Štev. 39.	V	Ljubljani,	četrtek	dne	30.	avgusta	1917.	Leto	I.
Izhaja razen ponedeljka vsak dan dopoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6, = =g=a 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna. ......................—
Naročnina	po posti z	dostavljanjem na dom za celo leto	K 30'—, za
pol leta K	15'—, za četrt leta K 7'50, za mesec K	2 50.	Za Nemčijo
celo leto K 33 60, za	ostalo tujino in Ameriko K	42 —.	Posamezne
številke po 10 vinarjev. —...................... ~
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-■	macije	za	list	so	poštnine	proste.	;as=	■	—
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru  	primeren popust.
M fnMb nlio telil slrak
Častna dolžnost vsakega sodruga in sodružice le, da se naroči na delavsko glasilo, ki izhaja v njihovem materinem Jeziku in ga po svoji moči razširja.
O ruski revoluciji.
Zn^aga ruske revolucije nas navdaja z radostjo in s strahom. Ra osti nad sijajnim triumfom ideje, strahu nad nadaljnim potekom dgodkov. Zavedamo se, da se ni utrdila še nobena revolucija, kaj še revolucija v neizmerni Rusiji, po svoji prvi zmagi. In kakor nas je veličina tega dogodka trenotno naravnost omamila, smemo vendar reči, da nas ni nikakor presenetila. Prav nasprotno! Zakaj čakali s.;;o na rusko revolucijo kot na gotovo dejstvo, ki mora prejalislej priti. In ravno v tem spoznanju, da je morala priti revolucija, in z njo rešitev človeštva, le iz Rusije, tiči ves nauk in opomin, ki ga moramo črpati danes iz tega največjega dogodka svetovne vojne.
O ruski revoluciji se je, odkar je preplavila svet s svojim osvežujočim in osvo-bojajočim duhom, mnogo izpregovorilo. Pojav je pa tako dalekosežnega in vsestranskega pomena, da se nam prikaže v vsej svoji obsežnosti šele sčasoma. Kdor je zasledoval rusko duhovno gibanje v zadnjem stoletju, zlasti rusko socialno literaturo, ta je imel pred očmi pestro sliko krepkega in složnega ljudstva, ki stremi z vso dušo in z vsemi močmi po svojem preporodu in po preporodu vsega človeštva. Ruska revolucija je motala izbruhniti in zmagati, ker je živela v duši ruskega naroda, v oni duši naroda, ki se nam bleščeče zrcali v njegovih nesmrtnih duševnih proizvodih. Velika, nesmrtna dela Dostojevskega, Tolstega, Herzena, Bakunina in Krapotkina nam dajejo popolno predstavo političnega in duševnega raz-
LISTEK.
L. Andrejev:
Smeh.
III.
(Konec.)
V istini, to je bila najoriginalnejša maska. Za menoj so hodili v celih tolpah, sukali me, suvali, ščipali — in kadar sem se, izmučen, z gnjevom obrnil k preganjalcem — obvladal jih je nevzdržen smeh. Vso pot me je obkroževal grohotajoč oblak smeha, in se premikal obenem z menoj, jaz pa se nisem mogel iztrgati iz tega kroga brezumnega veselja. Za trenotek je obšlo tudi mene: kričal sem, pel, plesal, in ves svet se je vrtel v mojih očeh, kot pijan. In kako je bil daleč od mene, ta sveti In kako osamel sem bil pod to masko.
Slednjič so me pustili v miru. Z gnjevom in strahom, z zlobo in nežnostjo sem pogledal na njo in rekel:
voja velikega naroda, popolno predstavo njegovega zdravega, svobodnega jedra. Ako zasledujemo bujno politično in duševno življenje, vidimo, da se je izvršil pred nami ogromen preobrat, tako silne veličine, da ga prenese le narod neskončno sveže in jake moči. Lehko rečemo, da je ruska umetnost in rusko tolmačenje življenskih idealov in stremljenj preobrazilo vse moralne in politične nazore nravstveno korumpirane Evrope. To gibanje je razglabljalo dušo in dvigalo pogum, in bilo je zato pravo revolucionarno gibanje, ker je imelo svoj temelj v duši ljudstva in ker je v njej iskalo vir odrešenja. Zato ne bo nikoli dovelj obsojena usodna zmota evropskih naprednih struj in zlasti delavske internacionale, da ni črpala svojih naukov in iskala pravih smeri v velikih duševnih iti političnih bojih mlade, krepke in zdrave revolucionarne Rusije. Dejstvo, da ni socialistična Evropa jačila svoje moči ob žaru ruske revolucionarne ideje, se sedaj bridko maščuje nad usodo internacionale. Rusija je pač ostala za Evropo velika tajnost, kljub temu, da je bila ona za cela desetletja na braniku svobode in socializma. Moči in važnosti ruskega socialnega gibanja nismo dovelj razumeli in cenili. Prišlo je tako daleč, da so še ob izbruhu svetovne vojne in celo odlični politiki ponavljali frazo o caristični nevarnosti za Evropo, ki se mora zato postaviti v bran. Zaman smo tedaj dejali, da je trajna ruska revolucija najmočnejši jez proti carizmu, da je caristični režim le zunanja luščina na orjaškem telesu ljudstva, ki ob prvi priliki strmoglavi ta režim za vedno.
Celo stoletje se je bil v neizmerni Rusiji neprestani boj med močmi svobode in reakcije. Od gibanja oktabristov do gibanja nihilistov pa do modernega revolucionarnega boja, je tako dolga zgodovina naporov in žrtvovanj, je tako križana krvava pot mučenikov ideala, tako nepretrgano dejansko delovanje v prid ideje, da se nam ta zgodovina, ki obsega naravnost neverjetne meje, prikazuje šele sedaj v vsem svojem
— To sem jaz.
Goste trepalnice so se dvignile polagoma in z začudenjem, cel snop črnih žarkov je padel name — in smeh, zvonek, vesel, čist, kakor pomladansko solnce, smeh mi je odgovoril.
— Da, to sem jaz. To sem jaz! —sem zatrjeval, in se smehljal. — Zakaj niste danes prišli?
Ona se je pa smejala. Veselo se je smejala.
— Tako sem se izmučil. Tako me je bolelo srce, — moledoval sem za odgovor.
Toda ona se je smejala. Crni blesk njenih oči je ugasnil, in vedno bolj jarno se ji je razvnemalo smehljanje. To je bilo solnce, toda žgoče solnce, neusmiljeno,
gorjupo.
— Kaj je z vami?
— Vi ste? — je izpregovorila, zadržujoča smeh. — Kako ste ... smešni! Moja pleča so se sklonila, in glava se je nagnila, m toliko obupa je bilo v moji pozi. In med tem ko je, z ugašujočo zarjo smehljaja na
bivstvu, v vsem žarečem impulzu ideje, ki pokori svojemu cilju miljone in miljone, generacije za generacijo in vse posveti velikemu stremljenju ! Tako nadčloveško delo je moralo privesti do zmage, in le obžalovati moramo, da ni tudi drugod revolucionarno gibanje prišlo do enake popolnosti in zrelosti. Ali Gorkega beseda, vzklila na žarišču ruske filozofije, o človeku, ki gre naprej, vedno naprej, višje, vedno višje, je za vse narode veselo oznanilo ...
Evropa uživa sedaj koristi ruske revolucije, ki je postala svetovna revolucija. Ne pozabimo, da če govore povsod o demokraciji in če je vprašanje miru prišlo končno na dnevni red, je to zasluga ruske politične zmage. Ali ravno v dejstvu, da je ruska revolucija premagala carizem in prekrižala imperialistične smotre kapitalizma, moramo črpati spoznanje, da je ta revolucija in njena vedno popolnejša zmaga in poglobitev vprašanje vsega proletariata, in da je vsako otežkočanje njenega nadaljnega razvoja zločin nad bodočnostjo Evrope, nad bodočnostjo demokracije in socializma.
Posledice revolucije na Ruskem nas ne strašijo, straši nas vse bolj razpoloženje svetovnega kapitalizma napram temu gibanju. Ne povemo ničesar novega, če trdimo, da se zažene nadenj ves evropski kapitalizem, ki se zaveda, da smo z rusko revolucijo stopili v novo razvojno dobo, ki bo zanj sila neugodna. Jez proti tej nevarnosti more napraviti le delavstvo in njemu nalaga revolucija veliko, neodložljivo dolžnost. Paziti moramo, da se ne ponove napake francoske revolucije, paziti moramo, da ne pridobi kapitalizem premoči nad novo svežo silo. In paziti moramo zlasti, da se ne ponovi usodna zmota pariške komune — krasni, nezreli sad svojega časa —, ki je šele potem, ko je imela v svojih rokah vso politično oblast, iskala temelj svoji uredbi in se lovila med razredno in socialno rešitvijo. Prvi najglavnejši nauk, ki ga črpamo iz razvoja ruske revolucije, je predvsem v dejstvu, in v tem vidimo veliki zgodovinski
licu, zrla na mimo naju idoče mlade vesele dvojice, sem govoril:
— Sram vas bodi smeha. Mar ne čutite za mojo smešno masko živega trpečega obraza — zakaj le zategadelj, da bi vas videl, sem si jo nadel. Dali ste mi nadejo na vašo ljubezen, in tako hitro, tako kruto mi jo jemljete. Zakaj niste prišli ?
Hitro, z odgovorom na milih smehljajočih se ustih se je obrnila k meni — in kruti smeh jo je vsemogočno obvladal. Dušeč se, skoro plakaje, zakrivajoč lice s čipkastim dišečim robcem, je izpregovorila s trudom:
— Poglejte... nase. Zadaj v zrcalo... O kakšni ste.
Mršeč obrvi, stiskajoč zobe od bolesti, z ohladelim licem, iz katerega je izginila vsa kri, sem pogledal v zrcalo, — na mene je zrla idiotsko mirna, neomajno ravnodušna, nečloveško nepremična fiziognomija. In jaz.. jaz sem se zasmejal. In s še neudušenim smehom, pa tudi še s trepetom javljajočega se gnjeva, z breumnostjo obupa, sem rekel, skoro zakričal:
NAPHEJ, St. 39, 30. avgusta 1917.
napredek socialne misli nad pojavi in izkušnjami prejšnjih revolucij, da je ob sedanjem razvoju delavskega socialnega čuta možna popolna in gotova zmaga revolucije, le pod pogojem, da se ta neprestano poglablja in izpopolnjuje, da gre svojo pot. da postaja boljinbolj socialna, Pojavi ruske revolucije v teku teh kratkih mesecev nam kažejo, da se bodo btli še veliki boji med razredom, ki propada in med razredom, ki se dviga in da je sodelovanje mase tem večje in stalnejše, čim so vodilni cilji boja bližnji njegovim posebnim socialnim interesom. Ruska revolucija je komaj na pričetku svojega udejstvovanja. Čaka jo še veliko dela, ali njena pot navzgor je zagotovljena in ob vsakem koraku zmagovita. Padel je carizem, pasti bodo morale tudi razredne razlike. Zato ne obupajmo nad njo. Prvi korak, najnevarnejši, najtežavnejši, je storjen. Nazaj ne pojde. Ali je mogoče ustaviti široko, valovito reko potem, ko je podrla jez, ki jej je zastavljal pot?
Iz preobrata na Ruskem moramo črpati še drugi nauk, ki je zlasti za socialistično stranko posebno važen. Zavedajmo se, da je revolucija mogoča le tam, kjer se vzdržuje maso v neprestanem bojnem ritmu, le tam, kjer se dela neprenehoma za preobra-zitev ljudske duševnosti v zmislu novih načel. Preobratov ni mogoče napravljati od dneva do dneva, ni jih mogoče improvizirati, preobrati so le plod trdnega razvoja v novi smeri. Preobrate pospešujejo gospodarski, politični in zgodovinski razvojni faktorji, pospešuje jih pa zlasti izobrazba mas v smeri revolucije. Zanašati se fatalistično zgolj na zgodovinski razvoj je nevarna zmota, ki se bridko maščuje. Temu je tudi pripisovati dejstvo, da je vsa zgodovina de lavskega gibanja v zadnjih dvajsetih letih, zgodovina zamujenih prilik. Pospeševati je treba z neprestanim bojnim pritiskom na kapitalistični svet silnejši in hitrejši potek splošnega razvoja, in ne pozabiti zlasti, da so pogumne in zrele manjšine gonilne in vodilne moči vsakega velikega gibanja.
„Luč pride od severa" je dejal Voltaire po svojem povratku iz Rusije pred sto leti. Ali ne primemo ob plamenu ruske revolucije, ki obžarja tako pestro vse človeško obzorje, tudi mi pogumno za bakljo nove misli, da izvršimo po vsem svetu potrebno poslanstvo ?	Gh.
Politični pregled.
== Državna konferenca v Moskvi.
Konference v Moskvi se udeležuje 2500 odposlancev. Med temi je 488 članov dume, 110 zastopnikov kmetov, 229 zastopnikov delavskih in vojaških sovjetov iz vse Ru-
sije, 147 odposlancev mest, 118 zastopnikov zveze zemstev in mest, 150 zastopnikov industrijskih zvez in bank, 313 zastopnikov zadrug in 176 zastopnikov stanovskih organizacij. Generalisimus Kornilov je prišel
27.	avgusta popoldne v Moskvo. Moskovski župan in Član dume Rodičev sta imela pre srčne nagovore. Kerenskij je odgovoril, da je srečen, ker lehko sporoča armadi, da ni v Moskvi geslo internacionalizem, temveč blagor domovine in vojna do zmagoslavnega konca. Poslanec Zabokov je v imenu članov prve dume izjavil, da zavračajo z ogorčenjem vsako misel na separatni mir. Nočejo nemškega miru, to je miru, ki bi bil uspeh nemške zmage, temveč miru, ki naj bo uspeh triumfa Rusije in njenih zaveznikov.	Član druge dume
Aleksinsky je izjavil, da podpirajo ti poslanci le ono vlado, ki jo vodijo sledeča načela: 1. Nadaljevanje vojne v tesni zvezi z zavezniki dokler ne preženejo sovražne čete iz Rusije in zaveznih držav. 2. Ustanovitev najvišje oblasti na podlagi koalicije in deželne obrambe. Kornilov poudarja, da so obvarovale smrtna kazen in druge odredbe armado pred popolno desorgantzacijo. Ali zlo drži še vedno ruske čete v svojih krempljih. Nevarnost novih nesreč teži še vedno deželo. Položaj na fronti je takšen, da smo izgubili vse sadove naših zadnjih zmag, namreč vso Galicijo in Bukovino. Sovražnik je prekoračil na več krajih našo mejo in ogroža naše rodovitne južne pokrajine. Nasprotnik namerava uničiti ru-munsko armado. Trka že na vrata Rige in in če ne obdrži armada obrežje ob zalivu Rige, tedaj je pot v Petrograd odprta. Kornilov izjavi, da je stari režim zapustil Rusiji armado, ki je bila navzlic vsem pomanjkljivostim organizacije vendar navdana duha bojevitosti, trdnosti in požrtvovalnosti. Cela vrsta odredb, ki so jih izdali duhu armade popolnoma tuji ljudje, je preobrazila armado v čete individuov, ki so izgubili vso pamet in se edino tresejo za svojo osebno usodo. Če naj se Rusija reši, je treba armado za vsako ceno regenerirati in je treba takoj uveljaviti odredbe, ki jih je stavil Kornilov in jih je odobril vodja vojnega ministrstva. Generalisim je izmed teh na-redb navedel sledeče: 1. Utrjenje notranje discipline armade z ureditvijo avtoritete oficirjev in podčastnikov; 2, zboljšanje gospodarskega položaja žrtev, ki so se obnesle pri zadnji vojaški operaciji; 3. utesnitev pravic polkovnih odborov; četudi vodijo notranje in gospodarsko življenje polka, se vendar ne smejo vtikati v voine operacije in v imenovanja poveljnikov. Oja-čenje armade je odvisno od razmer v ozadju. Kri, ki bo med obnovitvijo reda na fronti neizogibno tekla, grozi, da ostane neplodna,
— Ne smete se smejati!
In ko je utihnila, govoril sem nadalje s šepetom o svoji ljubezni. In nikoli nisem govoril tako dobro, ker še nikoli nisem ljubil tako silno. O mukah pričakovanja, o strupenih solzah brezumne ljubosumnosti in tuge, o svoji duši, kjer je bilo vse ljubezen, sem govoril. In videl sem, kako so spuščajoče se trepalnice vrgle gosto senco na pobledela lica. Videl sem, kako je skozi njih medlo belino metal zaplapolavši ogenj rdeč odsvit, in kako se je vse gibko telo brezvoljno sklanjalo k meni. Bila je opravljena za boginjo noči in, vsa zagonetna, kakor z meglo odeta s črnimi čipkami, bleščeča v zvezdnatih briljantih, je bila krasna, kakor pozabljeni sen daljnega de-tinstva. Govoril sem — in solze so mi pri-kipele v oči, in radostno je bilo srce. In videl sem, videl, slednjič kako ji je mil, tožen usmev odprl usta, in kako so se tresoč dvignile trepalnice. Počasi, bojazljivo, z neskončno zaupljivostjo obrnila je k meni glavico, in .. .
Takega smeha še nisem slišal!
— Ne, ne, ne morem ... — je skoro zastokala ona, vrgla glavo nazaj, in znova se je razlegnila zvočna kaskada smeha.
O, če bi mi bili dali vsaj za trenotek človeški obraz! Grizel sem si ustnice, solze so tekle po mojem razgretem obrazu, a ona, ta idiotska fiziognomija, v kateri je bilo vse pravilno, nos, oči in ustnice, gledela je z v svoji brezmiselnosti neomajno strašnim rav-nodušjem. In ko sem šel proč, šepaje na svojih pisanih nogah, slišal sem še dolgo zvonki smeh: kakor da bi z orjaške visočine padal srebern curek vode in bi se razbijal z veselim petjem ob trdi skali.
IV.
Razsipajoč se po vsej speči ulici, budeč nočno tišino z bodrimi, vzburjenimi glasovi, smo šli domov, in tovariš mi je dejal:
— Imel si kolosalen uspeh. Nikoli še nisem videl, da bi se tako smejali... Postoj, kaj delaš? Zakaj trgaš masko? Bratci, zblaznel je! Glejte, trga svoj kostum! Plače ! I
Prevedel dr. M.
če se ne preskrbi za boj organizirani in pripravljeni armadi ojačenje, municija in oprema. Zato smatram za neizogibno, da se za fronto odrejene, odredbe uporabijo tudi za ozadje.
= Afera Šmeral — rešena. Ekseku-tivni odbor češke socialno demokratične stranke objavlja v „Pravo Lidu" razglas, v katerem izvaja, da se je po Soukupovem odkritju v češki javnosti razširjenih govoric v zadevi poslanca dr. Šmerala dognalo, da se je šlo za organizirano, a popolnoma anonimno zaroto proti omenjenemu poslancu in obenem za glavni napad na vso stranko. A noben list, nobena oseba ni hotela prevzeti odgovornosti za to zaroto. To je za Šmerala in njegovo stranko najsijajnejše zadoščenje. Eksekutivni odbor izreka zahvalo vsem tistim, ki so tem povodom izrazili svojo ogorčenost o zavratnem napadu ter izrekli zaupanje stranki in njenemu vodstvu. Eksekutivni odbor poživlja somišljenike k trdni slogi v boju za svoje ideale: samostojnost naroda, ravnopravnost ljudstva in združenje vseh proletarskih slojev.
= Avstrijski parlament. Dr. Seidler sporoča, da se sestane avstrijski parlament najbrže 20 septembra, mogoče pa tudi pozneje. Vlada želi, da se bavi parlament pred vsem z vprašanji prehrane in naj se politična vprašanja kolikor mogoče zapostavijo.
= Nemški Naclonalverband, steber države,, je sprejel soglasno sledeči predlog: Nacionalverband poživlja vlado, da nastopi z najostrejšimi sredstvi In z največjo brezobzirnostjo proti elementom, ki navadno anonimno agitirajo proti našemu neomajnemu razmerju riapram našemu zavezniku, slikajo razmere v notranjosti države za neugodne, da s tem služijo našim sovražnikom. — Kadarkoli odpro gospodje nemški nacionalci usta, privre iz njih de-nunciacija. To smo konštatirali že zadnjič, ko so zahtevali ostro cenzuro proti ne-nemškemu časopisju.
= Kraljevska poljska sodišča prično poslovati 1. septembra in nadomeste dosedanja sodišča v okupiranem ozemlju. Razsojala bodo v imenu poljske krone.
= Glavni odbor nemškega drž. zbora je sprejel soglasno pred og centruma, nacionalnih liberalcev, naprednjakov in socialnih demokratov, s katerim poživljajo kanclerja, naj pripravi prej ko mogoče za za-sedana ozemlja litavska in kurlandska pot, ki daje zastopstvo vsega prebivalstva in naj uvede v teh pokrajinah civilno upravo, v kolikor dopuščajo to vojaške razmere. Svobodna komisija se je že sešla. Posvetovanja so zaupna.
= Orožje proti orožju. V Helsingforsu vlada živahno gibanje proti začasni vladi. Socialni demokratje so sklenili, da se ne pokore ukazu začasne vlade in da skličejo finski dežemi zbor na 29. t. m. Če ni drugače nastopijo tudi z orožjem. Pričakujejo se težke posledice, ker je dobil generalni guverner iz Peterburga izrecno povelje, da nastopi z oboroženo silo.
= Lloyd George je izjavil na shodu odposlancev rudarjev, da je mirovna konferenca nemogoča, če se ne določijo prej temeljna načela za mir. On sam je za častno razpravljanje in sporazutnljenje, ki naj krivce kaznuje in varuje nedolžne pred novimi napadi.
= Papeževo mirovno posredovanje.
Ruska začasna vlada ne odgovori na papeževo noto, ker nota ne omenja Rusije. — „Stampa“ poroča, da presojajo vatikanski krogi uspeh papeževega posredovanja u-godno. Dve vladi sta povprašali za natančnejša poročila. Qd teh vlad ne pripada ena centralnim državam.
Agitirajte za »Naprej!“ Pošiljajte ga vojakom!
Tragedija zmot.
Pariški zastopnik švicarskega lista „Jo-urnal de Geneve" opozarja na doslej skoraj neopaženo, vprvič od angleškega publicista Headlama v „Times“ z dne 16. avgusta omenjeno odkritje iz predzgodovine svetovne vojne. To odkritje temelji na sporočilu ■cesarja Viljema predsedniku Wilsonu z dne 10. avgusta 1914, ki ga je objavil bivši ameriški poslanik v Berlinu, Gerard.
To odkritje dokazuje, da so se bile z dne 30. julija 1914 evropske velesile, ne da bi bile vedele za to, zedinile na formuli, ki bi bila še v zadnjem trenotku morala preprečiti katastrofo. Poročevalec »Journal de Geneve" pravi, da je nemška vlada namenoma razdrla delo sporazumljenja. Vendar pa je povzročil, bodisi iz svojega nagiba, bodisi vsled vnanje pobude, da je to novo dejstvo prišlo v mednarodno razpravljanje, in to je glavna stvar.
Pariški časnikar povzame zadnjo fazo diplomatičnih razprav tako-le: Edvard Grey je 29. julija 1914 s posredovanjem angleškega poslanika v Berlinu predlagal, naj Avstro - Ogrska zasede Belgrad in okolico, potem pa naj ustavi nadaljnje prodiranje. Skoraj istodobno je izjavil Sazonov, ne da bi mu bil znan angleški predlog, svojo pripravljenost, da ustavi vse vojaške priprave, de Avstro - Ogrska prizna evropski značaj konflikta s Srbijo. Nemčija je dne 30. julija na Greyev predlog odgovorila, da ga sporoči na Dunaj. Sir Grey je svoj predlog isti dan sporočil ruski vladi ter dostavil, da bo Nemčija na Avstro - Ogrsko v istem zmi-slu vplivala. Grey je obvestil tudi Francijo, ki se je predlogu pridružila ter ga v Petrogradu priporočala. Tudi Sazonov ga sprejme ; sestavi novo formulo, ki- njegov prejšnji predlog kombinira z Greyevim. Manjka samo še pritrditev z Dunaja.
A v tem trenotku se že prično vojaške naredbe: Nemčija proglasi vojno stanje, Rusija mobilizira (po kronologiji entente) in vendar je Avstrija sprejela rešilni predlog. To odločilno dejstvo sledi jasno iz sporočila nemškega cesarja Wilsonu z dne 10. avgusta. V tem sporočilu naznanja cesar Viljem, da je skoraj istodobno z angleškim predlogom prejel z Dunaja brzojav, ki ga naproša, naj predloži v Londonu isti načrt. Sliši se skoraj kakor čudež, da so se vse evropske velesile — neodvisno ena od druge — zedinile na en predlog, ki bi bil lehko preprečil katastrofo.
Kako je torej prišlo, da je Evropa mahoma bila v sredi strašne vojne? »Journal de Geneve" odgovarja: Ker London nikdar ni prejel brzojavke nemškega cesarja o sprejemu Greye-v e g a predloga. Angleški kralj ni prejel brzojava, angleški vnanji urad ni imel pojma o tem — do meseca avgusta 1917, do Gerardovega odkritja.
Dne 1. avgusta 1914 je Grey poslaniku Goschenu brzojavno sporočil, da je Rusija sprejela sporazumno formulo, a še tisti dan je Nemčija poslala Rusiji ultimatum. Kako se naj pojasni ta skrivnost?
Dnevne beležke.
— Preskrba s premogom. Vojno gospodarski odsek je sprejel glede preskrbe s premogom sledeče predloge: Vlada naj predloži zakon o premogu in predlog za monopoliziranje veletrgovine s premogom; vlada se poživlja, da prepove kurjavo po kinematografih, varietejih in enakih zabaviščih. Kurjava po gledališčih, in drugih prostorih, namenjenih izobrazbi, naj se dovoli; v vsakem gospodinjstvu se sme kuriti le kuhinja in še trije prostori; vpostavitev deželnih mest za ureditev prometa s premogom; dalje naj se določi poraba lesa za kurjavo in za stavbe in se naj oskrbi dovelj delovnih moči za sekanje in prevažanje
lesa. Vsi ti predlogi so dobri, ali kaj pomaga zvonenje po toči? Preden izdela vlada načrte, preden postanejo zakoni in preden se izvedejo ti zakoni bo že najhujša zima v deželi in ljudem bodo šklepetali zobje od mraza. V poletnem zasedanju je bil čas za izvršitev vseh teh stvari, a ne v jesenskem. Vsa avstrijska gospodarstvena politika je bila in ostane politika zamujenih prilik.
