g l RSC • • « ilfcl l 'j±£ •— •i^~T2^ -.'.- O'- C 51 Bi-Xi/is77- PO Dr. FOTOZOVEM PREVODU PRIREDILA - prof. MAHNIČ MIRKO in BELINA MARJAN REŽIJA - MARJAN BELINA k.g. SCENA - SAŠO KUMP GLASBA - FRANCI LAMPRET IGRAJO Dundo Maroje, dubrovniški trgovec Bokčilo, njegov sluga Maro Marojev, njegov sin Popiva, njegov sluga Pera, Marova nevesta Baba, Perina dojilja Lavra-Mandalij ena Petronijela, Lavrina služkinja Ugo Tudeško Pomet Trpeza, njegov sluga Niko mladeniča iz Dubrovnika Piero Žid Sadi Krčmar Kapetan Signor Ondardo - Marjan Lombar - Tone Hotko - Jože Trobec - Mannih /sjh « — Biba Uršičeva ~ Grgurevič-Lombarjeva - Irena Šilingova - Miča Udirjeva - Tone Markun - Vlado Uršič — Sandi Grubenič - Janez Urh - Lado Guna a- - -Ti »o Oranu 1 - Andrej Krajcar — Jože Vunšek =■« Marin Držič (15o8 - 1567) Življenje enega največjih. evropskih komediografov, Dubrovčana Marina Držiča, je bi3,o prav tako, kot njegovo delo razgibano, presenetljivo polno naključij in nasprotij. Hodil se je v Dubrovniku okoli leta 15oS v pomeščanjeni in o-bub.ožani plemiški družini, ki pa je še kljub temu ohranila nekaj podedovanih služb in privilegijev. Ta družbena dvorazred-nost lastne družine, je po mnenju nekaterih raziskovalcev,zelo vplivala na Držiča. V tem bi naj bil vzrok njegovega nemira nega in klatežkega življenja. Družbene razlike in krivice, ki jih je občutil kot plemič - meščan so mu v marsičem narekovale duhovito, toda ostro satiro na družbo v kateri je živel, nedvomno se Je v tej dvorazrednosti rodil njegov odnos do plemiške vlade v republiki Hagusini, ki ga je proti koncu svojega življenja tako jasno odkril, kot pobudnik zarote proti vladi v rodnem mestu. Odločil se je za duhovniški poklic. Vendar je dolgo vrsto let ostal klerik. Vedno se je boril z denarnimi težavami. Kljub temu, da Je podedoval dve zelo donosni službi, se je še vedno udinjal kot pisar v solarni in kot organist v dubrovniški stolnici. Leta 1538 je dobil borno štipendijo, ki mu jo je dodelila plemiška vlada in odpotoval je v Italijansko Sieno, da bi nadaljeval začete študije. Tu je ostal sedem let. Bil je rektor študentskega konvikta in vicerektor univerze, kar nam pripoveduje predvsem, o tem, da je bil dobro znan v sienskih izobraževalnih krogih. • Toda tudi tu mu je primanjkovalo sredstev. Mi mogel plačati preživnine in je bil v nenehni .odvisnosti od dobre volje svojih predstojnikov. Nakopal si je njihovo nenaklonjenost, ko si je nekoč ogledal predstavo nezaželene commedie rusticale (kmečke burke) in tako se je moral vrniti domov. Kmalu po vrnitvi v Dubrovnik je po naročilu dubrovniških patri— cijev, kot služabnik spremljal na Dunaj avstrijskega svetovnega potnika, pustolovca grofa Eogendorfa. Pozneje je odpotoval z njim kot dragoman v Carigrad. V Eogendorfovi službi je ostal celi dve leti. V Carigradu pa se je s svojim delodajalcem sprl in se vrnil obubožan v Dubrovnik. Stopil je v duhovniški stan in začel pisati svoja prva dela in jih tudi sam uprizarjati. Kmalu je postal znan in cenjen komediograf. Leta 1562 je znova odpotoval v Italijo. To zadnje obdobje njegovega življenje je morda najburnejše, a obenem tudi najbolj grenko. Hotel je vreči plemiško vlado Dubrovniške republike. Pisaril Je pisma s katerimi je skušal pridobiti toskanskega kneza Cosima, da bi s svojim vmešavanjem omogočil zaroto. Leto dni po teh brezuspešnih poiskusih, leta 1567, je umrl v Benetkah, kjer je tudi pokopan. Njegovo komediografsko delo nam je ohranjeno le v nepopolnih prepisih in redkih tiskanih primerkih. Tako poznamo enajst