnik gosp. Hofbauer hudo zbolel, kterega nazočnost kot pisarniškega voditelja se je pri posvetovanji dotičnih določil za izpeljavo deželnemu odboru potrebna zdela. Ker se pa dalje ni moglo več upati, da bo gospod Hofbauer kmalu ozdravel, posvetovalo se je 22. januarja t. 1. z vsemi predstojniki, pod deželnim odborom stoječih uradnij, o zadevi slovenskega uradovanja, in z ozirom na njihova posebna pojasnila sklenilo se je v seji deželnega odbora 4. dné februarja meseca t. 1. naslednje: Od 1. marca 1870 počenši je slovenski jezik uradni jezik v vseh pod deželnim odborom stoječih uradnij ah. Izjeme od tega pravila so sledeéé: 1. Vložni zapisnik je slovensko-nemšk, to je po jeziku, v kterem so dohajalne vloge pisane, le re-gistraturno kazalo naj se piše za zdaj nemški. 2. Nemško se na Kranjskem piše nemškim občinam, vojaškim uradnijam in pa takim privatnikom, o kterih se za gotovo vé, da ne umejo slovenskega jezika; — zunaj Kranjskega se nemško dopisuje vsem uradnijam, le deželnemu odboru goriškemu in uradnijam trojedne kraljevine se dopisuje po slovensko. 3. Nemške vloge strank in uradnij se rešujejo po nemško, slovenske pa po slovensko. - 4. Sejini zapisniki deželnega odbora se pišejo slovenski ali nemški, kakor je sporočilo -odbornikovo slovensko ali nemško. 5. V vseh opravilstvih, ki tičejo zaklad zemljiške odveze in posilno delalnico, je uradni jezik nemški. 6. Deželnemu računarstvu je v vseh administrativnih opravilih uradni jezik slovenski, v kontrolnem uradovanji pa za zdaj in sicer do marca meseca 1871. leta nemški, od marca 1871. leta počenši bode slovenski ; med časom bode deželni odbor po posebni komisiji za to skrbel, da se računstvu in blagajnici potrebno imen-stvo (terminologija) določno ustanovi. 7. Proračuni različnih zakladov, ki se deželnemu zboru predložijo, kakor tudi računski sklepi ustanovnih zakladov so slovensko-nemški. 8. Uradovanje deželne blagajnice je v vsem, razun opravilstva v zakladu zemljiške odveze, slovensko. 9. Deželnim dobrotnim zavodom veljajo za občenje z uradnijami in strankami v deželi in zunaj dežele gledé rabe slovenskega in nemškega jezika ista pravila, ki so navedena pod številkama 2) in 3). — Ta pravila so se vsem ppd deželnim odborom stoječim uradnijam in napravam gledé uradnega jezika kot vodilo, po kterem se imajo ravnati, naznanila. (Vložn. zap. št. 4829 od 1869. 1.) V pripomoč slovenskega uradovanja se je za deželne, uradnije in naprave nakupilo: 12'iztisov nemško-slovenskega Wolfovega slovarja, 5 iztisov j.ugoslavjanskega juridično-politiškega imenstva (terminologije), 4 iztisi Janežič-eve slovenske slovnice, 1 iztis hrovaškega slovarja od Šulek-a (nemško-hrvaški del) in slovenskega državnega zakonika 2 iztisa. (Vložn. zap. št. 608 od 1870.) V seji deželnega zbora 1869. 1. je ustavni odbor sklenil, na predlogo O preložitvi c. k. okrajnega glavarstva iz Planine v Logatec, ki mu jo je deželni odbor v posvetovanje izročil, v tem smislu odgovoriti, da se za zdaj še ne vvidi potreba, da bi se moglo c. k. okrajno glavarstvo v Planini, preložiti, a c. k. vlada sé naj naprosi, da, akó bi znabiti namerjala kako premembo omenjenega okrajnega glavarstva, poprej deželni zbor o tej zadevi popraša. Ker- zarad naglega sklepa deželnega zborovanja lanske sesije ni mogel slavni zbor o tem predmetu sklepati, je deželni odbor omenjeni in od ustavnega odbora' pripravljeni predlog c. k. deželni vladi sporočil s prošnjo, da bi vlada, ako misli spremeniti sedanje djansko razmerje, poprej slavni deželni zbor za nasvet po-prašala o tej zadevi. (Vložn. zap. št. 4702 od 1869. 1.) Vsled sklepa slavnega deželnega zbora od 13.'oktobra 1869. 1. so bile uradnikom deželne, blagajnieé Francetu Ravnikarju in Dragotinu Žagarju, potem oskrbniku posilne delalnice Vincencu Skodlerju in pristavu Ferdinandu Vilharju z ozirom na kurentno in postavno položenje računov službene zastavščine (kavcije) izročene. — Oskrbniku bolnišnice Šukle-tu 'in kontrolorju Medi-cu se pa zastavščine zarad zaostalih računov in nenatančnih razjasnil pomankljivosti za zdaj še .niso mogle izročiti. (Vložn. zap. št. 4721 od 1869.) Beilage 31. 183 §. 11. Geschäftsbehandlung und Verwaltung int Allgemeinen. Gemäß des h. Landtagsbeschlnsscs vom 21. Oktober 1869 hätte in den landschaftlichen Aemtern und An- Slov. Amti-stlllten vom 1. Jänner 1870 an die slovenische Sprache als Amtssprache eingeführt werden sollen. Der Vollzug dieses rm|S[feeren (). Beschlusses erlitt aber eine unliebsame Verzögerung bis 1. März 1870 und zwar indirekte durch die bald nach Schluß e?e e' der vorjährigen Landtagssession erfolgte Erkrankung des landschaftlichen Sekretärs Herrn Hofbancr, dessen Anwesenheit als Kaiizlcilcitcrs bei der Berathung der diesbezüglichen Ansführnngsbestimmnngen dem Landesansschnsse erwüuschlich, ja nothwendig erschien. Als jedoch auf eine baldige Wiedcrgenesnng des Sekretärs nicht mehr gerechnet werden konnte, wurde am 22. Jänner d. I. mit allen Vorständen der landschaftlichen Aemter und Anstalten eine Berathung in Betreff der slovenischen Amtirnng gepflogen und unter Berücksichtigung ihrer speciellen Erklärungen wurde in der Laudesaus-schußsitznng vom 4. Februar d. I. Folgendes festgestellt: Vom 1. Mürz 1870 angefangen ist in allen dem Landesansschnsse unterstehenden Aemtern die slovenische Sprache Amtssprache. Hievon finden folgende Ausnahmen statt: 1. Das Einreichnngsprotokoll ist slovcnisch-dcntsch, je nach der Sprache, in welcher die einlangenden Stücke abgefaßt sind, der Index der Registratur jedoch vorläufig nur deutsch zu führen. 2. Deutsche Zuschriften habe» im inländischen Verkehre an die deutschen Gemeinden in Krain, an die Militärbehörden, an Privatpersonen, die notorisch nicht slovenisch kennen, im ausländischen Verkehre an alle auswärtigen Behörden mit Ausnahme des Landcsansschnsscs in Görz und der Behörden des dreieinigen Königreiches Krontien-Slavonien-Dalmatien zu ergehen, mit welchen letzteren die Correspondenz in slovenischer Sprache gepflogen wird. 3. Auf deutsche Eingaben der Parteien und Aemter haben deutsche, ans slovenische Eingaben slovenische Erledigungen zu erfolgen. 4. Die Sitzungsprotokolle über die Landesausschußsitzungcn sind dentsch-slovenisch, je nach der Sprache, in welcher die Anträge von den einzelnen Landesansschnßmitglieder» gestellt werden, zu führen. 5. In allen den Grnndcntlastnngsfond betreffenden Geschäften, so wie auch im Zwangsarbeitshause ist die deutsche Amtirnng beizubehalten. 6. Die Landesbuchhaltung hat sich in ihrem administrativen Dienste der slovenischen Sprache, in der Am-tirung jedoch als Controlsbehörde vorläufig, und zwar bis zum Ablause der Frist cines Jahres der deutschen Sprache zu bedienen, mit dein 1. März 1871, bis zu welchem Zeitpunkte von einer vom Landesansschnsse eigens zn bestellenden Commission eine slovenische Terminologie der beim Verrechnungs- und Cassagcschäfte vorkommenden technischen Ausdrücke zu liefern sein wird, hat auch bei der Landcsbnchhnltnng die slovenische Amtirnng als Regel z» gelten. 7. Die für den Landtag zu liefernden Präliminarien der verschiedenen Fonde, sowie die Rechnungsabschlüsse der Stiftnngsfondc sind slovenisch-dentsch zu verfassen. 8. Die Amtirnng bei der Landeskassa ist slovenisch, mit Ausnahme der den Grnndentlastungsfoiid betreffenden Geschäfte. 9. Bei den Wvhlthätigkeitsanstaltcn ist int Verkehre mit Aemtern und Parteien im Lande und außer Landes bezüglich des Gebrauches der slovenischen oder der deutschen Sprache nach den oben sub 2 und 3 angeführten Grundsätzen vorzugehen. Diese Grundsätze wurden den dem Landesansschnsse unterstehenden Aemtern und Anstalten hinsichtlich der Amtssprache als Norm vorgczeichnet. (Exh.-Nr. 4829 de 1869.) Als Behelfe zur slovenischen Amtirnng wurden für die landschaftlichen Aemter und Anstalten angeschafft: 12 Exemplare des dentsch-slovenischen Theiles des Wölfischen Wörterbuches, 5 Exemplare der südslavischen juridisch-politischen Terminologie, 4 Exemplare der slovenischen Grammatik von Janežič, 1 Exemplar des kroatischen Wörterbttches von Šulek (blos der deutsch-kroatische Theil) und slovcnisches Reichsgesetzblatt in 2 Exemplaren. (Exh.-Nr. 608 de 1870.) In der Landtagssession 1869 hat der Verfassnngsansschnß beschlossen, über die ihm zur Borbcrathnng znge- Dislocirung d. wiesene Vorlage des Landcsansschnsscs in Betreff der Dislocirung der k. k. Bezirkshauptmannschaft von Planina nach Bczirkshptsch. Loitsch den Bericht dahin zn erstatten, daß gegenwärtig keine Gründe vorliegen, den factischen Sitz der k. k- Bezirks- 'nach Lois"^ hanptmannschaft zn Planina zn verändern, und daß die k. k. Regiermtg zu ersuchen wäre, vor einer ctlva beabsichtigten Veränderung des gegenwärtigen Sitzes der genannten Bezirkshanptmannschaft die Ansicht des Landtages darüber vcritch-men zu wollen. Nachdem der plötzliche Schluß der Landtagssession 1869 die Beschlußfassung des hohen Landtages über diesen Gegcnsiand nicht gestattete, so hat der Landesansschuß den erwähnten, vom Verfassnngsansschnssc vorbereiteten Antrag der k. k. Landesregierung mit dem Ersuchen mitgetheilt, daß dieselbe vor einer etwaigen Veränderung des jetzigen factischen Verhältnisses den hohen Landtag in diesem Gegenstände um das Gutachten befragen wolle. (Exh.-Nr. 4702 de 1869.) Gemäß hohen Landtagsbeschlnsses vom 13. October 1869 wurden den Landeskassabeamten Franz Ravnikar Rückstellung und Carl 2agar, dann dem Zwangsarbeitshansvcrwaltcr Vinzenz Skodler und dem Adjuncten Ferdinand Vilhar mit der Dieustccm-Rücksicht auf die currente und ordnungsmäßige Rechnnngslegnng die Dienstcantionen zurückgestellt. — Dagegen konnte tlonen- die Rückstellung derselben an den Spitalsvcrwalter Schnkle itiiS Controlor Medic wegen rückständiger Rechnungen und aushaftender Äkängelserlänternngen nicht gleich stattfinden. (Exh.-Nr. 4721 de 1869). Podpora ÌDolnih dijakov na Dunaji. Predloga obravnave deželnega zbora ozir premembe decemberske ustave. Vodnina na Ljubljanici. Vsled pooblastila slavnega deželnega zbora od 13. oktobra 1869. 1. je deželni odbor „cesarjevič Rudolfovi družbi za oskrbovanje bolnih dijakov na Dunaji“ privolil letni donesek od 52 gld. za 30 dijakov iz dežele Kranjske na dunajskem vseučelišči iz domestikalnega zdloga. (Vložn. zap. št. 4755 od 1869. — Vložn. zap. št. 492 od 1870. — Vložn. zap. št. 1008 od 1870. 1.) Sporočilo posebnega odbora o nujnem predlogu deželnega poslanca dr. Janeza Bleiweis a zarad prèmenibe decemberske ustave, ki zavoljo nepričakovanega sklepa lanske sesije deželnega zborovanja ni mogla več v obravnavo priti, je deželni odbor s posebnim službenim pismom slavnemu ministerstvu na znanje dal. (Vlož. zap. št. 4704 od 1869. 1.) Vsled sklepa slavnega deželnega zbora od 19. oktobra 1869. 1. je deželni odbor prošnjo občin Vrhnike, Preserja in Borovnice, da bi se odpravila vodna mitnina na Ljubljanici izročil c. k. deželni vladi, da jo slavnemu finančnemu ministerstvu predloži. — O vspehu te prošnje nima deželni odbor še "nobenega sporočila. (Vložn. zapisn. štev. 4765 od 1869. 1.) Beilage 31. .185 Im Grunde hoher laudtäglicher Ermächtigung dom 13. October 1869 hat der Laudesausschuß dem »Krau- Unterstützung prinz-Rndolfvereine zur Pflege kranker Studierender in Wien" den Jahresbeitrag don 52fl. für 30 aus Krain gebürtige in Studierende au der Wiener Universität aus dem Domesticalfoude bewilliget. (Exh.-Nr. 4755 de 1869. — Exh.-Nr. 492 gg;en de 1870. — Exh.-Nr. 1008 de 1870.) Den Bericht des Sonderausschusses über den Dringlichkeitsantrag des Abgeordneten Herrn Dr. Johann Brlg. d- Land-Blciwcis, betreffend die Revision der Dezcmberverfassmig, to cid) er wegen des unerwartet eingetretenen Schlusses der vor-jährigen Landtagsscssion im hohen Hanse nicht mehr zur Verhandlung kommen konnte, hat der Landesansschnß mit ^er dem entsprechenden Dienstschreiben dem hohen Ministerrathe zur Kenntniß gebracht. (Exh.-Nr. 4704 de 1869.) Dezemberver- fassung. Gemäß hohen Landtagsbesd)lnsscs vom 19. October 1869 hat der Landesansschnß die Petition der Gemein- Wassermauth den Oberlaibach, Preßer und Franzdorf um Aufhebung der Wassermauth am Laibachflnße an die k. k. Landesregierung am Laibach-behnfs Vorlage derselben an das hohe Finanzministerium geleitet. — Ueber den Erfoig dieser Petition ist dem Landes- "M. ausschuffe keine Mittheilung zugekommen. (Exh.-Nr. 4765 de 1869.) Druck" von R. Eger in Laibach. Poročilo finančnega odseka o proračunu posilne delalnice za leto 1871. Slavni deželni zbor! Finančni odsek je proračun zaklada posilne delalnice za leto 1871, ki mu je bil v pretres izročen, dobro prevdaril, in s pridržkom, da posebna razjasnila, ako bi treba bilo, bode poročevalec ustmeno dal, nasvetuje sledeče predloge: Slavni zbor naj sklene: Prvič: V proračun za leto 1871 se stavijo: A. Potrebščine: I. Letna plača. Za 1 oskrbnika . .................................... 787 gld. 50 kr. Za 1 kontrolorja........................................ 525 „ — „ Za 1 nadzdravnika...................................... 500 „ — ,; Skupaj II. Stanovanje (stanovina). Za 1 adjunkta........................................ 126 gld. — kr. Za 1 nadpaznika . ....................................... 52 „ 50 ,, Skupaj......................... III. Postranščina (dodatki). 1. Na drvah za kurjavo 62 sežnjev po 7 gld. 50 kr. . 465 gld. ■— kr. 2. Za svečavo 162 funtov sveč po 44 kr. ..... 71 ,, 28 „ 3. Na kruhu .................................... • 546 „ 13 „ Skupaj 1812 gld. 50 kr. 178 gld. 50 kr. 1082 gld. 41 kr. IV. Službenim osebam določena plača. 1. Organistu....................................... 72 gld. — kr. 2. Ranocelniku.........................................109 „ 50 ,, 3. Brivcu ............................................ 75 ,, 60 „ 4. Prižigalcu lamp......................................50 „ 40 „ 5. Cerkovniku .......................................18 » 90 „ 6. Učiteljskemu pomočniku . . • • • • • • • • 86 „ — „ Skupaj 452 gld. 40 kr. V. Letna plača za nadzorovalne osebe. a. Redna plača. Prvemu nadpazniku.................................. 324 gld. Drugemu nadpazniku...................................240 ,, 8 paznikom po 192 gld............................. 1536 „ 7 paznikom po 168 gld............................. 1176 „ kr. 77 7? 77 b. Prekoredna plača. Štirim pripomočnim paznikom ako bi jih bilo treba, vsakemu po 151 fl. 20 kr.............................. Skupni znesek . . 600 gld. kr. VI. Prineski. V normalno-šolski zaklad VII. Cerkovne potrebščine. Stroški za osvečavo kapele, darilno vino i. t. d. . . . 3876 gld. — kr. - gld. 52% kr. 120 gld. — kr. Vlil. Uradnijske, kancelijske in učne potrebščine. a. Določne. Letni naeezek (pavšal) za kancelijske potrebe .... 140 gld. — kr. b. Premenljive. 1. Za papir......................................... 1 gld. 2. Tiskovna in litografična dela ................... 10 „ 3. Šolske potrebščine 4. Premakljivo blago............... 5. Različne druge uradnijske potrebe 10 5 20 kr. » Skupaj............. IX. Potrebe za varščino (monduro in orožje) 1. Kategorijna ali vrstna mondura za 2 nadpaznika in 18 pa nikov 2. Za strelivo omenjenih paznikov ^00 gld. 7 „ kr. Skupaj . . X. Potrebščine za fabriko. Za fabriške priprave in reči Za premakljivo blago . . 1. 2. , „................... 3. Za delaine navržke prisiljencev 6000 gld. — kr. 100 „ 1600 4. Odstotki oskrbovalnega osebja . . . ... . . 100 „ — 540 „ - 240 mm i. 8. 9. želni zaklad 10. 30 „ m 77 77 77 77 77 77 5. Plačila .............................. 6. Svečava.......................................... Uradnijske in kancelijske potrebe................ Posojila na povračilo.........................' • • 500 Izplačilo v zaklad posilne delalnice oziroma v de- ...................................i . 3000 ,, ., Različni izdajki ................................ 100 „ ,, Skupaj....................... XI. Opravilske priklade, nagrade in denarne podpore. 1. Opravilska priklada za oskrbnika....................212 gld. 50 kr. 2. Ravno tako za adjunkta 3. Nagrada za žensko nadzornico . 4. Premenljive nagrade . 5. Premenljive denarne podpore . 175 144 400 200 » » » 186 gld. — kr. 807 gld. - kr. 12310 gld — kr. Skupaj 1131 gld. 50 kr. 1. 2. XII. Vzdrževanje obstoječega poslopja Vzdrževalni stroški .......................... • 500 gld. — kr, Zavarovalni stroški . 3. Pometanje dimnikov 18 110 40 XIII. Davki. 1. 16 odstotna dohodnina od Čistih obresti od 106 gld. 2. Na zemljiščinem davku.......................... Skupaj . 16 gld. 40 kr. mm / 2 XIV. Za prevoznino prisiljencev XV. Stroški za oskrbovanje. 1. Za hrano ako se šteje 189 prisiljencev . . . 2. Zdravila in zdravniška zapisovanja zdravil . 3. Kurjava.......................................... 4. Svečava .......................... 17 gld. 74% kr„ 5 1 - 6. Pometanje in slama za postelje 7. Premakljivo blago............. 8. Različni izdaj ki............. 12.300 gld. — kr. 440 470 450 V ' )i 2.090 )) )) 160 )) n 170 fJ % 7» 100 i» . 16.180 gld. 9. Za oskrbovanje ženstva ki je v posilnej delalnici 2.500 ,, | Skupaj kr. ff Skupni znesek........................... 18.680 gld. — kr. XVI. Pokojnina (penzija). Za oskrbnika Janeza žl. Maiti-ja.......................................... XVII. Opravnina (provizija). 1.050 gld. - kr) Za paznikovo vdovo Marijo Sedaj za bivšega paznika Franc Bajc-a 54 gld. 75 kr. 120 „ — „ Skupaj . XVIII. Miloščina ali darovi. Za ranocelnikovo vdovo Rozalijo Wascher Za zdravnikovo vdovo Marija Skedl Za siroto Ano Skedl ........ Za siroto Hermino Skedl ....... 35 gld. — kr. 126 40 40 174 gld. 75 kr. >> ji u Skupaj . XIX. Različni stroški 241 gld. - kr. 100 „ — „ Skupni znesek 42.853 gld. 73 kr. B. Zaklada. I. Čiste obresti. Obresti od državne obligacije v znesku od 2050 gold.......................... II. Zemljiščini prinosi. Zakupščina od enega zemljišča................................................ III. Prinosi fabriškega in delalniškega zavoda in zaslužki prisiljencov. 1. Tirjavščina za prodane izdelke in gotova zaloga iz- délkov in blaga................... S.OoO gld. — kr. 2. Posebni zaslužki prisiljencev ...................... 4.800 „ >, 3. Povračilo na posojilih 540 102 gld. 50 kr. 3 gld. — kr. Skupaj . IV. Doneski: rineskov v zaklad po- 10.390 gld. — kr. Izplačilo čistih fabriških prineskov v zaklad po- ^ ^ silne delalnice...................................................... I ° V, Odškodnina za oskrbovanje, ozdravljevanje in pogrebščino. Za inostranske prisiljence........................... 22.000 gld. — kr. Za inostanske prisiljenke . . . . ... . . . 1.500 „ — „ Skupaj........................... 23.500 gld. — kr. VI. Različnih dohodkih. Povrjeni stroški in drugi prihodki ......................................... 480 ,, — „ Znesek......................... 37.475 gld. 50 kr. Gledé na potrebščine ki znašajo........................................ 4~',853 „ 73 „ se kaže primanjkava z ................................................................ 5.378 gld. 23 kr. ktero ima poplačati deželni zaklad. Drugič: Ta proračun naj se uvrsti v proračun deželnega zaklada, da se z ozirom na dokazano primanjkavo primerna zaloga iz deželnega zaklada dobiva. Od finančnrga odseka. V Ljubljani 22. avgusta 1870. Dr. E. H. Costa, prvomestnik in poročevalec. Sporočilo finančnega odseka o proračunu kranjskega deželnega zaklada z ozirom na njegove podzaklade za leto 1871. Slavni deželni zbor! Proračuni kranjskega deželnega, potem glediščnega, bolnišnega, porodnišnega, najdenišnega in norišnega zaklada, in zaklada posilne delalnice za leto 1871. so bili že v prejšnjih- sejah slavnega deželnega zbora odobreni. Z ozirom na te proračune je finančni odsek proračun skupne potrebščine in zaklade kranjskega deželnega zaklada in zgorej omenjenih podzakladov za leto 1871. v priležečem izkazu načrtal, ter misli, da mora še opomniti, da je proračun deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto l871. v smislu sklepa slavnega deželnega zbora dne 22. oktobra 1869. 1. (stenografični zapisnik 19. seje priloga 103) sestavljen. Finančni odsek tedaj nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene : Prvič. Proračun kranjskega deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1871. se skupno v priležečem izkazu razloženo potrebščino od . . . . 269.399 gld. 18 kr. in s skupno zaklado ............................................................ 58.777 „ Sl1/,; ,, potrdi. Drugič. Za potrebno zalogo primanjkave od ......................... . 210.621 gld. 36% kr. se ima 18% priklada za leto 1871. na vse direktne davke izjemši doklado za vojašino, potem 10% pri-klada na davek vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa pobirati. Tretjič. Deželnemu odboru se ukaže, da najviše dovoljenje za pobiranje teh..deželnih pri-klad po navadnem potu zadobi. četrtič. Prošnja deželnega blagajnika in kontrolorja dne 19. julija 1870. 1. št. 3080 za po-vikšanje njunih stalnih letnih plač se ne more uslišati zavoljo tega, ker je deželna blagajnica Sé le pred 2 letoma bila organizirana; dasiravno se spozna, da so sedanje plače teh dveh deželnih uradnikov z ozirom na prav imenitna, silno nevarna in velika opravila kranjske deželne blagajnice premajhne, in da se bodo toraj morale s časoma dostojno povikšati. Ravno iz teh uzrokov se pri deželni blagajnici služba tretjega stalnega uradnika z naslovom „kasa oficijal“ z letno plačo od šest sto goldinarjev že sedaj sistemizira in deželnemu odboru se ukaže, da to službo nemudoma razpiše. Petič. Služabniku Viktorju Vrusu pri kranjskem deželnem računovodstvu se reševaje njegovo prošnjo dne 17. avgusta 1870 št. 3684 njegova sedanja letna plača enako letnim plačam teh -drugih deželnih služabnikov od 300 gld. na tri sto petdeset goldinarjev povikša. Šestič. Prošnja vdove Elizabete Wolfove dne 20. avgusta 1870 pod št. II. za pokojnino se naj s tem reši, da se.ji miloščina za pet let in sicer od leta 1870. do konca 1874. v letnem znesku od sto in dvajset goldinarjev za čas vdovstva dovoli. V Ljubljani dne 25. avgusta 1870. Dr, E. H. Costa, prvomestnik. Dr. Razlag, poročevalec. 192 Priloga 33 Proračun lumutsdjfag za deželni zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1871. des kram. Lan-esfon-es für dasIahr 1871. A. Potrebščina. Erforderniß. I. Stroški deželnega zbora: Landtagskosten: a) Dnine in popotni stroški za deželne poslance.................... Diäten und Reisekosten für die Landtagsabgeordneten b) Plače za stenografe in pomagače................................. Stenografen und Hilfsarbeiter c) Tiskarski stroški in papir ..................................... Druckkosten und Papier d) Kurjava in svečava ............................................. Beheizung und Beleuchtung e) Rekviziti in druge uradne potrebščine........................... Requisiten und sonstige Kanzleierfordernisse f) Plača za pomočnega strežaja .................................... Aushilfsdiener II. Splošni administrativni stroški: Allgemeine Verwaltungs-Auslagen: 1. Opravilne in stalne plače: Allgemeine Verwaltungs-Auslagen: a) Opravilnina za deželnega glavarja........................ Functionsznlage des Landeshauptmannes b) Opravilnina za 4 deželne odbornike....................... Fnnktionszulage der 4 Landesausschüsse c) Tajniku kot predstojniku kot letna plača in doplača Secretär als Vorsteher an Gehalt und Zulage d) Koncipistu kot letna plača............................... Gehalt dem Concipisten e) Prvemu oficijalu......................................... Besoldung des ersten Officials f) Drugemu oficijalu........................................ Besoldung des zweiten Oficials g) Letna plača in doplača dež. računovodja kot predsto Besoldung und Zulage des Landesbnchhalters h) „ prvega oficijala................................... „ des ersten Officials i) „ drugega oficijala............................... „ des zweiten Officials k) ,, tretjega oficijala................................ „ des dritten Officials 1) ,, četrtega oficijala ............................ „ des vierten Officials m) ,, ingrosista...................................... „ des Ingrossisten n) „ deželnega kasirja kot predstojnika . . . „ des Landeskassiers o) ,, kontrolorja..................................... „ des Controlors p) „ blagajničnega oficijala............................ „ des Cassaofficials . . 2000 gld. — kr. . . 4000 )) 77 . . 1400 )) 77 . . 800 V 77 ?; 77 )) 77 lika 1300 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 ;; 77 . . 1000 77 >7 77 77 7) 77 6000 gld. — kr. 1600 „ — 77 4000 „ — 77 30 - 77 500 „ — 77 200 „ - 77 12330 gld. — kr. 16700 gld. — kr. Prilika 33 193 2. Plače za strežaje: Bezüge der Diener: Besoldung des ersten Dieners b) n druzega . . . n des zweiten c) )) tretjega . . . „ des dritten d) )) vratarja . . . des Portiers e) Kot emulumenti za napravo vratarjeve obleke Als Emolumente für Livree-Anschaffung des Portiers f) „ za tri služabnike pod a), b), c) . . . für die 3 Diener sub a), b) und c) 350 )> n 350 )) )) 315 v V 100 )) 100 )> d 1565 gld. - kr* 3. Ad jute: Adjuten: a) Za dva pripravnika pri dež. pomočni pi samici po 180 fl. 360 gld. — kr. Für 2 Amtspracticanten der landschaftl. Hilfskauzlei k 180 fl. b) Za 2 pripravnika pri deželn. računovodstvu po 180 gld. 360 „ — ,, Für 2 Amtspracticanten der Landesbuchhaltung 720 gld. - kr. a) b) 4. Dnine. 2) kirnen. Za stanovitnega diurnista v dež. pisarnici po 1 gld. na dan 365 gld — Für einen stabilen Diurnisten in der landsch. Hilfskanzlei a 1 fl. täglich Za stanovitnega diurnista pri deželnemu računovodstvu po 1 gld. na dan............................................. 365 ,, — Für einen stabilen Diurnisten bei der Landesbuchhaltung c) Za stanovitnega diurnista pri dež. blagajnici po 1 fl. na dan 365 „ — Für einen stabilen Diurnisten bei der Landescaffe d) paušal za pomoöne diurniste, ako bi jih potreba bilo . . 250 „ — Pauschale für allfällige Aushilfs-Diurnisten 1345 gld. — kr. 5. Remuneracije in pripomoči.: Remunerationen und Aushilfen: a) stalna remuneracija za stavbenega pregledovalca . . . 210 gld. Fixe Remuneration des Baninspicienten b) Za hišnega paznika v deželni hiši............................ 90 ,, Für den Hausmeister im Landhause c) Za hišnega paznika v licealni hiši...........................50 ,, Für den Hausmeister im Lhcealgebäude d) Za hišnega paznika v dvorski hiši............................100 „ Für den Hausmeister im Burggebäude e) Za premenljive remuneracije za uradniške osebe pri deželni pomočni pisarnici, pri računovodstvu in blagajnici . 600 „ Als veränderliche Remunerationen für das Personale des Hülfs-amtes, der Landesbuchhaltung und Landescaffe f) Za stavbenega inženirja za nenavadne službene opravila 400 „ Dem Bauingenieur für außergewöhnliche Dienstleistungen g) Pripomoči za uradnike pri deželni pisarnici, pri računo- vodstvu in blagajnici, potem tudi za deželne služabnike ............................................... 600 „ Aushilfen für die landschaftl. Beamten der Hilfskanzlei, der Landesbuchhaltung und Landescaffe, dann für das Diener-Personale_________________ kr. 2050 v tf 6. Popotni stroški in davščine: Reisekosten und Diäten: a) Popotni stroški gospodov udov deželnega odbora in deželnih uradnikov v različnih službenih zadevah........................ Reisekosten der Herren Landesausschußmitglieder und der landschaftl. Beamten in verschiedenen Dienstesangelegenheiten 194 Priloga 33 a) b) c) d) «) f) g) h) i) k) l) m) n) o) P) r) s) u) V) a) b) o) a) b) 7. Pokojnine, opravnine, rej ni doneski, miloščine, posmrtna kvaternina itd.: 7. Pensionen, Provisionen, Erziehungsbeiträge, Gnadengaben, Sterbquartale re.: pokojnina bivšega predstojnika deželne pisarnice Karola Kalmana................................................. Pension des gewesenen landschaftl. Kanzlei-Vorstehers Karl Kalman za stanovskega protokolista Ludovika pl. Fichtenau . . des ständischen Protokollisten Ludwig Ritter von Fichtenau za služabnika Jožefa Prosena................................. deS Amtsdieners Josef Prosen pokojnina za Sokol Konštaneijo, vdovo učenika muzike . Pension der Musiklehrerswitwe Sokol Konstantne za Marijo Sapletou, vdovo kancelista......................... der Kanzlistenswitwe Maria Sapletou za Florentine pl. Taufferer, vdovo tajnika................... der Sekretärswitwe Florentine v. Taufferer za Jero Gegner, vdovo vradnega služabnika.................... der Amtsdienerswitwc Gertraud Zegner opravnina za Weber Ano, vdovo bivšega hišnega paznika v dvorni hiši........................................... Provision der Burghansmeisterswitwe Anna Weber rej ni donesek za Marijo Curhaleg, siroto likvidatorja . . Erziehungsbeitrag der Liquidatorswaise Maria Zurhaleg za Sapletou Vilhelmino in Marijo.............................. der Sapletou Wilchelmiue und Maria za Ljudmilo pl. Scio, siroto plesavskega učenika . . . der Ludmilla v. Scio, Tanzmeisterswaise miloščina za Illiaschitz Ksaverijo........................... Gnadengaben der Gusich Josefa pl............................. ,, ,, Vermati Vincencijo........................... „ „ Jovijo Izabelo............................... ,, ,, Weber Frančiško.............................. ,, ,, Gariboldi Florentine......................... ,, ,, Gariboldi Blondino............................ ,, ,, Gariboldi Henrieto ........................... „ „ Wolf Elizabeto............................... 1000 gld. — kr. 280 ,, ,, 350 ,, ,, 157 „ 50 „ 140 ,, — ,, 350 „ — „ 105 „ — „ 63 „ 87 V, „ 105 „ „ 63 „ ,, 105 „ „ 21 » n 52 „ 50 „ 31 „ 50 „ 26 „ 25 „ 19 „ 16 „ 45 a „ 47 „ 25 „ 47 „ 25 „ 120 „ - „ 8. Uradne in pisarne potrebščine: Amts- und Kanzlei-Erfordernisse: ne pavšalirane uradne potrebščine.................................180 gld. — kr. Nichtpauschirte Kanzlei-Erfordernisse kamnotisni in tiskarski stroški................................... 300 „ — „ Lithografie- und Druckkosten za pavšalirane pisarne, svečavne in kurjavne potrebščine, potem za pisarne potrebnosti (vsled sklepa slavnega deželnega zbora dne 14. septembra 1868) für das pauschirte Schreib-, Beleuchtungs- und Beheizungs-Materiale und für Schreibrequisiten (laut des h. Landtagsbeschlusses vom 14. Septemcer 1868) za deželno pomoöno pisarnico...................... 950 gld. für die landschaftl. Hilfskanzlei za deželno računovodstvo.......................... 400 „ für die Landesbuchhaltung in za deželno blagajnico.......................... 240 ,, und für die Landeskasse ______ skupaj............................ 1590 „ — „ zusammen 9. Stroški za deželni zakonik: Kosten des Landesgesetzblattes: Tiskarni stroški za deželni zakonik.............................. 400 „ — „ Druckkosten für die Landesgesetz- und Verordnungsblätter Za slovenske prestave deželnega zakonika na mesec 20 gld. . 240 „ — ,, Für die slovenischen Uebersetzungen dieser Landesregierungsblätter monatlich 20 fl. ' ____________________ 3129 gld. 28Vg kr 2070 „ — Priloga 33 195 10. Drugi stroški za opravništvo : Andere Verwaltnngsauslagen: a) hišne potrebščine sploh Hauserfordernisse im Allgemeinen 60 gld. — kr. b) Hišna svečava Hansbeleuchtung 120 „ - „ c) Stroški za snaženje Reinigungsauslagen 60 „ — „ d) Vzdržanje ure v deželni hiši 20 ,, „ Erhaltung der Landhausuhr e) Hišni rekviziti za gasilne in druge oprave Feuerlösch- und andere Hansrequisitcn 10 ,, j; f) Stroški za vkvariiranje vojakov Milikärbeguartirungs-Auslagen 160 „ — „ g) Stroški za praznovanje rojstnega dne Njegovega veličanstva Gebnrtsfeier Sr. Maftstät 50 ,, ,, III. Stroški za privatno-pravni slan posesti. Ausgaben für den privatrechtlichen Besitzstand. 1. Stroški oskrbništva in vzdrževanja: Berwaltungs- und Erhaltungskosten. a) Za vrtnarja deželnega gradil.................................150 gld. — kr, Für den Burggärtner b) Stroški vzdrževanja grajskega vrta............................ 50 ,, — „ Kosten für die Erhaltung des Burggartens c) Davki od aktivnih obresti..................................... 7029 ,, 29 „ Einkommensteuer von Activ-Jnteressen d) C. k. davki od deželnih poslopij z davščino stanovnine vred 1530 „ .Landesfürstliche Stenern von den landschaftlichen Gebäuden sammt Zinskreuzer ____________ IV. Stroški za zemljodelstvo. Laiidescnltnr. a) Premija za umoritev divjih zveri............................... 400 gld. — kr. Prämien für Ranbthier - Erlegung b) Doneski za šolo obdelovanja kranjske zemlje..................... 1050 „ — „ Beitrag an die krainische Ackerbauschule c) Donesek k štipendijem za šolo sadjereje in vinoreje v Vipavi, ako bi se napravila...................................... 600 ,, — „ Beitrag zu den Stipendien für die eventuelle Errichtung der Obstund Weinbauschule in Wippach ___________________ V. Stroški za občno varnost. Ausgaben iw Interesse der öffentlichen Sicherheit. a) Stanovnina gendarmevije...................................... 6200 gld. — kr. Gendarmerie - Bequartirnng b) Stroški odgnanstva .......................................... 10000 ,, — ,, Schubauslagen VI Stroški za zdravstvo. Sanitäts-Auslagen. J. Stroški za cepljenje koz, namreč: Ausgaben für die Impfung, und zwar: a) Nagrade, podpore in premije................................... 200 gld. — kr. Remunerationen, Aushilfen und Prämien b) Dnine in potni stroški za zdravnike, ki koze cepijo . . 2700 „ — ,, Diäten und Reisekosten für Zmpfärzte c) Stroški za živež materam predcepijencev ...... 1000 ,, — , Zehrungskosten für Mütter der Vorimpflinge 480 gld. — kr. 29699 gld. 28ys kr» 8759 „ 29 „ 2050 „ n 16200 „ — „ 196 Priloga 33 2. Drugi potroški zdravstva, namreč: Andere Sanitäts-Ausgaben, und zwar: a) Tretjina zdravil pri epidemijah................................ 300 gld. — kr. Das Medikamentendrittel bei Epidemien b) Vožnji stroški zdravstvenih oseb............................... 3200 „ — „ Fuhrkosten des Sanitätspersonales _____________________ VII. Dobrodelne naprave. Wohlthätigkcits-Anstalten. 1. Cisti stroški porodnišnice........................8310 gld. 82% kr. Reine Auslagen der Gebäranstalt 2. „ „ najdenišnice . 61573 „ 47 „ „ „ Findelanstalt 3. „ „ norišnice............................... 8853 „ 58 „ „ „ Irrenanstalt 4. ,, ,, posilne delalnice ...... 5378 „ 32 „ „ „ Zwangsarbeitsanstalt ______________________ 7400 gld. - kr. 84.116 gld. 10% kr. 5. Bolnišnični oskrbovalni stroški: Krankenverpflegskosten: a) Za bolnike v civilni bolnici v Ljubljani sploh .... 30600 gld. — kr. Den: Civilkrankenhause in Laibach b) Vojaški bolnici v Ljubljani za nepotrjene rekrute . . . 200 „ — „ Dem Militärspitale in Laibach für unassentirte Recruten c) Bolnišnicam drugih kronovin za zdravljenje oseb kranjske dežele........................................................ 40.000 gld. — kr. Den Krankenanstalten in andern Krönländern für daselbst behandelte Individuen aus Kram d) Porodnišnicam drugih kronovin.................................. 2.700 „ — „ Den Gebäranstalten anderer Kronländer 73.500 gld. — kr. 6. Drugi stroški za dobrodelne naprave, namreč: Andere Ausgaben für Humanitäts-Anstalten u. zw.: a) Na Dunaj i.................................................. 410 gld. — kr. in Wien b) v Gradcu....................................................... 220 „ — „ in Graz c) v Terstu.................................................... 660 „ — ,, in Triest d) v Ipsu........................................................ 230 „ — „ in Ybbs e) v Kočevji...................................................... 170 „ — „ in Gottschee t) Ljubljanski preskerbovalnici za eno bedasto osebo ... 73 „ — „ Laibacher Armenversorgungsanstalt für eine Blödsinnige 1.763 gld. — kr. 159.379 gld. 10% kr. Vlil. Stroški za poduk in omiko. Anslagen für Bildnngszwecke. a) Letna plača kustozu deželnega muzeja........................ 472 gld. 50 kr. Gehalt des Custos des Landesmuseums b) Za stanovanje više realke v Mahr-o vi hiši in za preskrb- ljenje učilnih potrebščin .............................. 1700 ,, ___ Unterbringung der Oberealschule im Mahr'schen Hause und Beischaffung der Lehrmittel c) Za 8 ustanov v deželni gozdarski šoli v Šneperku po 180 gld. 1440 ,, — „ 8 Stiftuugsplätze an der Landesforstschule in Scheeberg ä 180 ft. d) Za učilne potrebščine v deželni gozdarski šoli .... 200 „ — Für Lehrmittel der Landesforstschule e) Donesek deželnemu gledišču.................................. 3069 ,, _ „ Beitrag der Subvention für den Theaterfond 6881 gld. 50 kr. Priloga 33 197 IX. Javne stavbe. Oeffentliche Bauten. 1. Subvencije za cestne stavbe Für Sraßenbauten an Subvention 2. Za druge javne stavbe: Für andere öffentliche Bauten: za vzderževanje obstoječih poslopij, in sicer Für die Erhaltung bestehender Gebäude, u. zw. a) za dvorno poslopje.......................................... 600 gld. — kr. für das Burggebäude b) za deželno hišo.................................................. 500 ,, — „ für das Landhaus c) za Pogačnikovo hišo............................................... 100 ,, — „ für das Pogaönik'sche Haus d) za plesalno hišo................................................. 500 „ — „ für das Ballhaus e) za licealno poslopje.............................................. 500 „ — „ für das Lycealgebäude f) za poslopje glavne straže......................................... 500 „ — „ für das Hauptwachgebäude g) za navadna manj a vzdrževalna dela.............................. 500 „ — „ X. Stroški za pripreganjc in vojašno. Ausgaben für Vorspann und Militärzwecke. 1. Za civilno službo............................................. Für den Civildienst 2. Za vojaško službo............................................. Für den Militärdienst 3. Remuneracije za predprežne komisarje.......................... Remunerationen der Borspanns-Kommissäre XI. Različni stroški. Verschiedene Ausgaben. 1. Za podporo pogorelcev ......................................... Für Unterstützung der Abrandler Drugi neprevidljivi stroški....................................... Sonstige unvorhergesehene Auslagen 10.000 gld. — kr. 2800 gld. — kr. 12.800 gld. — kr. 300 gld. — kr. 12.000 „ — „ 100 ,, — ,, 12.400 gld. — kr. 1.000 gld. — kr. 500 ,, „ 1500 gld. — kr. 269.399 gld. 18 kr. Skupni znesek potrebščin Summe des Erfordernisses 198 Priloga 33 B. Zaklada. Bedeckung. XII. Dohodki iz privatno-pravnega premoženja: Einnahmen ans privatrechtlichen Vermögen: 1. Aktivne obresti: Aktiv-Interessen: a) 5°/0 obresti od konvertirane obligacije od 75180 gl. a. v. Von einer Convertirungs-Obligation b) 5°/o obresti od obligacij enotnega državnega dolga kot odškodnina za inkamerirani provincijalni zaklad od 7000<,>0 gld. z............................................ Tie aus der Znkamerirung des Provinzialfondes herrührenden Obligationen der einheitlichen Staatsschuld c) 5% obresti od državnih obligacij v starem denarji v znesku od 63137 gld. 55 kr. n. d. z........................ 5% Interessen von Staats-Obligation in C. M. d) 5% obresti od kranjskih obligacij zemljiščne odveze v starem denarji v znesku od 4777 gld. 50 kr. a. v. z 5% Interessen von train. G. E. Obligationen in C. M. e) 5% obresti od ogerskih obligacij v starem denarji v znesku od 4200 gld. a. v. z................................ 5% Interessen von ungarischen Grund-Entlastnngs-Obligationen 3759 gld. — kr. 35000 „ — „ 3156 „ 88 „ 238 „ 88 „ 210 ,, ,, 42364 gld. 76 kr. Ž. Dohodek posestev in sicer kot stanovnine in davščine stanovnin : Ertrag der Realitäten und zwar an Miethzinsen und Zinskreuzern: a) Pogačnikova hiša Pogaönik'sches Haus 282 gld. 56 kr. b) Plesalna hiša Ballhaus 322 „ 53 „ c) Glavno in licealno poslopje Haupt- und Lyzealgebäude 101 „ ;; d) Deželna hiša Landhaus 3487 „ )) 4193 gld. 9 kr. 46557 gld. 85 kr. XIII. Dohodki iz javnih naslovov: Eilinahmcn aus öffentlichen Titeln: 1. Donesek zaklada kranjske zemljisne odveze Beitrag des train. G. E. Fondes 2. Donesek deželno kulturnega zaklada................... Beitrag des Landes-Culturfondes 3. Donesek sirotinskega zaklada......................... Beitrag des Waisenstiftungsfondes 4. Donesek Glavarjevega zaklada......................... Beitrag des Glavar'schen Stiftungsfondes 5. Od različnih drugih v upravništvu visokega deželnega zastopstva stoječih manj ih ustanovnih zakladov Beiträge von verschiedenen andern in der Verwaltung der hohen Landesvertretung stehenden kleineren Stiftungsfondes circa 6877 gld. — kr. 27 )) 67 „ 428 ;; 31 „ 295 )> 62 „ 200 )) n 7828 gld. 60 kr. XIV. Dohodki iz dobrodelnih, zdravstvenih in drugih javnih naprav in sicer: Einnahmen aus Wohlthätigkcits-, Sanitäts- nnd anderen öffentlichen Anstalten: čisti dohodki bolnišnice ....................................................... 1691 gld. 36 Ys k. Reine Einkünfte aus dem Krankenhause Priloga 33 199 XV. Različni dohodki: Verschiedene Einnahmen: 1. Povračila za oskrbovanje............................. 1400 gld. — kr. Verpflegskosten - Ersätze 2. Računska in druga povračila .......................... 1000 „ — „ Rechimngs- und andere Ersätze 3. Različni drugi dohodki................................ 300 „ — „ Verschiedene sonstige Einnahmen _________________ Skupni znesek dohodkov .... 58777 gld. 811/2 k. Summe der Bedeckung V primeri k potrebščini z...................................................... 269399 „ 18 kr. Im Vergleiche zn dem Gesammterfordernisse per _______________________ 8e kaže čez stroške p rimanj kava z............................................ 210621 gl. 36 ya kr. ktera se ima s prikladami na davke poplačati zeigt sich der Bedeckungsabgang pr. Zur Deckung dieses Abganges muß ein 18% Zuschlag auf sämmtliche direkten Steuern welche ohne Kriegszuschlag in runder Summe mit 1,064.200 fl. — sich beziffern, für das Jahr 1871 nach Abschlag der aus Steuernachlässen resultirenden Einbuße im beiläufigen Restbeträge per . . 181280 fl. — kr. und nebstbei der bisherige 10% Zuschlag auf die Verzehrungssteuer vom Weine, Wein und Obstmoste und vom Fleische im beiläufigen Ertrage von................. 30000 „ — „ auch im Jahre 1871 forteingehoben werden. __________- _______ Nachdem sich das Gesammtergebniß dieser Zuschläge auf........................ 211280 fl. — kr. beziffert, so bliebe noch ein unbedeckter Abgang Pr. ... .................... 658 fl. 63% kr. welcher durch anzuhoffende Ersparnisse bei einzelnen Rubriken seine Deckung finden wird. Laibach, am 25. August 1870. Dr. E. H. Costa, prvomestnik. Dr. Razlag, poročevalec. 200 Beilage 34 Zur Beilage 26 & 27. Nr. 5437 Schreiben der k. k. Landesregierung betreffend das Wafferrechtsgesetz und das Gesetz zur Bestimmung der Organe, welche zu entscheiden haben, ob durch einen Grundtausch eine bessere Bcwirthschaftung bewirkt werde. Hochwohlgeborner Herr Landeshaupt ma nn! Unter Beziehung auf meine an den löblichen Landesausschuß gerichtete Note vom 18. Juli 1870 Z. 5437 habe ich die Ehre Euer Hochwohlgeboren anruhend den slovenischen Text der nachbeiiannlen im deutschen Texte bereits in der letzten Landtagssession beschlossenen Gesetzentwürfe und zwar des in der Landlagssitzung vom 4. Oktober 1869 beschlossenen Gesetzentwurfes zur Bestimmung der Organe, welche zur Entscheidung berufen sein sollen, ob durch einen Grundtausch eine bessere Bewirthschaftung bewirkt werde und des in der Landtagssitzung vom 22. Oktober 1869 beschlossenen Gesetzentwurfes über die Benützung, Leitung und Abwehr der Gewässer mit dem Ersuchen zu übermitteln, dieselben dem Landtage mit Rücksicht auf das Gesetz vom 20. Dezember 1869 zur verfassungsmäßigen Behandlung vorzulegen. Bezüglich des Gesetzentwurfes über Benützung, Leitung und Abwehr der Gewässer bleibt es dem Ermessen der Landesvertretung anheimgestellt, in eine allfällige Aenderung des bereits beschlossenen Textes einzugehen, welche Aenderung sich nach Andeutung des Herrn Ackerbaumiuisters vom 9. Juli 1870 Z. 2470/302 in einer zweifachen Richtung empfehlen dürfte: 1. Würde es zur Verständlichkeit und Uebersichtlichkeit des Gesetzes sowie besonders zur leichteren praktischen Handhabung derselben wesentlich beitragen, wenn die aus dem Reichsgesetze vom 30. Mai 1869 Nr. 93 R. G. B. in die Regierungsvorlage wörtlich aufgenommenen Paragrafe in dem zu beschließenden Landesgesetze beibehalten würden, wie dies auch von allen übrigen Landtagen in welchen diese Regierungsvorlage zur Behandlung gelangte, erfolgt ist; 2. würde auch die in der voreinjährigen Debatte über dieses Gesetz (stenografischer Bericht Seite 239) auf Grund des Ministerial Telegramms vom 21. Oktober 1869 Z. 5686 angeregte Fassung des §. 21 der Regierungsvorlage, welche lautet: „Wenn in Folge eines Stauwerkes Rückstauungen, Versumpfungen oder Beschädigungen fremden Eigenthums entstehen, so muß der Besitzer des Stauwerkes durch Tieferlegung oder Abänderung des Werkes z. B. durch Anlage von Grundablässen die Nebelstände entweder selbst beseitigen, oder deren Beseitigung gestatten, soferne ihm selbst nicht dadurch ein überwiegender Nachtheil verursacht würde. Ueber die Zulässigkeit eines solchen Begehrens und die zu treffende Einrichtung entscheidet die politische Behörde. Ueber die dem einen oder andern Theil gebührende Entschädignng hat im Abgänge einer gütlichen Uebereinkunft der Richter zu entscheiden", — und welche auch von den meisten Landtagen, in welchen das gedachte Telegramm noch rechtzeitig einlangte, bei Votirung der betreffenden Gesetzentwürfe anstatt der früheren Fassung angenommen wurde — den Vorzug vor anderen Textirungen verdienen, weil diese neue Fassung ein Abwägen der Vortheile, welche aus der Beseitigung der im §. 21 erwähnten Uebelstände für dritte Personen einerseits, und der Nachtheile, welche aus dieser Beseitigung beziehungsweise der Werksumänderung für die Stauwerksbesitzer anderseits entstehen, gestattet. Selbstverständlich hätten im Falle der Annahme dieser neuen Textiruug sich die Abänderungen auf beide» Texte zu erstrecken. Genehmigen Euer Hochwohlgeboren den Ausdruck meiner besonderen Hochachtung. Laibach am 22. August 1870. b. Conrad. An Seine des Herrn Dr. Carl Wurzbach Edlen von Dannenberg, Landeshauptmannes rc. :c. Hochwohlgeboren! in Laibach. Poročilo adresnoga odbora o adresi na Njih ces. in kr. apostolsko Veličanstvo. , Slavni deželni zbor ! Odbor, ki je bil v drugi seji slavnega zbora postavljen, da v adresi izdela odgovor na naj višje sporočilo Njih ces. in kr. apost. Veličanstva, je svoji nalogi z načrtom adrese pod, 'j-.,v nemškem in slovenskem jeziku zadostil. g 1 ■ - . - -, V njej so misli in je prepričanje adresnega odbora obširno razloženo. Ziatoraj se odboru m potrebno zdelo, v poročilu posebej razloge adrese in nasvetov razkladati, ampak bo poročevalec tisto, kar bo morebiti še treba, ustmeno pojasnoval. : Stavijo se tedaj naslednji predlogi: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Priložena adresa se potrjuje. . . . .. 2. ' Deželnemu poglavarju se nalaga,, da adreso po primerni poti predloži Npb ces. in Kralj. apost. Veličanstvu, _ _ . 3. Naj se v smislu adrese volijo poslanci v državni zbor. Adresni odbor. V L j u b 1 j a n i 27. avgusta 1870. Dr. Janez Bleiweis, prvomestnik. L. Svetec, poročevalec. 202 Priloga 35 Vaše ces. in kralj, a post. Veličanstvo! Z najponižnejšim spoštovanjem se bliža naj-zvestejše udani zastop vojvodstva kranjskega Naj-višemu prestolu Vašega ces. in kr. apost. Veličanstva, da izreče naj spoštljivejšo zahvalo za najvišje sporočilo, s kterim se je Vaše ces. in kr. ap. Veličanstvo blagovolilo obrniti do naj zvesteje udanega deželnega zbora. Vpričo pomenitih dogodeb, kterih pozorišče je Evropa, šteje si najzvesteje udani deželni zastop za svojo sveto dolžnost, poslušati klic Vašega ces. in kralj, apost. Veličanstva, da bi sodeloval pri oskrbovanju tistih najvišjih zadev, kterih skupnost je sloveča zgodovina posvetila, in od kterih enotnega obravnovanja je države moč in veljava odvisna. Z največjo zadovoljnostjo se je povsod sprejel sklep Vašega Veličanstva vlade, držati se najnatančneje neutralitete, dokler lastne koristi niso v nevarnosti, temveč, ker je zavolj tega, da še notranjska vprašanja niso rešena, in da manjka vsestransko pripo-znane podloge in oblike javnega prava, državi zunanjega mini silno potreba. Že v svoji preponižni adresi od 28. februarja 1867 je najzvesteje udani deželni zbor izrekel svoje prepričanje , da samo prostovoljna pogodba z vsemi kraljevinami in deželami cesarstva daje stanovitno in trdno poroštvo državne edinosti in moči, in njenega resnično ustavnega razvitka. Dogodbe, ki so od tistih mal nastopile, dokazujejo, kako utrjeno in resnično je ono prepričanje b io. Poskušnje z ustavo, ktera nima pravoveljavne podloge, ktere večina narodov ni pripoznala, in jim je proti volji vsiljena bila, osnovati novo, brezimeno, tako imenovano cislajtansko državo, so edinost skupne države oškodovale, pogoje njenega bitja bolj in bolj izpodkopavale, svojepravnost kraljevin, dežel in narodov umanj sevale, in se je razen tega po skušnjah izkazalo, da se one s svobodoljubnimi napravami ne nakladajo, in da se zvršiti ne dajo. Zatorej je neobhodno potreba, po eni strani, utrditi tiste naprave, ki jih zahteva državna edinost; po drugi strani avtonomijo kraljevin in