— Nedeljski počitek za rudarje. V socialno političnem odseku je bil sprejet predlog, da se uredi z zakonom dovolitev nedeljskega dela v rudarstvu tako, da dobe delavci vsaj vsakih 14 dni en dan počitka.
— V zdravstvenem odseku drž. zbora je predlagal načelnik sodrug dr. Schacherl, naj se predlože odseku vse odredbe, vsi odloki in vsa povelja, nanašajoča se na prisilne operacije vojakov. Vitez Haberler poroča z ozirom na neko interpelacijo v drž. zboru o odredbah, ki naj zabranjujejo razširjanje spolnih bolezni in tuberkuloze. Od začetka vojne je izdala vlada 18 in pol miljonov za boj prčti tuberkulozi. Vlada zaenkrat ne izda zakonskega načrta o boju zoper tuberkulozo, temveč polaga največjo važnost na ustanovitev oskrbovališč za tuberkulozne. Pač pa predloži vlada parlamentu zakonski načrt za boj proti spolnim boleznim. Načelnik dr. Schacherl je zahteval boljšo prehrano za tuberkulozne.
— Nakaznice za milo. Nova ministrska odredba določa, da bodo prihajale odslej v promet le določene skupine mila in pralnih praškov. Uvedejo se tudi nakaznice za milo, ki ima maščobo. Ministrstvo za trgovino bo določilo naj višjo množino sredstev za pranje, ki se sme z njo razpolagati. Zavodi, industrijski in obrtni obrati, brivci, perice itd. dobe milo direktno od vojne zveze industrije za olje in maščobo. -
— Zdravi ljudje v sanatorijih. Vendar enkrat se je spomnil urad za ljudsko prehrano na tisti mrčes, ki odjeda po sanatorijih in zdraviliščih kruh bolnikom. Izdal je šele sedaj odredbo, da se mora vsak izkazati z uradnim zdravniškim izpričevalom kdor hoče doseči sprejem v zasebna zdravilišča. Da se bo pa ta odredba tudi izvr-izvrševala, bodo kontrolirali od časa do časa uradni zdravniki sanatorije itd. Kdor se pregreši proti tej odredbi, tega zadene kazen do 20.000 K in zaporna kazen do 6 mesecev. Za to odredbo je bil že skrajni čas, ker je bilo po zdraviliščih več zdravih ljudi nego bolnih.
— Vojne salame. Iz Gradca poročajo, da je umrla 12 letna Hermina Kakosyjeva na zastrupljenju, ker je jedla vojne salami. Bolna je bila tri dni.
— Preseljevanje v trumah se je pričelo v Dalmaciji. Dalmatinski listi poročajo, da se dalmatinski kmetje vedno bolj bavijo z načrtom preselitve v Slavonijo. V okolici Drniše je prosilo okoli 400 družin za dovoljenje, da se preselijo v Slavonijo, ker doma ne morejo več živeti.
Aprovizacija.
Razdelitev mesa na uradniške skupine. Uradniške skupine prejmejo meso dne 30. avgusta 1917, popoldne v cerkvi sv. Jožefa, od pol 5. do pol 6. 1. skupina, od pol 6. do 6. II. skupina, od 6. do pol 7. III. skupina, od pol 7. do 7. IV. skupina. Rodbinske izkaznice in drobiž prinesite s seboj.
Paradižniki na rumene D izkaznice. Mestna aprovizacija bo delila jutri, v četrtek dne 30. avgusta, popoldne v cerkvi sv. Jožefa paradižnike med stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko D. Na vrsto pridejo od 2. do 3. stranke z izkaznicami št. 1 do 200, in od 3. do 4. stranke z izkaznicami št. 200 do konca. Vsaka rodbina dobi 2 kg paradižnikov. Kilogram stane 80 vin. Vhod pri glavnih vratih. Posodo je treba prinesti s seboj.
Razdelitev mesa na rdeče izkaznice.
V četrtek, dne 30. avgusta, popoldne bo delila mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa rdeče izkaznice goveje meso po naslednjem redu: od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 2. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do^4. št. 801 do konca. Rodbinske izkaznice je treba prinesti s seboj, enako drobiž.
Prodajalci moke se vabijo, da se zglase zanesljivo v soboto 1. sept. 1917. ob 9. uri v mestni posvetovalnici.
Oddaja krompirja. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v petek, 31. avgusta, dopoldne in popoldne v svojem skladišču pri Milhleisnu na Dunajski cesti krompir. Na vrsto pridejo od 8. do 10. stranke, ki prejemajo kruh v vojni prodajalni na Bregu št. 20, od 10. do 11. stranke, ki dobivajo kruh v konsumu na Kongresnem trgu, popoldne od 2. do 3. oni, ki dobivajo kruh pri Trčku na Bregu št. 4, od 3. do 4. odjemalci kruha pri Zalarju, Stari trg št. 3, od 4. do 5. odjemalci kruha pri Žabnikarju v Zvezdi in od 5. do 6. odjemalci kruha pri Jakinu na Dunajski cesti št. 5. Vsaka oseba dobi 3 kg. Kilogram stane 34 vin. Rodbinske izkaznice je treba prinesti s seboj.
Enajsta soška bitka.