Drži-čevih komedij. Verjetno jih je napisal več, kar lahko sklepamo iz različnih direktnih in indirektnih namigov v njegovih ohranjenih komedijah. Skoraj vse njegove komedije so bile napisane za razne priložnosti Imenovali bi jih lahko priložnostne pesnitve, če bi ne vsebovale žara in neposrednosti ljudske komike in če ne bi preraščale svoje gole situacijske sheme z originalnostjo karakterne komike. Večina Držičevih komedij Je bila namreč uprizorjena na svadbah dubrovniških patricijev in uglednejših meščanov. S pomočjo teh priložnosti in nekaterih obrobnih pripomb v ohranjenih besedilih lahko vsaj približno ugotovimo letnice uprizoritve njegovih komedij. Prvi je bil uprizorjen "Pomet", verjetno leta 1547. Ta komedija se je izgubila. "Tirena" se nam Je ohranila v tiskanem primerku iz leta 1551. Pastoralna komedija "Grižula" imenovana tudi "Plakir" je bila uprizorjena najbrže po letu 1548. "Bundo Maroje" Držičeva vrhunska stvaritev, je bil uprizorjen v letu 155o. Sledijo mu "Pjerin", "Venere", "Novela od Stanca", "Džuho Krpeta", "Skup", "Mande" ali "Tripče de Utolče" in "Arkulin". Držič je svoja dela "režiral" sam. Igrali pa so mladi ljudje iz plemiških in meščanskih krogov. Ohranila so se celo imena teh igralskih skupin: Pomet družina, Bizara, Garzarija in Njarnjasi. Ko spoznamo Držičevo komediografsko delo opazimo veliko samoniklost, s katero se je povzpel med vrhove evropske dramatike. Nedvomno je imel svoje vzornike in predhodnike, vendar pa je znal v izposojene teme in konvencionalne oblike vnesti nekaj lastnega, nekaj kar odgovarja simbiozi romanske gostobesednosti in slovanske čustvenosti. Glavna značilnost njegovega dela pa je neposrednost in organska povezanost z življenjem in okoljem v katerem je Živel. I ''M . :■ m M .-.'i 'rj, •: ; j >. M . ■■ m - y5, • . zsm /.-> - ■ > ■; . « v' ■ ■fesu P . Največje in specializirano podjetje za izdelavo žakard tkanin nudi potrošnikom v bogati izbiri dekorativne tkanine zo posteljna pregrinjala, prte, zavese in pa gradi za žimnice. Zahtevajte izdelke IBI Kranj. Elektro-Kranj s svojimi dclovfiimi enotami; Distributivna enot# Kranj Distributivna enot# Žirovnica Proizvodna enota Kranj Skupne službe Elektro-Kranj r «"w*.nrpi 'T.-sei , -e. ZAVAROVALNICA KRANJ nudi delovnim ljubem vseitrgmko KRANJ m*r~------ vrši vse vrste gradenj in projektiranje PROJEKTIVNO PODJETJE V KRANJU ST INSKO OJETJE OBIŠČITE POSLOVALNICE TRGOVSKEGA PODJETJA 'Qkkk^> Trgovsko podjetje Elita Kranj vam nudi vse vrste tekstilnega blaga in konfekcije, galanterijsko in drogerijsko blago, ure, igrače in otroške vozičke. RESTAVRACIJE: PARK KRANJ TEL. 21-791 KOLODVOR TEL. 21-522 HOTELI: EVROPA KRANJ TEL. 21-123 GRAD HRIB PREDDVOR TEL. 74-111 (JNTRAL KRANJ IZDELUJE AUT0-VE10 PNEVMATIKO, CEVI, TRANSPORTNE TRAKOVE, KLINASTO JERMEN JE, TEHNIČNE PREDMETE, GUMIRANA PLATNA, LEPILA I.T.D. ESffl Gorenjska kreditna Bell banka Hrani v v A R Č u j ' © TEKSTILNA INDUSTRIJA TEKSTILINDUS KRANJ Proizvaja: Razne vrste bombažnih, staničnih in sin-ettičnih, tiskanih in pestrotkanih tkanin Telefon: 22-481 TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN - LJUBLJANA Celovška C. 28o, telefon: 51-lol,51-866, Brzojavi Dekorativne Ljubljana NUDIMO: KVALITETNE, SODOBNE IN KLASIČNE TKANINE ZA NOTRANJO OPREMO IZ NAJBOLJŠIH SUROVIN V BOGATI VZORČNI IN BARVNI IZBIRI PRODAJAMO: V TRGOVINI "B A L A” LJUBLJANA, TITOVA 3 IN TRGOVINI "B A L A”, CELOVŠKA 61 VSE INFORMACIJE VAM NUDI KOMERCIALNI ODDELEK TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN LJUBLJ A N A. (TRT.nvSVA nv^rnA oon ter izdeluje in in dimenzij. in prevaža opravlja in blaga. VELETRGOVINA Posebno priporoča kvalitetno kavo iz lastne pražarne. ■ v .