3.-6. maj 1993: 42. Deutscher Kartographentag - ,,Deutsche Kartographie in europaeischen Umwelt", Koeln, Nemčija 3.-9. maj 1993: 16th International Cartographic Conference - ,,Maps for knowledge, Action and Development", Koeln, Nemčija 10.-13. maj 1993: International Symposium From Optics to Radar, SPOT and ERS Applications, Paris, Francija 5.-7. 1993: 77. Deutscher Geodaetentag, Augsburg, Nemčija 8.-11. junij 1993: GIS/LIS '93, Hungary, Budimpešta, Madžarska 6.-13. avgust 1993: International Association of Geodesy- General Meeting, Peking, Kitajska 6.-10. september 1993: 16th European Urban Data Management, Dunaj, Avstrija 19.-22. september 1993: COSIT 93 - European Conference on Spatial Information Scicnce, Marciana Marina, otok Elba, Italija 20.-25. september 1993: 44. Photogrammetrische Woche in Stuttgart, Stuttgart, Nemčija 11.-13. oktober 1993: The Eight European Arc/Info- User Conference, Atene, Grčija 13.-15. oktober 1993: European Conference IX- Spatial Management in a Europe without Bo'rders, Strasbourg, Francija 6.-9. december 1993: Satellite Imagery for Mapping and Geographic Information Systems, ICA- ISPRS - IUSM, Tunis, Tunizija mag. Božena Lipej Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je 3. decembra 1992 v Portorožu organiziralo posvetovanje Slovenija v računalniku s podnaslovom Kompjuterizacija slovenske geodezije in drugih geoinformacijskih baz. Posvetovanje z obetajočim naslovom naj bi bila promocija uspešne izvedbe petih projektov slovenske geodezije. Posvetovanje se ni odvijalo načrtovano in je ponovno potrdilo že izdelano oceno projektov, s katero je strokovno javnost seznanila Republiška geodetska uprava 11.9.1992. Samozavestne napovedi in obljube vodje projekta niso bile uresničene. Projekti niso končani, niso operativni, udeleženci pa so ostro kritizirali tudi vodenje projektov in ponovno opozorili na zaskrbljujoče stanje slovenske geodetske službe in geodezije .. Ne da bi se spustili v poročanje s posvetovanja, pa morda naslednje izjave vodij posvetovanja kažejo značilnosti posvetovanja. Na vprašanje, zastavljeno direktorju Republiške geodetske uprave, čemu pripisuje spremembe v stališčih do razvoja geodetske službe, ki jih je predstavil v svojem uvodnem referatu, ker je kot predsednik Zveze geodetov Slovenije večini teh stališč, ko jih je zagovarjal prejšnji direktor, on nasprotoval, odgovoril, da se je pač premislil. Na drugo vprašanje, ki mu ga je tudi zastavil pisec teh vrstic, kako opravičuje že dveletno operativno uvajanje Geodetski vestnik 37 (1993) 1. nedokončanega in na posvetovanju negativno ocenjenega projekta za zemljiški kataster v dveh občinah v Sloveniji, je izjavil, da je za to pač potreben pogum. Vodja projekta g. dr. Jure Beseničar, pa je na trenutke že mučno posvetovanje končal z izjavo, ,,nekaj pa je vendarle narejeno". Pričakovati je, da bo kljub vsemu izvedba projektov razglašena za uspešno, problemi in zamude pa bodo pripisane neuspešnosti geodetske službe. Tu kratek zapis nima namena karkoli spreminjati, je le obroben zapis dogodka, ki ga je vendarle treba ohraniti v spominu. Božo Demšar Prispelo za objavo: 2.3.1993 Slovenski geografi v tujem znanstvenem tisku Odličnost geografskega znanstvenoraziskovalnega dela pomeni vključevanje v mednarodne tokove s hkratnim ustreznim odmevom v širši družbeni praksi v Sloveniji. Toko vrednost pa dosega znanost tedaj, ko je raziskovalno delo zasnovano tako, da so vsi členi kot so fantazija, filozofija, teorija, metodologija in aplikacija v delovni zasnovi raziskav med seboj povezani v enotno verigo. Podobno, kakor ostale znanstvene discipline, čaka tudi slovensko geografijo splošno ocenjevanje njenega stanja z vidika njene odličnosti in to tako, da se bomo geografi sami podvrgli kompleksni analizi njenega položaja v sklopu znanosti z vidika njene disciplinarnosti, interdisciplinarnosti, multidisciplinarnosti, aplikativnosti ter družbene učinkovitosti. Med najustreznejše indikatorje odličnosti geografije sodi gotovo objavljanje rezultatov raziskovalnega dela v tujem in domačem geografskem in negeografskem tisku ter sprotno posredovanje rezultatov široki javnosti prek sredstev javnega obveščanja. Kot uvod v ocenjevanje geografske znanosti ter stanja in razvoja slovenske geografije nam služi kratek pregled le-teh po državah in po vsebini ter po številu prispevkov posameznikov, raziskovalnih skupin ter geografskih inštitucij. Analizo bibliografskih geografskih enot, objavljenih v tujini, smo opravili za vsa povojna leta. Do leta 1951, ko so bile državne meje še skoraj hermetično zaprte in je bilo mednarodno sodelovanje skoraj povsem onemogočeno, nismo mogli v tujem tisku zaslediti nobene objave slovenskega avtorja. Od leta 1952 pa do konca leta 1992 pa je 55 slovenskih geografov objavilo v tujini, po sicer še nepopolnih podatkih, za leto 1992 kar 430 prispevkov, od katerih je 98 obsegalo le do dve strani teksta v obliki izvlečkov ali kratkih analiz. Število objav v tujini se je iz leta v leto ~topnjevalo, ustrezno organiziranosti slovenske geografije po geografskih inštitucijah. Se pomembnejše pa je dejstvo, da se z rastjo števila objav, zlasti v zadnjih dveh desetletjih, jasno izraža opuščanje regionalne opisnosti ter analitičnosti po geografskih vejah in prehaja na problemsko ter timsko zasnovanost raziskovalnega dela. To je pogojevalo interes mednarodne znanosti za postopno vključevanje slovenske geografije v mednarodne tokove z objavljanjem posameznih člankov ali skupine prispevkov po zbornikih ali posameznih revijah. Hitra rast števila objavljenih eodetski vestnik 37 (1993) 1