Iz vojnoporočevalskega stana poročajo: Na visoki planoti Banjšice so se ustavili sovražni napadi — sovražnik se je s težkimi izgubami pričel umikati. Istotako so se izjalovili trdovratni napadi na goro svetega Gabrijela. Naša fronta severno od Gorice se je ustalila in nadaljnje prodiranje sovražnika v tem odseku ni več verjetno. Izkušnja nas uči, da ofenziva, če začne pojemati, ne doseže uspeha. Če hoče nasprotnik v istem odseku še kak uspeh, treba je zopet večtedenskih priprav. Baterije se morajo vdelati, popraviti dovozne ceste itd., zlasti na planoti Banjšice, kjer ni ne cest ne vode, kjer skalovje in sipine onemogočujejo napredovanje po stranskih potih. Cadorna je dosegel dosedaj samo en uspeh; samo taki uspehi nasprotnika so za nas nevarni, ki ogrožajo Trst — takega uspeha pa Italijani niso dosegli.
O boju za goro sv. Gabrijela poročajo z dne 27. avgusta zvečer: Dočim bitka na Krasu miruje, dovajajo Italijani znatne rezerve čez srednjo Sočo ter jih pošiljajo v boj proti našim pozicijam na gori sv. Gabrijela in na visoki planoti Banjšice. Nove pozicije so se izkazale kot jako trdne; vsi italijanski napadi so se razbili ob njih. Sovražnik ima še vedno velike rezerve na razpolago; dovaja jih čez Sočo med Solkanom in Selom. Od Solkana, ki je popolnoma razbit, se pomikajo dolge kolone proti sv. Gabrijelu, za katerega se bijejo srditi boji. Cadorna namerava razširiti dosedanje napredovanje Svoj cilj, Trst, je za enkrat, pustil z vidika; dobiti hoče v svoje roke planoto Banjšica - Sv. Duh. Zelo 1 juti so bili včeraj tudi boji na planoti vzhodno od Avč. Od tod vodi namreč dobra cesta v Kal in dovažanje vojnega materijala bi tod ne bilo tako težavno.
Glasom poročil iz vojno poročevalskega stana z dne 28. avgusta prevladuje mnenje, da bo enajsta soška bitka dolgotrajnejša, kakor so bile prejšnje. Dan in noč se vrše boji z izredno srditostjo, ki prej narašča, kakor pojema. Borba ni nič manj ljuta in trdovratna, kot je bila prejšnji teden na južnem Krasu. Višine Kal - Podlešče so bile žarišče divjega boja. Italijanske čete so napadale z veliko hrabrostjo, bile pa so povsod krvavo zavrnjene. Laški poskus, naše čete z nagloma zbranimi masami vreči v čepovanski dolini, se je popolnoma ponesrečil, sovražnik pa je imel velikanske izgube. Najmanj trideset italijanskih brigad se je udeležilo bojev zadnjih dni.
Švedski list „Nya Daglight Allehanda" imenuje soško bitko največje vseh ofenzivnih podjetij entente. Cadorna uporablja vse sile, da prodre proti Trstu; Angleži so ga preskrbeli z novo strašno artiljerijo in neizmernimi množinami municije.
Iz vojnoporočevalskega stana poročajo 29. avgusta: Včeraj popoldne se je vršilo na banjški planoti in za hrib Sv. Gabrijela ljuto bojevanje. Vsi napadi Italijanov so se razbili. Zapadno pobočje griča 549 je tvorilo strmi rob doline gorenje Soče južno Sela. Nanj so jurišali Italijani desetkrat. Junaki 47. pešpolka (Maribor) in pešp. 66. (Ungvar) so bili hrabri branitelji. Hrib Sv. Gabriela so hoteli Italijani zopet zavojevati s strani Britofa pa zaman. Bili so odbiti s težkimi izgubami. V polnem neredu so tekli njihovi oddelki proti zapadu.
Italijansko uradno poročilo.
27. avgusta: Na banjški visoki planoti je bojna ljutost narastla. Sovražnik je poskušal s skrajno besnostjo in najdalekosež-nejše razvitimi silami zadržati naše prodiranje proti vzhodnemu robu. Naše čete so odločno nastopile proti novemu sovražnemu odporu in ga motile na več točkah. Alpinski bataljoni s Tonala in Pasubija so se odlikovali s svojim heroičnim nastopanjem. Včeraj smo vjeli zopet 500 mož. Naša leiala so provzročila s ponovnim in morilnim bombardiranjem razdejanja v zaledni sovražnikovi črti, s čimur se je nered naglega umika še zvišal.
28. avgusta. Na vsej bojni fronti je imela artiljerija glavno vlogo. Na banjški visoki planoti so naše čete prodirale nadalje in prišle v ožji stik s sovražnikom. Močni delni sunki so nam zagotovili posest nekaterih pozicij, katerih nam sovražnik s svojimi protinapadi ni mogel iztrgati. Neugodne atmosferične razmere so znatno ovirale delovanje naših letal.
Vojna.
AVSTRIJSKO VOJNO POROČILO.
Dunaj 29. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO BOJIŠČE.
Armadna fronta generalfeldmaršala von Mackensena.
Naši pri Focsani se boreči zavezniki so zajurišali včeraj vas Mumcelu ter so vrgli sovražnika čez višine severno od tega kraja nazaj. Vjeli smo čez 1000 mož ter vplenili 3 topove in 10 strojnih pušk.
Armadna fronta generalobersta nadvojvode Jožefa.
V dolinah Putne in Sušite so skušali prodirati romunski oddelki, toda niso imeli uspeha. Jugovzhodno od Ocne so avstro-ogrske in nemške čete izstrgale sovražniku neko višino. Zajeli smo 600 sovražnikov. Protinapade smo odbili.
Armadna skupina generalfeldmar-šala princa Leopolda Bavarskega
Nič posebnega.
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Borba v enajsti soški bitki se je včeraj še znatno stopnjevala. Srditost italijanskih napadov je še silnejša kakorprejšnje dni. Uspeh je na naši strani. Na visoki planoti Banjšica - Sv. Duh ie bil namerjen italijanski sunek, katerega so podpirale baterije z divjim streljanjem, zlasti proti prostoru Kal-Podlešče. Po večurnem težkem boju so izvojevali naši junaki zmago nad silnimi masami nasprotnika, ki je dobival vedno nova ojačenja.
Pozno po noči smo odbili zadnji italijanski naval. Grozovit je bil boj za goro sv. Gabrijela. Ko se je bilo proti večeru na severnem pobočju nekemu italijanskemu bojnemu oddelku posrečilo, vdreti v našo pozicijo, so jo oddelki naših polkov št. 20 (Novi Sandec), 34 (Kašova) in 87 (Celje) v protinapadu pograbili in uničili. En italijanski štabni častnik in 200 mož je ostalo v naših rokah. Nov italijanski napad okoli polnoči severovzhodno gore sv. Gabrijela brez artiljerijske priprave se ja udušil v našem ognju. Močan italijanski napad naj bi vzhodno od Gorice in severno Vipavske doline napravil sovražniku prosto pot. Po šesturni artiljerijski pripravi je navalil sovražnik opoldne proti našim črtam. Pri goriškem pokopališču in pri Gracinji je bil sovražnik vsled učinkovitega delovanja našega topništva prisiljen se umakniti. Pri sv. Marku smo še le po ljutem boju vrgli sovražnika nazaj. V tem boju so se zlasti odlikovali severo-češki 2. lovski bataljon in hrvatski pešpolk št. 96. V ozkem bojnem prostoru smo vjeli mnogo sovražnikov sedmih različnih polkov. Na Kraški planoti ni bilo večjih bojev.
Nad Trstom so krožili zopet laški letalci. Bomoe, ki so jih vrgli na mesto, niso napravile posebne škode.
Šef generalnega štaba. * *
*
NEMŠKO VOJNO PO OCJLO.
Berlin, 29. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
ZAPADNO BOJIŠČE.
Vsled deževnega, viharnega vremena je ostalo bojno delovanje neznatno. Na poizvednih sunkih smo dobili vjetnike in plen.
Armadna skupina prestol.
Ruprehta Bavarskega.
Na Flandrskem se je oživil zvečer artiljerijski boj med Langhmarkom in Ho-lebekem. S protisunkom smo zagnali Angleže iz zasede sev.-vzh. od Frenzenberga.
Armadna skupina nemškega cesarjeviča:
Pred Verdenom močno delovanje ar-tiljerij le na vzhodnem bregu Moze med Beaumontom in Damloupom.
Armadna skupina vojvode Albrehta Virtemberškega.
Da se maščujemo za obstreljevanje Thiaucourta smo obstreljevali Noviaut aux Pres in Pont a Mousson.
VZHODNO BOJIŠČE.
Armadna fronta generalfeldmarš; princa Leopolda Bavarskega.
Nobenih večjih bojnih dejanj.
Armadna fronta generalobrsta nad v. Jožefa.
Ob obeh straneh doline Ojtoz so juri-šale šleske in avstro ogrske čete nekatere višinske postojanke in so zavrnile severno od Grozestija močne nasprotne napade. Dobili smo nad 600 vjetnikov. Proti gorski fronti med dolino Casinu in Putna so napadli Rumuni na več krajih, a brezuspešno.
Armadna skupina generalfeld-maršala von Mackensena.
Na gorskem robu zapadno od srednjega Sereta so zavzeli po uspešni artiljerijski pripravi pruski, bavarski, saški in meklenburški bataljoni v boju od hiše do hiše vas Mun-čelu. Poraženega nasprotnika so neprestano potiskale čez več postojank ob obeh straneh doline Sušita proti severozapadu. Ob naši< napadalni sili so se zdrobili močni rusko rumunski protinapadi. Sovražnik nam je pustil nad 1000 vjetniicov, 3 topove in 50 strojnic in je-imel občutne krvave izgube. Vzhodno od ' proge Foscani- Adjudul Nou živahnejše artiljerijsko delovanje.
MAKEDONSKO BOJIŠČE.
Bojno delovanje je bilo precej močnejše kakor zadnje čase, zlasti med Vardarjem in Dojranskim jezerom. Več bojev na vzhodnem pobočju planine Nidže je izteklo ugodno za Bulgare.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
■■■■■■■■■■■■■■■■
fi^flazilo za lase
I I varstvenik znamka »Netopir11
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški številka 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ulici 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 4 in 5 K. Pošilja se tndi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamti. — Zadostuje Steklenica. Spričevala na razpolago.
■■■■■■■■■■■■■■BiH
Vsa pohištvena in stavbena mizarska dela
prevzame
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
reg. zadruga z om. poroštvom
Vli-GIInce pri Ljubljani
po izredno solidnih cenah in jamti za dobro Izvribo.	*•	doslej	najboljše	reference.
Izdajatelj: Viktor Zor 6. — Za uredništvo odgovorna: S tebi Alojzija. — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.