>irpnyir-- vrv KOMUNALNI SERVIS KRANJ opravlja komunalna dela in storitve dobavlja cementne izdelke raznih vrst .1 : betonske in žlindrine votlake, gramoz, pesek in betonsko mešanico. Polaga parket in tlake iz plastičnih mas, prvovrstna mizarska in tesarska dela Opravlja prevoze vseh vrst materiala VELETRGOVSKO PODJETJE KRANJ »e vrste tekstila, trikotaže, tekstilne in usnjene konfekcije, usnjene s lan ter i je, izdelke domače in umetne obrti, okrasne predmete, spo-linke, bižuterijo, ure, preproge in drugo blago Dramaturška in uprizoritvena izhodišča ob "Dundu Maroju Z Marinom Držičem sem se prvič srečal ob režiji njegove komedije "Tripče de Utolče" v Jeseniškem amaterskem gledališču. Presenetila in pritegnila me je renesančna radoživost in komedijska sproščenost besedila, in tako sem že v začetku z velikim navdušenjem pristopil k realizaciji. Toda bolj ko sem se zapletal v bistvo Držičeve komediografi je, vedno bolj me je motila Iiabadanova adaptacija komedije. Eabadan je namreč nadomestil izgobljene prizore originala s prizori iz Holišrove komedijske zakladnice in s tem nehote povzročil, da je delo razpadlo na dve sorodni, v bistvu pa vendarle zelo različni stilni komponenti, ki ju tudi z uprizoritvenimi sredstvi ni bilo mogoče združiti v uspešno stilno celoto. Prisiljen sem bil adaptirati adaptacijo, odstraniti nekatere izrazito baročne elemente in jih nadomestiti z renesančnimi, katere sem si sposodil iz ostalih Dižičevih komedij. Cb tem sem začel premišljevati, kolikšna je svoboda režiserja pri adaptaciji klasičnih besedil in če režiser sploh sme posegati v literarno predlogo. Nekateri gledališki delavci zagovarjajo popolno intaktnost originala, češ da z adaptacijo, naj bo še tako uspešna in dognana, neupravičeno zadiramo v tkivo umetnine in želimo pietetni odnos do avtorja. Najsi bo tako ali drugače, po mojem mnenju je takšno gledanje v nasprotju s poslanstvom in namenom gledališke umetnosti, saj zagovarja pieteten, s tem pa nehote muzealen, ne pa živ, neposreden in aktualen odnos do odrske izpovednosti. Gledališče naj bo zrcalo časa in naj govori v tistem jeziku, ki v idejnem, etičnem in estetskem pogledu ni tuj današnjemu gledalcu, ki je takorekoč odraz našega sedanjega vrednotenja, pojmovanja in sprejemanja. Tako sem se prikopal do prepričanja, da ima režiser, kot avtor in ustvarjalec sodobne odrske realizacije klasičnega, po času tirja odmaknjenega besedila, polno pravico s kirurškim nožem sodobnih gledaliških izraznih sredstev, zarezati v tkivo originala in ga tako prilagoditi možnostim sprejemanja današnjega gledalca. Seveda pa njegovi posegi ne smejo izmaličiti osnovne misli avtorjeve izpovedi, ali pa načeti harmonično stilno podobo bese.dlla. V tem primera bi grešil zoper umetnost samo. Naloga adaptacije je zgolj v približanju klasičnega besedila današnjim estetskim nazorom in današnjim odrskim izpovednim sredstvom. Držičeve komedije so v večini primerov le adaptacije originalov, ki so jih izvršili režiserji krstnih uprizoritev v novejšem času. Talgo se v tem primera redkokdaj srečamo z avtentnlm avtorjevim besedilom, ampak s predelavo, ki je lahko bolj ali manj uspešna. "Dundo Maroje" je splošno znan v Fotezovi adaptaciji, kljub temu, da Je original ohranjen in so ga 1964 prvič v celoti izvedli v Dubrovniku. Ker nam original, ker še ni preveden v slovenščino, ni bil dosegljiv, smo tudi mi segli