dežel razširiti. Ohraniti in utrditi delegacije, in va-nje neposredno iz deželnih zborov kraljevin in dežel voliti, to so sredstva, da se doseže prvi namen. Pogodba med vladarjem in deželnimi zbori, ko pravnimi zastopniki kraljevin in dežel o tem, kako naj bi se prenaredilo javno pravo, po tistem načinu, Euer kaistrl. u. trirogi. apost. Mojestat! In tiefster Ehrfurcht nahet sich die treugehorsamste Vertretung des Herzogthums Kram zu den Stufen des allerhöchsten Thrones Euer kaiserlichen und königlichen apostolischen Majestät um den ehrerbiethigsten Dank für die allerhöchste Botschaft auszusprechen, welche Eure kaiserliche und königliche apostolische Majestät an diesen treugehorsamsten Landtag zu richten geruhten. Im Angesichte der folgenschweren Ereignisse, deren Schauplatz Europa geworden ist, hält es die treugehorsamste Vertretung für ihre heiligste Pflicht, dem Rufe Euer kaiserlichen und königlichen apostolischen Majestät zu folgen und zur Wahrnehmung jener höchsten Interessen mitzuwirken, deren Gemeinsamkeit eine glorreiche Geschichte gehelliget hat und deren einheitliche Förderung die Macht und das Ansehen des Reiches bedingt. Mit größter Befriedigung wurde allerorts der Entschluß Euer kaiserlichen und königlichen apostolischen Majestät Regierung aufgenommen, die stricteste Neutralität einzuhalten, so lange nicht die eigenen Interessen des Reiches gefährdet sind, und dieß um so mehr, da die noch nicht herbeigeführte Lösung der inneren Fragen und der Mangel einer allseitig anerkannten Grundlage und Gestaltung des öffentlichen Rechtes die Erhaltung friedlicher auswärtigen Beziehungen des Reiches dringend nothwendig machen. Bereits in seiner allerunterthänigsten Adresse vom 28. Februar 1867, hat der treugehorsamste Landtag seine Ueberzeugung dahin ausgesprochen, „daß nur ein freier Ausgleich aller Königreiche und Länder des Kaiserreiches die dauernde und feste Garantie für die Einheit und Machtstellung der Monarchie, sowie für die wahrhaft konstitutionelle Entwickelung derselben zu geben vermag." Die mittlerweile eingetretenen Ereignisse geben den Beweis, daß diese Ueberzeugung eine sehr begründete und richtige war. Die Versuche durch eine Verfassung, welche der rechtsgil-tigen Grundlage entbehrt und von der Majorität der Völker theils nie anerkannt, theils ihnen gegen ihren Willen aufgedrungen worden ist, einen neuen namenlosen s. g. zisleithanischen Staat zu gründen haben die Einheit des Gesammtreiches ge schädiget, gefährden die Existenzbedingungen desselben mehr und mehr, beeinträchtigen die Eigenberechtigung der Königreiche Länder u. Nationen und haben sich überdieß durch die Erfahrung als mit einer freiheitlichen Gestaltung unvereinbar und undurchführbar bewiesen. Deßhalb erscheint ebensosehr dringend nothwendig jene Institutionen zu stärken, welche die Einheit des Reiches erheischt, wie auch die Autonomie der Königreiche und Länder zu erweitern. Die Erhaltung und Kräftigung der Delegazionen und deren unmittelbare Wahl durch die Landtage der Königreiche und Länder ist das Mittel zu ersterem Zwecke. Die Vereinbarung über die erforderliche Umgestaltung des öffentlichen Rechtes in Oesterreich zwischen der Krone und den Landtagen als den gesetzlichen Vertretern der Königreiche und Priloga 35 203 kakor se je sklepo-ala pragmatiška sankcija cesarja Karla VI. od 6. decembra 1724 ter po najviš|i diplomi Vašega Veličanstva od 20. oktobra i860 in po obljubi, storjeni v najvišem patentu od 20. septembra 1865 — ona prinese tisti notranji mir, ki je državi bitni pogoj moči na zunaj, in ki zadovoli vse njene narode. Vašega ces. in kr. apost. Veličanstva vladi bode pri tem tudi mogoče, sredstva in pota najti, da bi zadostila slovenskega naroda več ko pred 25 leti izrečeni, in potem vedno glasneje in glasneje ponavljani živi želji po združenju vseh pokrajin, koder prebiva, v eno administrativno, in kolikor mogoče državnopravno celoto. Združen bo slovenski narod ne samo svoje pravice in koristi lahko varoval, ampak se tudi za skupne državne namene s tisto trdnostjo poteza), ki mu jo bo združena moč dajala. Slovenci bodo živ, samosvesten trden jez proti Vašega ces. in kr. ap. Veličastva in cesarstva sovražnikom, naj si pridejo od severa ali juga. Ko je s tem najzvesteje udani deželni zbor kranjski povedal svojo misel in svoje prepričanje o državopravnih razmerah sploh , naj mu Vaše ces. in kr. apost. blagovoli najmilostljiveje dovoliti > da razodene zdaj nekaj p vito ž eh in želj d, ki zadevajo samo kranjsko deželo in nje prebivalce. V tem obziru ni mogoče skrivati, da je katoliško čut mnogostransko žaleči duh, ki je zadnja leta vladal v postavodajalstvu in v zveršilu, prebivalstvo te dežele vznemirjal, in z veliko skrb jo za prihodnost napolnoval. Najzvesteje udani deželni zbor si nadalje ne more kaj, da nebi pred najvišjim prestolom izustil svoje tožbe in žalosti, da se narodna ravnopravnost, tolikokrat slovesno obljubljena in celo po državnih osnovnih postavah zagotovljena, glede na slovenski narod še zmirom m uresničilo. Ne v javnih uradih, ne v šolah se ne zadostuje pravičnim zahtevam slovenskega ljudstva in Vašega ces. in kr. ap. Veličanstva vlada ni ne postav, ki jih je sklenil najzvesteje udani deželni zbor za uresničenje narodne rav-nopravnosti , priporočila za naj višjo potrditev ne iz svoje inicijative, da bi se dosegel isti namen, zadostno poskrbela. Ravno tako je brez vspeha ostalo najzvestejega udanega deželnega zbora mnogoletno prizadevanje, da bi se sedanji oktrojirani, djanskim okoliščinam neprimerni , v množili rečeh nejasni deželni volilni red premeni!, ter pravičneje in svoboljubneje prenaredil. To ustavljanje dosedanjih vlad Vašega ces. in kr. apost. Veličanstva, da niso hotele teh prenaredeb najzvesteje udanega deželnega zbora za najvišjo potrditev priporočiti, pa deželo našo tem bolj vznemirja, ker je obstoječi volilni red, ki z nejasnostjo množili svojih določil samovoljnosti vrata odpira, in s krivo razdelitvijo volilne pravice nekim volilnim skupinam prednosti daje, vedna nevarnost, da se deželni zastop napak sestavi, in ker so se ga prej sne vlade, kakor skušnja uči, res za ta namen posluževale, da bi umetni volitveni vspeh dosegle. Länder gemäß dem Vorgänge mit der Pragmatischen Sanction Kaiser Karl deS VI. vom 6. Dezember 1724 Euer kaiserlichen und königlichen apostolischen Majestät allerhöchstem Diplome vom 20. Oktober 1860 und der int allerhöchsten Patente vom 20. September 1865 gegebenen Zusicherung wird jenen inneren Frieden herbeiführen, welcher die Grundbedingung der Machtstellung des Reiches nach Außen und der Befriedigung, aller seiner Völker ist. Hiebei wird es Euer kaiserlichen und königlichen apostolischen Majestät Regierung gelingen, Mittel und Wege zufinden, dem bereits vor mehr als 25 Jahren und seitdem immer lauter und lauter ausgesprochenem tiefgefühltem Wunsche der slovenischen Nation nach Vereinigung der von ihr bewohnten Gebiethe zn einem administrativen und so weit möglich staatsrechtlichen Ganzen, Rechnung zu tragen. Vereinigt wird der slovenische Volksstamm nicht bloß seine eigenen Rechte unb Interessen genügend zu wahren in der Lage fein, sondern auch für die Zwecke des Gesammtstaates mit jenem Gewichte einstehen, welches ihm die vereinigte Kraft des ganzen Stammes verleihen wird. Die Slovmen werden dann einen lebendigen, selbstbewußten, kräftigen Wall gegen die Feinde Euer kais. und köiiigl. apost. Majestät und des Reiches, mögen sie von Norden oder Süden kommen, bilden. Indem der trengehorsamste Landtag deS HerzogthumS Kram sich erlaubt hat, hiemit seine Ansichten und Ueberzeugungen über die innern staatsrechtlichen Verhältnisse im Allgemeinen anszusprechen, so geruhen ihm Euere kais. und königl. apost. Majestät huldvollst zu gestatten, um auch einigen Beschwerden und Wünschen die speziell dieses Land und dessen Bevölkerung betreffen, Worte zu leihen. In dieser Beziehung kann es nicht verhehlt werden, daß-dcr die katholischen Gefühlen so vielfach verletzende Geist der Gesetzgebung und Executive in den letzten Jahren die Bevölkerung dieses Landes im hohen Grade beunruhiget und mit tiefen Besorgnissen für die Zukunft erfüllt hat. Der treugehorsamste Landtag kann ferner nicht umhin, vor den Stufen des allerhöchsten Thrones der Klage und dem Schmerze Ausdruck zu geben, daß die so oft feierlich versprochene und durch die Staatsgrundgesetze selbst allen Volks-stämmen deS Reiches verbürgte, nationale Gleichberechtigung in Betreff des slovenischen Bolksstammes noch immer keine Verwirklichung gefunden hat. Weder in den öffentlichen Aemtern noch in den Schulen wird den berechtigten Ansprüchen der slovenischen Bevölkerung Rechnung getragen und Eurer kaiserlichen und königlichen apostolischen Majestät Regierung hat bisher weder die vom treugehorsamsten Landtage wiederholt beschlossenen Gesetze zur Durchführung der nationalen Gleichberechtigung zur allerhöchsten Sanction empfehlen, noch anS eigener Initiative im ausreichenden Maße die nöthigen Schritte gethan, welche zu dem gedachten Ziele geführt hätten. Ebenso Blieben die vom treugehorsamsten Landtage seit vielen Jahren gemachten Bemühungen, die bestehende, octro-irte, den thatsächlichen Verhältnissen nicht entsprechende, in vielen Bestimmungen unklare LandtagSwahl-Ordnnng, abzuändern, und gerechter und freisinniger zu gestalten, bis heute fruchtlos. Die Weigerung der bisherigen Regierungen Euer kaiserlichen und königlichen apostolischen Majestät die vom treu-gehorsamsten Landtage beschloßenen Aenderungen zur allerhöck-sten Sanktion zu empfehlen, wirkt aber auf das Land um so beunruhigender, als die bestehende Landtagswahl-Ordnung, indem sic durch die Unklarheit vieler Bestimmungen die Will-kühr begünstigt und durch unrichtige Vertheilung des Wahlrechtes einzelne Wahlgruppen bevorzugt, die richtige Zusammensetzung der Landesvertretung gefährdet, und wie die Erfahrung lehrt, von früheren Regierungen auch thatsächlich da- 204 Priloga 35 Najzvesteje vdani deželni zbor lahko s trdno zavestjo izreče, da je zahteva, naj se uresniči narodna ravnopravnost in popravi deželni volilni red, med naj-silnejšimi, ki jih ima dežela, in da zlasti zato, ker se ona spolnila ni, je nezaupanje do vlade bolj in bolj rastlo, in mir v deželi se umikal. Vaše ces. in kr. ap. Veličanstvo je blagovolilo naj zvesteje udani dež. zbor najmilostljiveje poklicati, naj brez odloga voli v državni zbor. Najzvesteje udani deželni zbor bi po svojem prepričanju in po britkih skušnjah zastran državnega zbora, ki so prisilile naše poslance, da so iz njega izstopili, in Vaše ces. in kr. apost. Veličanstvo, da ga je razpustilo, moral volitev, ker se okoliščine med tem niso pre-menile, odreči. Ali najzvesteje udani deželni zbor razloge, ki so Vaše ces. in kr. apost. Veličanstvo z ozirom na preteče vunanje nevarnosti nagnile, zbrati državne zastopnike okoli sebe, popolnoma pripoznava in navdan tistega domoljubja, ki ga je dežela naša v nevarnih časih vselej izkazovala, rad pripomore po svoji moči, da bo Avstrija za vse primerljaje pripravljena in oborožena. Za ta namen pošilja najzvesteje udani deželni zbor svoje poslance v državni zbor, po Vašem ces. in kr. Veličanstvu na 5. dan septembra t. 1. sklicani, ali samo za to, da volijo v delegacije in da se vde-ležijo posvetovanja, ki ga zahtevajo vsled vojnih do-godeb denarne zadeve, in z izrečnim zavarovanjem, da to poslanje ne sme prejudic biti za prihodnje pri-merljeje. Naj se potem Vašega ces. in kr. Veličanstva vladi skoraj posreči, da po poti pogodbe, ki je edino prava podloga za stanovitne naprave, naredi živo zaželjeni notranji mir, in da tako v državi, vsled tega utrjeni in močni, prapravi za vse njene narode enako prijetno stanovališče svobode in blagostanja. Bog ohrani, Bog varuj, Bog blagoslovi Vaše ces. in kr. apost. Veličanstvo! Od najzvesteje «danega deželnega zbora Kranjskega. V Ljubljani dne avgusta 1870. j zu benützt wurde, mittelst derselben künstliche Wahlresultate anzustreben. Der treugehorsamste Landtag kann es wohl mit Zuversicht aussprechen, daß die Durchführung der sprachlichen Gleichberechtigung und die Reform der Landtagswahl-Ordnnng eines der dringendsten Begehren deS Landes sei, dessen Nichterfüllung wesentlich beitrug, das Mißtrauen zur Staatsverwaltung mehr und mehr zu steigern und die Beruhigung des Landes hintanzuhalten. Eure kaiserliche und königliche apostolische Majestät ge ruh eten huldvollst den treugehorsamsten Landtag aufzufordern, die Wahlen für den Reichsrath ohne Aufschub vorzunehmen. Der trengehorsamstc Landtag sollte nach seinen Anschauungen und nach den in Betreff des ReichSratheS gemachten bittern Erfahrungen, welche seine Abgeordneten zur Verlafstmg und Euere kaiserliche und königliche apostolische Majestät zur Auflösung desselben veranlaßt haben, diese Wahl, nachdem eine Aenderung der Verhältnisse mittlerweile nicht eingetreten, ablehnen. Allein der trcugehorsamste Landtag würdiget die Motive, welche Euer kaiserliche und königliche apostolische Majestät mit Rücksicht auf die drohenden äußern Gefahren bewogen haben, die Vertreter des Reiches um sich zu versammeln, vollkommen, und will, beseelt von jenem Patriotismus, welchen dieses Land in schwierigen Zeiten immer bewährt, gerne das ©einige beitragen, damit Oesterreich für alle Eventualitäten vorbereitet und gerüstet sei. Zu diesem Ende entsendet der trcugehorsamste Landtag seine Bothen in den von Euer kaiserlichen und königlichen apostolischen Majestät ans den 5. September 1870 einberufenen Reichsrath, jedoch ausschließlich zum Behufe der Wahl in die Delegation und zur Berathung der durch die Kriegs-Ereignisse bedingten finanziellen Maßregeln und mit der ausdrücklichen Verwahrung, daß diese Beschickung kein Präjudiz für künftige Fälle bilden könne. Möge es dann Euer kaiserlichen und königlichen apostolischen Majestät Regierung in Kürze gelingen, ans dem Wege, des Ausgleiches, der einzig richtigen Basts für dauernde Gestaltungen , den so heiß ersehnten inneren Frieden herbeizuführen und in dem dadurch gefestigten und gekräftigten Reiche allen seinen Völkern eine gleich wohnliche Stätte der Freiheit und der Wohlfahrt zu bereiten. Gott erhalte, Gott schütze, Gott segne Eure kaiserliche und königliche apostolische Majestät! Dom treugehorsamlten Landtage des Herzogthnms Kram. Laibach, am August 1870. Sporočilo o prošnji na Njihovo Veličanstvo našega presvitlega cesarja zarad pomilostenja vseh zavoljo Janjško-Velških dogodeh obsojenih. Slavni deželni zhor ! - Fetidi ski odsek je vzel predlog gosp. dr. V. ; Zarnika, ki mu je bil 24. t. m. 1. 1. po slavnem zboru izročen, v pretres in je. izdelal, prošnjo pod potezi •/•> ktero bo poročevalce, ako bo treba, ustmeno bolj natanko, razlagal. Peticijški odsek stavi tedaj predlog, slavni deželni zbor naj sklene : 1. Priložena prošnja se potrjuje. 2. Deželni poglavar dobiva nalog, da prošnjo z nemško prestavo vred predloži Njihovemu c,- k. apostoljskemu Veličanstvu.. V Ljubljani 27. avgusta 1870. J. grof Barbo, načelnik. Dr. V. Zarnik, poročevalec. Vaše c. k. apostoljsko Veličanstvo! Z najvišim spoštovanjem se bliža zastopstvo kranjske dežele prestolu Vašega Veličanstva in se drzne sledečo prošnjo k podnožji najvišega prestola položiti: Lanskega leta 23. maja je društvo pod imenom „Laibacker Turnverein“ napravilo izlet na Janjče in v Velče v okolici ljubljanski. Društvo je bilo od tamošnjih prebivalcev napadeno in v beg zapodeno, ktere dogodbe preponižni zastop kranjske dežele jako obžaluje. Nagibi, kteri so prebivalce omenjenih krajev na ta vsega obžalovanja vredni napad napotili» izvirali so iz mišljenja, da jim preti od stranke, ktere izraz je ravno ljubljansko turnarsko društvo, velika nevarnost za njihove slovenske narodnosti in katoliško vero ; bili so toraj nagibi izključivo politične narave in vsa praska je bila pred vsem politična, kakoršne se pri živahnem zibanji političnih strank v vsakdanjem življenji vseh ustavnih držav dogajajo. Ker že preponižni podložniki Vašega Veličanstva ne uživajo dobrote novega v duhu ustave in ni svobodnega razvitka izdelanega kaznenega zakonika, primorani so bili sodniki Vašega Veličanstva politični dogodek po starem, v duhu čj sa, .v kterem se še ni na javno politiško življenje noben obzir jemal storjenem še zdaj veljavnem kazenskem zakoniku preso-jevati. — 16. marca 1. 1. je bila razsodba zarad teh dogodeb sklenjena, vslecl ktere je 70 oseb obsojenih, med kterimi skoraj vse na težko ječo, nekteri celò po 1 leto, 2 leti in na 3 leta in pol, kakor se vidi iz priloge pod •/■• Kmalo potem je bila letos sodna obravnav» zavoljo čisto sličnih dogodeb v Brnu na Moravskem. V Bistrico v brnski okolici so bili namreč napravili nemški turnsrji iz Brna izlet, kjer so bili na čisto enaki način od tamošnjih slovanskih prebivalcev napadeni in v beg zapodeni. — Meseca julija tek. leta je bilo od 60, po istih paragrafih kazenskega zakonika obtoženih bistriških zatožencev samo 31 obsojenih, kterim je bila najmanjša kazen s 3 dnevi in največa s 4 tedni prostega zapora odmerjena. _____ Ker niso sodniki krivi tega neenakega izvrševanja kazenske postave, nego kazenska postava sama ob sebi, obrača se preponižno zastopstvo kranjske dežele na Vaše Veličanstvo, ktero naj bi v svoji previdnosti in modrosti blagovolilo te neenakosti v izvrševanje ene in iste sedanjemu času ne več primerne zastran politiških prestopkov premalo določne postave v različnih deželah Vašega presvitlega Veličanstva poravnati s pomilosčenjem in odpustom kazni vsem zarad Janjško-Velških dogodeb obsojenim. Kaznovani so bili gotovo že vsi zadosti s tem, da so bili v dolgotrajnem, večidel desetmesečnem preiskovalnem zaporu, v tem ko načrt novega kazenskega zakona najdalji preiskovalni zapor na 3 mesce omenjuje. Ako se v obzir vzame, da so obsojenci skoraj vsi priprosti, v hribih živeči, od omikanega sveta odločeni, na nizki stopinji izobraženja stoječi poljedelci, kteri niso bili v stanu tehtnost pojmov narodnosti in vere pravo presoditi. Ako se nadalje premisli, da so obsojenci skoraj večidel oženjeni in očetje mnogobrojnih družin, eeló 8 otrók, spoznava, najzvesteje udani dežel, zbor Kranjske dežele za svojo dolžnost, obrniti se na milostljivo srce Vašega' Veličanstva, da bi blagovolilo z ozirom na te preponižno razložene okolščine in na mnogoštevilne nedolžno trpeče družine obsojenih pravici s prevzvišeno svojo milostjo nadomestiti. Iz vsega tù. navedenega drzne se zastop kranjskega dež. zbora preponižno prošnjo staviti: Naj bi Vaše c. k. apostoljsko Veličanstvo blagovolilo vse po razsodbi od 16. marca 1870. leta -zavoljo Janjško-Velških dogodeb obsojene najmilostljrveje pomilostiti in jim kazen odpustiti. Sporočilo finančnega odseka o proračunu zaklada zemljišćine odveze za leto 1871. Slavni zbor! Finančni odsek. ki mu je bilo naloženo, da pregleda in nasvetuje proračun zaklada za zem-ljiičino odvezo za leto 1871, predlaga, naj se posamesne vrste potrebščine in zaklade, kakor so v spodej načrtanih predelkih navedene, odločno potrdi, a odsek si pridržuje, da bo posamesne številke, ako bi bilo potreba, tudi po svojem sporočevalcu ustmeno dokazal. Potrebščina. 1. Stroški za obrtništvo: A. Deželne komisije za odvezo zemljiških davkov. a) Letna plača in opravilske priklade: za sporočevalca ............................................. 3.025 gold. za tajnika . . . . . . . • . . . . . . . . . . . 1.200 „ za prisednike......................... 80 ,, za uradnega služabnika................... . . . . . ...... '300 „ Znesek ~ . . . . . 4.605 gold. b) Diurnistje : 4 diurnisti po 1 gold, na dan . . . . . . . . . . . . 