g e o g r a f s k i o b z o r n i k46 47 Gorica z okolico 23. maj 2009; strokovni vodja prof. Aldo Rupel, nekdanji sodelavec Slovenskega raziskovalnega inštituta Kot pričevanje devetmesečne be- neške zasedbe mesta v letih 1508- 1509, nad glavnim vhodom v Goriški grad kraljuje beneški lev, ki se je tamkaj znašel po prvi svetovni vojni. Prej je na tem mestu 400 let stal avstrijsko-habsburški dvoglavi orel, še prej pa je bil grad 300 let last nemškega plemstva. Razvoj Gorice je neločljivo povezan z njeno lego na območju strateško pomembnih Goriških vrat med Krasom in Brdi, ki predstavljajo najlažji prehod na poti iz Padske nižine proti vzhodni Evropi. Če je bila v času reformacije Gorica s svojimi številnimi samosta- ni zadnji branik pred širjenjem pro- testantizma na katoliški "italijanski škorenj", je bila po letu 1947 ključ- na strateška točka za primer, da bi se 36 ur vožnje oddaljeni sovjetski tanki na Madžarskem odločili prek Jugoslavije prodreti v Italijo. Severni kvart je območje z največ- jo gostoto slovenskih manjšinskih in- stitucij v mestu. Glede na število pre- bivalcev je na ožjem Goriškem orga- niziranost Slovencev do 5 krat večja od organiziranosti Italijanov. Kulturni center Lojze Bratuž, ki je specializi- ran za prireditve klasične glasbe in Kulturni dom, ki je namenjen razno- vrstnim prireditvam, sta zaradi mno- žice dogodkov celo leto zasedena. Oba imata tudi športni dvorani, ki sta za slovensko manjšino vitalne- ga pomena, na voljo pa sta tudi bliž- njim italijanskim šolam. Vrnitev leta 1926 odvzetega Trgovskega doma se še ni zgodila. Za razliko od nekdanje Tržaške kreditne banke so Slovenci v Gorici obdržali svoje finančne teme- lje. Slovenski kapital je skoncentri- ran v Zadružni banki Doberdob – Sovodnje in finančni družbi KB 1909, ki izhaja iz tradicije nekdanje Kmečke banke. Na njenem nekdanjem sede- žu na osrednjem Korzu je leta 2006 odprl vrata KB center, ki je kultur- no in izobraževalno središče slo- venskih ustanov. V večinski slovenski lasti je tudi podjetje Transmedia, ki v Hiši filma na Travniku upravlja tri ki- nematografske dvorane. Te so s se- dežem Kinoateljeja locirane okrog Dvora Darka Bratine. Nedaleč stran se v stavbi katoliške knjigarne naha- ja sedež založbe Goriška Mohorjeva družba, ki je eno nastarejših sloven- skih podjetij v Gorici. Občina Števerjan je slovenska obči- na, kjer je poglavitna gospodarska pa- noga vinogradništvo. Če so bili pride- lovalci še do leta 1952 v kolonskem odnosu do gospodarja, danes števil- ni vinogradniki dosegajo zavidljive re- zultate na svetovni ravni. Vina geo- grafskega porekla Collio, ki jih je moč kupiti tudi v najzahtevnejših vinskih trgovinah v New Yorku, o tem go- vorijo sama zase. Društvo Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana vsako leto organizira festival narodno zabavne glasbe, Kulturno društvo Briški grič poročilo pa osrednjo prvomajsko prireditev za celotno zamejsko Slovenijo. Štandrež, ki je bil do leta 1927 sa- mostojna občina, se je do danes po- polnoma zlil z Gorico. Iz njega izha- ja pisec Škofjeloškega pasijona pater Romuald (Lovrenc Marušič, 1676- 1748). Prevajalec, pesnik in pisatelj Andrej Budal iz Štandreža je bil član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu, ki je Gorico pri- sodila Italiji. Številni slovenski zamejci so si dolga leta prizadevali za brisanje in odprt- je meje med državama. Danes so na podlagi dosedanjih življenjskih izku- šenj složni v misli, da je prav, da na meji ni več mejnih pregledov. Prav pa je tudi, da meja še vedno je, saj se dolgoročna italijanska zunanja politi- ka še vedno ni odrekla Rapallu. Vabljeni, da se nam na prihod- njih ekskurzijah pridružite tudi Vi. Fotografije z ekskurzij si lahko ogle- date na www.zrc-sazu.si/lgd. Primož Pipan Športne igre geografov v Kamniški Bistrici Vsako leto nas v spomladanskem času Alumni klub prijazno povabi na športne igre geografov, ki so dejansko postale tradicija. Na prijazen in topel pomladanski dan, 16. 5. 2009, nas je tokrat pot zanesla (oziroma pripeljal avtobus) v Kamniško Bistrico, ali na- tančneje na Kraljevi hrib. Kot je napo- vedoval Upravni odbor, je bilo za nas res lepo poskrbljeno. Ne lepo - vr- hunsko! Če sodimo po začetnem na- rezku, ki je služil kot podlaga, so nas očitno čakali titanski napori športne- ga pekla. Razdeljeni na lepši in bra- dati del geografske srenje, smo naj- prej odigrali nekaj nizov odbojke. Ker so bile geografinje tako izvrstne, smo ekipe premešali in se spopadli še v najpomembnejši postranski stvari na svetu. Da se ne bi zgrudili pod pezo naporov, sta nam moči povrnila sla- sten golaž in opoldanska siesta. Polni športnega duha smo nato še kegljali po rusko, se bahali z "aksli" na hoduljah ter se za konec spopa- dli v gargantovski “Jengi”. Preznojeni in fizično povsem na robu svojih moči smo vendarle zmogli še zadnji juriš na dobrote z žara. S plaketami v eni roki in krepčilno pijačo v drugi smo dobre volje premlevali dogodke dneva in bodočnost geografije. Morebiti koga zanimajo zmagoval- ci in poraženci? Zmagovalci smo bili vsi udeleženci letošnjih športnih geografskih iger, poražencev pa je bilo žal mnogo (pre)več. Kajti tradi- cija vsakoletnega srečanja je postala tudi iz leta v leto skromnejša udelež- ba. Športne igre so prvenstveno na- menjene sproščenemu geografske- mu druženju, a če bo šlo tako na- prej, se bo na koncu družil vsak sam s seboj. Sebe pa imamo celo leto vrh glave preveč. Zato komaj čakamo na- slednjega leta, ko nas bo vsaj 4x to- liko, kajne? Blaž Repe poročilo, vabilo Oddelek za geografijo (FF, UL) praznuje mladostnih 90 let V letu 2009 Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani praznuje 90-letnico, ki jo bomo obeležili z znanstvenim ses- tankom, svečano akademijo in dru- žabnim srečanjem generacij. Program prireditev (petek, 6. 11. 2009): - od 9.00 do 14.00: znanstveni sesta- nek (Filozofska fakulteta v Ljubljani), - ob 18.00: svečana akademija s po- delitvijo oddelčnih priznanj (Hotel Union), - ob 20.00: srečanje generacij v Hotelu Union (v organizaciji AGUL-a). Na znanstvenem sestanku bodo vabljeni predavatelji z Oddelka za geografijo FF UL in iz tujine pred- stavili svoje poglede na sodobne izzive povezovanja med geografskim pedagoškim in raziskovalnim delom na univerzi, izpostavili primere dobre prakse ter ocenili možnosti razvoja tovrstnega povezovanja v prihodnje. Svečana akademija bo obeležila po- membne dogodke, posebno zasluž- nim za razvoj oddelka bodo podelje- na oddelčna priznanja. Vljudno Vas vabimo, da se nam pri- družite, z nami delite svoje poglede na prihodnost geografije in spomine na oddelek, obenem pa se srečate z geografi vseh generacij. Če boste želeli, se boste po večerji lahko zavrteli ob živi glasbi, z nekaj sreče pa domov odnesli katerega od dobitkov. Irma Potočnik Slavič Aldo Rupel med razlago na Trgu severne postaje oz. Piazzale della Transalpina. Morda bo kdaj zaživelo tudi skupno ime Trg Evrope/Piazza della Europa (foto: Primož Pipan). Prav vsi udeleženci športnih iger geografov (foto: Blaž Repe)!