po Fotezovi adaptaciji te Držičeve komedije v prevodu Mirka Mahniča. Fotezova predelava je sicer stilno enotna in fabulativno jasna, kljub temu, da je črtal in združil celo vrsto oseb, vendar pa se ne more pohvaliti s trdnim in dognanim dramaturškim ogrodjem. Zato sem komedijo dramaturško predelal in si tako zagotovil kratke in jasno zasnovane ekspozicije posameznih komedijskih intrig, njih naraščajoče zapletanje in kontinuirano pa logično zaporedje manj in bolj uspešnih. S tem pa Je bila zagotovljena tudi čistejša in trdnejša kompozicija predstave, ki bi se morda v prejšnji varianti sprevrgla v ponavljajoče se dinamične viške in padce brez prave notranje logične povezave. Tako predelana komedija mi je bila osnova za uprizoritveno izhodišče. Iskal sem ga predvsem v treh smereh. Majprej v stilni podobi predstave, ki sem jo videl v sodobni stilizaciji renesančnih komedijskih izraznih sredstev. Sposodil sem si vse znane in že dostikrat uporabljene motive situacijske komike, ki Jih nudi že besedilo samo in jih skušal z mizanscen-skimi posegi prekvalificirati v "gage". Ti elementi uprizoritve so v večini primerov izraz mehanične komike. Predstavljali pa so cilje posameznih kadrov, ker so bile na njih osredotočene trenutne igralske naloge, ki pa so bile vendar vse podrejene osnovi kompozicijski krivulji predstave. Stilno podobe uprizoritve pa naj bi dopolnila interpretacija besedila. Zasnoval sem Jo na komiki presenetljivega kontrasta in interpretacijskega preskoka, ki bi naj izražala svojstveno ritmično in dinamično podobo dialoga, značilno pobarvanega z južnjaškim temperamentnim koloritom. Potem v plastičnem in rahlo grotesknem oživljanju komičnih likov. To sem skušal doseči z načrtnim poudarjanjem v besedilu komaj zaslutenih kontrastnih karakternih potez. In končno v mizanscenski podobi predstave, ki je bila naslonjena na formalistično gradnjo kompozicij in rezijski domislek grotesknega ali komičnega značaja. Ko stopamo v gledališko sezono 1966/67 je prav da obiskovalce Prešernovega gledališča seznanimo z organizacijo in delom tega v zadnjih letih nekoliko zapostavljenega zavoda to je Prešernovega Gledališča. V letošnjem koledarskem letu je zavod namreč dobil nov statut, ki bo v bodoče okvir v katerem bo Prešernovo gledališče delovalo in Izpolnjevalo svoje kulturno poslanstvo, kot vsi upamo uspešneje. Pa na kratko: Dejavnost je usmerjena V tri veje in sicer: 1. Posredovanje gledaliških del poklicnih gledališč, 2. Ura pravljic 3. Krepitev amaterske gledališke dejavnosti. Spoznanje, da prave gledališke hiše in dobrega gledališkega delovanja ni brez poklicnega ansambla na eni strani, in realno ocenjevanje finančnih zmogljivosti, ki jih v tem in najbrže še v naslednjem obdobju lahko prispeva kranjska komuna, je kompromisno rešltev-in upamo, da ne tako slabo-namreč, da bi z gostovanji poklicnih gledališč, to je zlasti Slovenskega narodnega gledališča Drame iz Ljubljane, Mestnega gledališča ljubljanskega, Mladinskega gledališča iz Ljubljane, ter še deloma Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora in Slovenskega gledališča iz Trsta, posredovali v Kranju nekatere predstave poklicnih gledališč in tako brez dvoma kvalitetnih del, tako v repertoarnem pogledu kot v izvedbi, ne da bi v Kranju osnovali samostojno poklicno gledališče. Res je, da ima ta komprotiiisna rešitev tudi določene slabe strani, ki pa nikakor ne odtehtajo dobre. Prav zato nam ta dejavnost obeta, zaenkrat ob angažiranju manjših sredstev, solidno osnovo za intenzivnejše gledališko