Nekaj o šnlvereiim in še kaj. Govor dr. Gregoreca v drž. z]juju dne 22 sušca 1889. (Dalje.) Predaednikov nameatnik pri nemakem aulvereiuu je javno nekje — menda na Dunaji — trdil, da vzdržuje šole aamo za nemško deco. Zali Bog, to ni rea. Sam predsednik gospod dr. AVeitlof je lani to obstal prizuavši, da ae v šulvereinake šole vsprejemajo tudi nenemški otroci, za vaem jih je 10—12 °/0- Toda tudi to ni popolna resnica.. V Pekrah ima neniaki šulverein svojo dvorazredno aolo. V njo zahaja sedaj 85 učencev. Med temi je samo jfiden otrok nemšk. (Cujte, čujte! na deani! — Živahno poamehovanje na levi. — Poslanec dr. Weitlof: To je izvratno!) Tukaj bi vendar državnega nadzornika ljudakih /f šol po milosti nemškega šulvereina prosil, naj 'jf^ai- daje avoje znanosti v račnnstvu nekoliko ob- ¦ ttoviti in našel bode, da to ne pomenja 10— 12 °/0, ampak 98 % in nekaj deaetink povrh. (Veseloat na levi.) Iz Sevnice mi poročajo, da obiskuje tamošnjd.*šulvereinsko šolo okoli 30 ueencev, samili SloH^encev, to znaša naravnost 100%. .. V,, ' .... Nemškemu šulvereinu očitamo, da sloveaskim občinam posojil ponuja proti temu, da zatem same svojo slovensko materinščino kot poučni šolski jezik izrinejo in nemško tujščino vaprejmejo. (Čujte, čujte na desni.) Agenti nadlegujejo čeatokrat občine s takšnjimi ponudbami. To očitamo nemškemu šulvereinu. Gospod poslanec dr. Weitlof je lani temu ugovarjal; bržčas si je stvar tako mislil, da vodstvo šulvereina pismeuih ponudeb ne dela in da vodstvo ne razpošilja v to svrlio agentov. Mogoče! Vendar to se reče toliko, kakor dlako cepiti ter stvari biatveno zelo nic ne izpreminja. Meni ao povedali naslednji dogodek: V Pirešici, v večjej vaai pri Celji na južnem Štajarskem, bili ao nekokrat knietje številno zbrani v gostilnici. Sedaj pridejo, ne rečem agenti, da ne iznemirim gospodov na levi atrani, (Poameliovanje na levi, poslanec dr. Weitlof: Le po njem!) ampak u d j e nemškega šulvereina. Ti ponudijo kmetom tisoč goldinarjev. (Posl. dr. Steinwender: za vsacega otroka?) Da bi akušnjavo storili mikavnišo, potianejo tisoč goldinarjev kmetoni prav pod nos na mizo. (Poslanec Vošnjak: Gola resnica! — Poslanec Ghon : .Bil je pač ponarejen tiaocak! — Živahna veselost na levi.) No, tedaj pa res ni lepo, ako nemški šulverein a ponarej enimi tisočaki krošnjari! (Cujte, čujte! — Zivahna veselost in ameh na desaici!) Kmetje ponujeuih tisoč goldinarjev niso marali, še dotakniti ae jih niao hoteli, in tako ao udje nemškega šulvereina morali sramotno pobrati ae s avojim denarjem vred. Madjari bi rekli: Proč z nemakitn šulvereinom! (Dolgotrajen smeb. in veselost.) Ti priprosjti slovenski kmetje so veliko častitljivejši mini9 onih poluomikanih šulvereinovcev, kojira je n&rodnost roba, katera se more prodati in kupiti in ž njo krošnjariti, kakor poljski Judje krošnjarijo z zajčjimi kožami ali s atarimi lilačami. (Veaelost!) Sploh pa vaa komedija nemškega šulvereina izgublja prvo zanimanje ter leze rakovo pof, vaaj na Kranjskem in Štajarakem. Število -nčencev v šulvereinakih šolah pojema, šole v Mavrlu na Kranjskem, ono v Libojah in Šusemu so zaprli. (Glasi na levi, kje?) V Šuaemu ali Silsaenheimu. To bi torej kazalo na začetek konca. Ako še nzdruženi kristjani" kedaj kot popolui zniagovalci prikorakajo v krasno novo mestno hišo Dunajako. — (Posl. dr. Weitlof: to se ne bode izgodilo!) Jaz upam, da ae bode zgodilo. (Živahna veaeloat, nalevi.) Kakorzadnje volitve kažejo, je to zelo mogoče. (Posl. dr. Weitlof: So v manjšini! Veaeloat na levi.) Trdim tedaj, kadar bodo nzdruženi kriatjani" tam kot zmagovalci svoje aedeže zaaedli, pognali bodo tudi pokroviteljslvo Dunajskega mesta nemškemu šulvereinu pred noge. Sedanjega aolskega zakona izprememba >ode se prej ali alej gotovo vršila, (Oho, na evi), ter bode tudi nemškenm šulvereinu pri:adjala amrtno rano. (Posmeliovanje na levi.) ^Ja izpremembo merijo že trije predlogi, četrega ae pričakujemo. (Čujte, čujte, na levi). iJržčas ne bode uobeden predlog v svojej prrotni obliki vzprejet. Toda prišlo bode do po•azumljenja. (Cujte, čujte! na levi.) Pri tem )orazumljenji pa bodemo narodni zastopniki na ;i (desni) strani viaoke zbornice akrbeli, da >ode iz dr. Heroldovega predloga vzprejet paagraf3., ki slove: poučevanje v ljudskej ioli vrši se le v jednem jeziku, poučni ezik v ljudskej aoli je materinščina itrok šolo obiskaj oči h. Po tem takem bodo zabranili ljudsko šolo ;lorabiti za ponemoevanje in tedaj izgubi nemki šulverein večji del avojega aedanjega delo;roga. In tedaj utegnemo še doživeti, da poreče joapod dr. Weitlof: ,,moji gospodje in goape, comedija je pri kraji, zaprimo hišo!" (PoameLovanje na levi.) Napoaled imam še pojaauiti, kako šolaka tadzoratva Stajaraka tudi srednje šole zlora»ijo v ponemčevanje in tlačenje Slovencev. Zlati si prizadevajo zabraniti, da ne bi slovenko razumništvo vzgajalo se, ranožilo in krelilo. (Konec prih )