1.460 gold. 1 diurnist po .80 kr. na dan . .... . . . . . . . . 292 „ Navprečni dninski denar (pavšal)..........................5 ;______200 „ Znesek................. 1.952 gold. c) Nagrade in podpore................................. 100 „ d) Pisarniške in uradnijske potrebe Navprečni denar (pavšal) za 5 diurnistov..................... 18 gold. Manjši pisarniški stroški . . . . . • • , • • • • « « • 50 „ Svečava, pometanje, čiščenje sob i. t. d. ........ 50 „ Pisalni papir..................................................... 90 „ Tiskovina . .................. • • • • •.............. " Kamenopisna dela.......................... • ■ ■ • • • • • 70Q „ Knjigovezcem 10 „ Kurjava . ..................................................... 120 ,, Pohišje in pohišne potrebnosti . ................................ 100 ,, Znesek ...... 1.438 gold. e) Popotni stroški: Popotni stroški in dnina sporočevalca . 370 gold. Popotni stroški in dnina za namestnika pooblastnikov . . . 80 „ Znesek................. 450 gold. f. Različni potroški . ... . . ... . . . . . . . ... . . Skupni znesek predelka A. . 8.550 gold. B. Lokalne komisije. a) Letna plača, plačila, opravilske priklade za 3 okrajne komisarje po 900 gold, na leto.................... 2.700 gold. za 1 okrajnega komisarja po ..................................... 400 „ 300 gold. 300 „ 1.460 '400 66' 4.500 gold. 9.500 gold. za 1 okrajnega komisarja po . ............................ • za 1 okrajnega komisarja po .......................... • • ■ Znesek b) Diurnistje in plačilo za služabnike: 1 diurnist po 1 gold. 20 kr. na dan . . . . . ;........... 4 diurnistje p6.1 gold, na dan , . • . ... 1} • . • • ■ Naprečni dninski denar (pavšal) za okrajna poglavarstva . . Plačilo za uradnega služabnika . . . . . . ...... Vkup c) Nagrade in podpore .......................... ,.............. d) Pisarniške in uradniške potrebe ... • • -.............. e) Potni stroški : Miljni denar za uradnike in diurniste okrajnih komisij. . . . in ravno tako za izvedence............................ Znesek . . .. . - . f) Najemščina ...............................................v . ' g) Različni potroški ... . .... . . ... . . . . ; v_.-. Skupni, znesek predelka B Znesek stroškov za oskrbništvo 2. Izplačevanje kapitala: a) Po žrebovanji zaveznic (obligacij)....................................- b) Po borznim nakupu obligacij . . . .. • • • !|............ . . . c) Pobotanje kapitalov.......................... . ’....................... 3. Plačevanje obresti opravičencem...................................... 4. Različni izdajki: a) Plačevalni doneski v deželni zaklad : Za oskrbovalna opravila . . . . v \. . . . . . Za denarnična opravila............................. . . Za računarska opravila........................................ Znesek . . b) Stroški za preiskavne komisije pri c. kr. davkarskih vradnijah gledé.na računska opravila zemeljske odveze ....... c) 'Nagrade davkarskim uradnikom ................................. Znesek . . . Skupni znesek potrebščine 438 gold. >> » » 2.916 gold. 1.067 „ 2.894 ... „ 1.000 gold. 200 B 1.000 gold. 2.358 gold. 400 ìì 70 ìì 14.000 gold. 200 ìì 2 ìì 21.260 gold. . 29.810 gold. . 178.500 gold. 1 7.500 100 ìì , 409.550 ìì .. 6.877 gold. 1.200 ìf 633.537 gold. Zaklada. 1. Prejemki od zavezancev: a) na kapitalu.............................. 186.000 gold. na obrestih ........................i ..... . 27.900 na vsakoletnem (anuitetnem) splačevanji . . . . . . . . 2.282 „ na obrestih od zastalega dolga ........... . 10.000 Znesek................... . 22Ò.182 gold. 2. Prejemki od dežele po prikladi na davkih : od neposrednjih davkov .............. 214.626 gold. od posrednjin davkov.................................. 30.000 ,, Znesek................... . 244.626 „ 3. Prejemki od države: . ' po namerjenem vsakoletnem splačevanji za premenovalna (anu- itetna) plačila . ........................ . . . . . 64.137 gold. na državnih posojilih brez obresti .................. 97.592 ,, Znesek . . . . . . . . . 161.729 „ 4. Različni prejemki, to je, od računskih in drugih povračilih..... 1.000 „ Skupni znesek zaklade............. 633.537 gold. Po tem takem enako zgoraj omenjeni potrebščini od................ 693.537 gold. Finančni odsek tedaj predlaga : Slavni zbor naj sklene : 1. Proračun zaklada za zemljiščino odvezo naj se po teh natančno razloženih predelkih za leto 1871, in sicer za potrebščino........................................... 633.537 gold. b) c) d) a) b) a) b) in za zaklado ravno toliko......................................................................... 633;537 gold. odločno poterdi. 2. Deželnemu odboru naj se naloži, da se c. k. deželno komisijo za odvezo zemljiških davkov v po posebnem dopisu s to prošnjo obrne, da bi ona vse nepotrebne popotne stroške pri okrajnih komisijah za odvezo zemljiških davkov odpraviti in tudi vse neogibljive stroške za dotično oskrbmštvo ali režijo kolikor je mogoče pomanjšati hotela. 3-. Za zaklado deželnega doneska za leto 1871 naj se 22°/0 doklada na direktne davke izvzemši doklado za vojaščino, potem 10 % doklada na davek vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa pobira. 4. Deželnemu odboru se ukaže, da naj najviše dovoljenje za pobiranje teh deželnih priklad po navadnem potu zadobi. ad 3. £ur S3ebecfung beS SanbeSbeitrage« fei für baS Saljr 1871 eine 22% Umlage ju ben bireften ©tenerti mit 3lu8f$Iuß bež SriegšjnfđjtageS, bann eine 10% Umlage jur-SerjeljrungSfteuer »om SBein, Sßeine» unb Đbftmojie, bann eom fjüeifdje einjuljeben. ad 4. 2>er SanbeSauSfdjufj wirb beauftragt, bie aßerijBdjfte ©eneljmigung jur ©n^ebnng biefer SanbeSumlagett im gefooljntidjen Sßege ju ertoirfen. £ a i b a d) am 27. älugnft 1870. Dr. E. H. Costa, pervomestnik in poročevalec. o računskem sklepu deželo-kulturnega zaklada za leto 1869. Sporočilo finančnega odseka Slami, deželni zbor! Finančni odbor je računski sklep kranjskega deželo - kulturnega zaklada za leto 1869. v vseh sestavah odobril.' Po tem svojem pretresu stavi finančni odsek sledeča predloga: 1. Računski sklep kranjskega deželo-kulturnega zaklada za leto 1869. v dohodkih z 1958 gld. 95 kr. in v stroških z............. 1235 „ 52 „ in po tem takem v ostanku z ........ ............................ 723 gld. 43 kr. se potrdi. 2. Dokazani stan premoženja tega zaklada k koncu leta 1869. v aktivah z . . 16110 gld. 9% kr. in v pasivah z................................................. 1196 „ 73 „ po tem takem s čistim premoženjem od......................14913 gld. 36 '/a kr. se na znanje vzame. V Ljubljani dne 27. oktobra 1870. Dr. E. H. Costa, prvomestnik. Dr. Jan. Bleiweis, poročevalec. o proračunu deželno-kulturnega zaklada za leto 1871. Sporočilo finančnega odseka Slavni deželni zbor! Finančni odsek je proračun deželo-kulturnega zaklada za leto 1871. prevdarjal in ga v sledečih sestavah odobril: Potrebščina : 1. Za davke in davščine ..... . . . . . • • .... 134 gld. 83 kr. 2. za različne stroške . ... . .... . . ....... . . . , 100 „ — ,, skupaj . . 234 gld. 83 kr. Dohodki : 1. Aktivnih obresti ..................................................... 687 gld. 29 kr. 2. kazenskega denarja o gozdnih in poljskih prestopkih . . .. . . . . 500 „ — „ 3. različnih prejemkov........................................... . 10 „ — „ skupaj . . H 97 gld. 29 kr. Ako se odštejejo stroški z........................................ . . 234 gld. 83 kr. OBtane za leto presežek od................ . . •............................... 962 gld. 46 kr. Po tem nasvetuje finančni odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Proračun deželo-kulturnega zaklada za leto 1871. se po predloženih pre- delkih potrdi. 2. Gledé na ostali presežek od .......................................... 962 gld. 46 kr. kakor tudi na znesek od .............................................. 600 „ — „ kteri je v proračunu deželnega zaklada za leto 1871. pod naslovom „donesek k štipendijem za šolo sadjereje in vinoreje v Vipavi“ v ravno ta namen izgovorjen, nasvetuje finančni odsek, da naj se skupni znesek od . 1562 gld. 46 kr. razmeri v podporo učencev kmetiške šole, ktera se bode letos v Vipavi vstanovila, v 10 štipendij po 150 gld., ostali znesek od 62 gld. 46 kr. pa za pripravo učnih pripomočkov porabi. Štipendije podeliti ima deželni odbor po dogovoru s ces. kr. deželno vlado. V Ljubljani 28. avgusta 1870. Dr. E. H. Costa, prvomestnik. Dr. Janez Bleiweis, poročevalec. 212 Št. 3504. Poročilo deželnega odbora zarad 33°0 priklade na vse neposrednje davke v občini Trata, okraja Kranjskega za leto 1870. Slavni deželni zbor! Iz nagibov, ktere bode poročevalec ustmeno navedel, se nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene, da se dovoljuje občini Trati za leto 1870 pobirati 33% priklado -na vse neposrednje davke. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 28. avgusta 1870. Karol pl. Wurzbach, .. deželni glavar. Dr. Razlag, poročevalec. St. 2651. Poročilo deželnega odbora zarad odločitve nekterih zemljišči nih parcel iz okraja Loškega in njih vtelovljenja okraju Kranjskemu. Slavni deželni zbor! Na prošnjo Primoža Novaka in drugih iz Jame in Praš, naj slavni deželni zbor izreče, da se ima vsled postave od 11. junija 1868, štev. 59 drž. zakonika podpirati prič. kr. pravosodnem ministerstvm želja omenjenih prošnjikov, da se odločijo iz davkovske občine Stari dvor zemljiščine parcele 1162 do 1138, potem 1280 do 1339 Loškega okraja ter vtelovijo davkovski občini Jama okraja Kranjskega. Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani 28. avgusta 1870. Karol pl Wurzbach, deželni glavar. Dr. Razlag, poročevalec. Äri8 ìli|ff ÖS ; Iß’Vfši ? fili!Im# v |s3 , ti% Mo# nišiMih») ft iMx/fi . T-|3#M3 aaaJp'»ji«š ’ piifsiöl) ’.r-: :?.¥.:??•■ m hO -Mèi ■ . ; ■ ': ' v, . : s M