življenje, ki je v letih po ukinitvi poklicnega gledališča v Kranju precej zamrlo. Nadalje je s statutom, kot posebna dejavnost podčrtana tudi v Kranju samonikla in že nekaj let tako uspešna "Ura pravljic", to je dejavnost namenjena otrokom. Ta vzgojno pomembna in razvedrilna zvrst dela za otroke v starosti od 5. do 12. leta, je v taki obliki, kot se je razvila v Kranju posebnost, ki jo nikjer niso razvili. Prav je torej, da ta dejavnost dobi posebno mesto in da o njej intenzivno mislimo, zato ker je namenjena našim najmlajšim, in mora biti zato najboljša in ne na kraju zato, ker se prav zaradi osemletnega obstoja lahko začne šabloniziratl in upadati v kvaliteti. Končno je tretja veja dejavnosti, krepitev amaterizma. V letošnjem letu še je, čeprav z določenimi težavami, ta vrsta dejavnosti pravilno uokvirila. Ustanovljena je bila po vseh pravilih in na čisto amaterskih principih zasnovana gledališka družina imenovana "Dramska družina pri Prešernovem gledališču v Kranju." Ker nimamo poklicnega ansambla, je torej lastna dejavnost tako formirana samo na tej osnovi, ki zagotavlja uspešnejšo dejavnost amaterjev. Zavod ji nudi iz vrst strokovnjakov: režijo, inscenacijo, kostumografijo, pa vse do tehničnih potreb organizirane pogoje v katerih amaterji-amaterska družina lahko v sezoni uprizarja štiri amaterske predstave. Da bi se pojačal amaterski kader bo v tej sezoni angažirana Akademija za igralsko umetnost iz Ljubljane, torej slovenska najvišja institucija, ki bo s strokovnimi kadri tako iz predavateljskega zbora, kot slušateljev, nudila res strokovno največ k dvigu amaterizma. Poleg tečaja za amaterje dramske gledališke družine v Kranju, upamo da bomo s tem kadrom nudili strokovno pomoč tudi ostalim amaterskim skupinam s področja cele 'občine in tako prispevali svoj delež k dvigu amaterizma v vsej kranjski komuni. Kazpis abonmaja za sezono 1966/67 je že deloma upošteval te smotre in tako so v abonma vključeni SNG Drama iz Ljubljane, MG ljubljansko in Mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki prispevajo vsak po 2 premieri, gledališka amaterska družina pa prav tako 2 premieri, tako da si bodo naši abonenti ogledali v se?oni 8 premier. Uspelo nam je dvigniti Število abonentov na 145o, kar pomeni 6 abonmajev. Za Kranj, ki je tako močan industrijski center je to seveda malo, a vseeno vspodbudnejša stopnica navzgor, k ponovnemu spoznanju potrebe po gledališkem življenju. Ker bodo vsa poklicna gledališča Slovenije vključno s Trstom, zlasti pa iz Ljubljane gostovala tudi z izven abonmajskimi predstavami, upamo da bomo v tej sezoni stopili dobršen korak naprej. Kranjska amaterska družina bo dajala še 2 premieri izven abonmaja. Imeli pa bomo v gosteh tudi najboljše amaterske predstave slovenskih amaterskih skupin - Jesenice, Šentjakob, Trbovlje. V odločitvi, da se bodo predstave odigrale, pa čeprav bi v dvorani bilo le manjše število gledalcev, pa nas preveva, da bo s stalnim in po možnosti na fiksirane dneve v tednu odprtim gledališčem, le uspelo privabiti publiko v hišo boginje Talije, kjer se po Shakespearovih besedah "drži življenju zrcalo" in kjer naj kranjski občani prežive tisti dve uri v premišljevanju, ali zabavi, joku in veselju... Predsednik Gledališkega sveta PG. Tone Trpin Ura pravljic «e je v Prešernovem gledališču v Kranju že dobro uveljavila, samo razvedrilo eenašp .otroke, marveč tudi ura vzgoje In pridobivanje novih spoznanj * ■>* . iA. .. ■. .. ., ..v:1 v' i ■ ■■ •' GLEDALIŠKI LIST PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ '