Celje - skladišče
D-Per
159/1982
1119820613
informator
e e
COBISS o
gorenje gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St.36.—Leto XVII,—Titovo Velenje, 15.7.1982
Kako smo delali in koliko smo ustvarili?
XZ
POROČILA O POSLOVANJU
Mesec julij ni le mesec dopustov, to je predvsem čas, ko potegnemo črto pod naše šestmesečno delo. Te dni bodo v vseh naših tozdih stekle razprave o rezultatih polletnega poslovanja. Tokrat objavljamo le nekaj poslovnih poročil vodij tozdov, iz nekaterih bolj obsežnih smo pripravili izvlečke, druge objavljamo v celoti.
O skupnih rezultatih naše delovne organizacije Gorenje TGO, drugih tozdov in delovne skupnosti skupnih služb pa bodo izšla v naslednji številki. Problematika našega poslovanja je obsežna, branja in razmišljanja pa bo, čeprav še niso znane vse številke, dovolj. Za mnoge med nami torej poletje ne bo prav nič dopustniško.
TOZD ZAMRZOVALNIKI
V	prvih šestih mesecih tega leta smo se srečevali z izredno težkimi problemi. Že samo podatek, da je bilo opravljenih četrtino manj ur kot smo načrtovali, pove, da smo poslovali v nenormalnih pogojih. Restriktivna politika na področju zmanjševanja uvoza nas je v tem letu še dodatno prizadela. Vemo pa, da že v pogojih, ki so bili dani 1980 in 1981, nismo omogočali normalnega poteka proizvodnje.
Največ problemov nam povzroča pomanjkanje deviz za dobavo repromateriala in rezervnih delov. Zaradi omenjenih vzrokov smo v juniju zmanjšali proizvodnjo v obratu zamrzovalnih skrinj za polovico, v obratu zamrzovalnih omar pa za 30 %.
Proizvodnja je bila v prvi polovici leta 1982 za 4,4 % manjša kot v istem obdobju lani, kar je logična posledica navedenih vzrokov. Proizvodnjo za izvoz smo povečali za 27 % v primerjavi z lanskim letom.
Še naprej moramo vso pozornost posvečati proizvodnji za izvoz, če hočemc obratovati normalno.
Veliko dela pa nas vsekakor čaka tudi na področju kakovosti proizvodov, kar je osnovni pogoj, da zdržimo konkurenčni boj na zahtevnem svetovnem trgu.
V	tem težkem gospodarskem položaju je nujno, da vsak na svojem področju izpolni vse svoje delovne obveznosti. Ohranjati pa moramo dobre medsebojne odnose, ki so porok, da bomo vse napore, ki nas še čakajo, tudi premagali.
dipl. ing. Avgust Sušeč
Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, imajo pravico, obveznost in odgovornost da, v svojem skupnem in splošnem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo.
Zakon o združenem delu,
13. člen
TOZD AVTOPARK
Na osnovi podatkov, ki so jih pripravile ustrezne službe, lahko ocenjujemo , da smo polletno poslovanje zaključili na meji rentabilnega poslovanja. Delovni načrt prevozov smo z dobrimi medsebojnimi odnosi, tehtnimi, skrbnimi in odgovornimi roki popravil voznega parka ter optimalnim izkoristkom delovnega časa,kljub zaostreni gospodarski situaciji, presegli.
Tozd Avtopark si je v vseh preteklih letih veliko prizadeval, da bi proizvodnim tozdom prihranil marsikateri dinar in to mu je, ob nizkih cenah prevoznih storitev, tudi uspevalo. Cene prevoznih storitev pa tudi v letošnjem letu, kljub podražitvam naftnih derivatov, energije, rezervnih delov in ostalega, rastejo prepočasi, tako pri tovornem prometu kot pri notranjem transportu.
Po predvidevanjih iz dosedaj znanih podatkov smo plan tovornega prometa presegli za 5 %, celotni prihodek pa je bil za 5 % manjši kot smo predvidevali. V notranjem transportu smo fizični obseg povečali za 28 %, plana celotnega prihodka pa nismo dosegli, medtem ko je plan prihodka v osebnem prometu bil dosežen skladno z večanjem fizičnega obsega dela.
Tak razkorak v cenah prevoznih storitev je,kljub našim prizadevanjem privedel do tega, da je celotni prihodek tozda dosežen le z 68 milijoni dinarjev, kar pomeni samo 2 % več, kot smo načrtoval. Značilni vpliv na letošnji rezultat poslovanja imajo predvsem stroški poslovanja. Zaradi nadaljnje dražitve cen naftnih derivatov, rezervnih delov, avto-gum, zavarovanja vozil, tujih storitev, energije in polizdelkov, so nam porabljena sredstva v prvem polletju 1982 ponovno porastla v primerjavi z lanskim letom in za več kot sme pričakovali in planirali.
Ob zadržanih cenah prevoznih storitev v letošnjem letu, zaradi takšnega povečanja stroškov, dohodek tozda narašča počasneje kot je bilo predvideno s planom in kot smo pričakovali ob ugodnih pokazateljih fizičnega doseganja plana.
Tozdu ob takšnih pogojih gospodarjenja škarje cen ponovno odjedajo tako težko pridobljeni celotni prihodek. Tako se ob vsakem periodičnem obračunu in zaključnemu računu postavlja vprašanje njegovega poslovanja na seji rentabilnosti.
Zavedajoč se vseh teh osnov ob sprejemanju planskih dokumentov in prevoznih cen storitev za leto 1982 je tozd Avtopark vlagal predvsem v bolj smotrno izvajanje prevozov in razkladanje, kar vse naj bi omogočilo boljše gospodarjenje v letu 1981. Žal pa teh prizadevanj niso spremljali tudi ustrezni rezultati. Vse težji gospodarski in splošni položaj nas obvezujeta, da pri svojem delu še vztrajamo. Zato pričakujemo pomoč tudi od odbora skupnega poslovanja, da bo imel posluh za ureditev naših cen, prevoznih storitev, ki naj poleg naših notranjih ukrepov zagotove, da bomo drugo polletje zaključili uspešneje kot ga lahko ocenimo s tem poročilom o poslovanju.
Ljubo Benetek
TOZD MG A NAZARJE
Če se ozremo nazaj, vidimo, po izračun plansko—analitske službe, da smo v prvi polovici leta izdelali 476.924 komadov ali za 2 % manj kot lani v istem obdobju. Količinsko in asortimansko pa smo se močno preusmerili na izvoz, saj ..naša indeks 203. Skupna vrednost proizvodnje je
220.684.000	dinarjev, od tega je bilo izvoženega za
124.436.000	dinarjev. Indeks vrednostnega povečanja iz-
voza v primerjavi z lanskim polletjem 267.
Zahtevam in potrebam izvoznega usmerjanja smo se skušali organizacijsko tako prilagoditi, da smo dosegli optimalne izkoristke pri izkoriščenju kapacitet. Skrbeli smo za to, da je proizvodnja za izvoz dohodkovno uspešna. Poprečno pokritje izvoza znaša približno 43 %, samo na konvertibilno pa 32 %. Naša stalna skrb je bila in bo še, da bi čim-več proizvajali za konvertibilno področje. Zdaj je razmerje med konvertibilo in kliringom 60 proti 40.
Že tako skop asortiman smo morali zmanjšati in povečati proizvodnjo artiklov, ki so izvozno zanimivi. Tako smo proizvodnjo mikserjev povečali za petino, pri čemer pa so se pojavila ozka grla predvsem v surovinskem oddelku in pri izdelavi elektromotorjev. To skušamo odpravljati s tretjo izmeno, ki pa zaradi pomanjkanja moške delovne sile, ni v celoti aktivirana. Ugotovimo lahko, da v poprečju izkoriščamo proizvodne zmogljivosti le 82 odstotno.
Zunanji dejavniki, ki so spremljali naše poslovanje in v določeni meri vplivali na poslovanje tozda, so bili nekaj težji kot lansko leto. Devizni režim je omogočal Gorenju m£nj-ši obseg poslovanja, kot pa so njegove zmogljivosti, imeli smo težave pri oskrbi z repromaterialom ter izpolnjevanju izvoznih obveznosti. Notranji dejavniki, ki so negativno vplivali na naše poslovanje pa bodo znani po končni analizi ekonomske uspešnosti. Pri spremljanju in reševanju tekoče problematike je bilo mnogo dela, saj je bilo v tem obdobju največ zamenjav uvoženih surovin z domačimi, s čemer so bile povezane spremembe tehnoloških postopkov, spremembe dokumentacije in podobno. Med drugim smo v sodelovanju s službo za študij dela začeli uvajati vvork faetor v surovinskem obratu in kompletni montaži. Skupaj z oddelkom mehanske tehnologije pa sme izdelali tehnološki projekt proizvodnje elektromotorja za pogon pralnega stroja 800 do 1000 obratov.
Pri skrbništvu opreme smo v tem letu začeli tudi z uvajanjem metrologije v delovni organizaciji in v našem tozdu, ki naj bi pomagala reševati težave z orodjem.
Zaradi vse večjega pomena izvoza smo se morali drugače organizirati. Pojavljala so se nam ozka grla v oddelku stružnih avtomatov, iztrošena je tudi strojna oprema. Vse to zahteva večjo angažiranost vsakega posameznega delavca. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na izboljšanje delovnih pogojev, delovne in tehnološke discipline.
V tozdu je vključno z vzdrževalci in delavci kontrole kakovosti zaposlenih 345 delavcev, poprečni mesečni osebni dohodek pa je 11.328 dinarjev, pri čemer skušamo graditi sistem nagrajevanja po delu, ki bo upošteval predvsem kakovost opravljenega dela, skrbnost in gospodarnost, težje pogoje dela ter inventivnost in ustvarjalnost.
Jože Kuder
TOZD PRALNA TEHNIKA
V prvih šestih mesecih letošnjega leta smo naredili 158.168 komadov različnih tipov pralnih strojev, od tega smo jih izvozili 75.457 komadov. Plan proizvodnje smo tako realizirali 96 %, izvoz pa 100 %.
Kako sme izkoristili časovni fond?
Glede na lansko leto smo zmanjšali efektivne ure za 3 %, povečali smo torej število izostankov, več smo bili na dopustu pa tudi bolniška do 30 dni je narastla. Tudi tiste ure, ko smo bili na delu, smo delali slabše kot lani. Za 2 % smo imeli več izpada ali zastojev. Od 1132 delovnih dni, ki smo jih imeli na razpolago, smo 5 dni porabili za kolektivni dopust, poleg tega pa je bilo 7,10 dni zastojev. Za zastoje je
kriva predvsem nabava, pomanjkanje domačih polizdelkov in vzdrževanje, za ostalo je krivo naše slabše delo. Norme smo v tem času celo zmanjšali in tudi produktivnost je na istem nivoju kot lani, kar je lahko nevarno za našo rast. V tozdu nas je zaposlenih 749, kar je za naš plan preveč. Ob zmanjšanju zastojev in dvigu preduktivnosti bi za doseganje plana zadostovalo 732 delavcev.
Veliko več pozornosti moramo v naslednjem obdobju posvetiti povezovanju z dobavitelji in s trgovino ter analizi posameznih dobaviteljev po kvaliteti in količini. Za realizacijo sanacijskega programa pa moramo zagotoviti proizvodnjo za izvoz in izboljšati izrabo proizvodnih kapacitet ter zmanjšati izmet.
Še enkrat je treba poudariti, da brez našega kvalitetnega dela ne moremo pričakovati pozitivne bilance. Stvar, nad katero se moramo zamisliti in jo čimprej odpraviti, je naša slaba kvaliteta. Dolžnost vsakega delavca je, da ugotovi stanje polizdelka, izvajati je treba tehnološko disciplino in skrbeti za kvaliteto sredstev za delo in za zaloge repromate-riala.
Delo pri nas poteka v dveh izmenah, zato je vsak zastoj na orodjih tudi zastoj na končnem izdelku. Nujno je potrebno rekonstruirati halo pralnih strojev, saj s tako iztrošeno opremo ne moremo biti več konkurenčni niti ne moremo izvrševati planske obveznosti.
Sam obračun našega dela bomo videli proti koncu meseca, sedaj so pred nami le količinski rezultati. Omenil bi le še izvajanje discipline, saj je morala pogosto posredovati disciplinska komisija, delovna zavest je torej še premajhna. Prav z vztrajnim in doslednim delom ter iskanjem pravih poti pa bomo realizirali zastavljene cilje in naloge. Ti pa niso previsoki, tako, da jih resnično lahko dosežemo.
Franc Kos
TOZD VZDRŽEVANJE
Tozd Vzdrževanje zaposluje ob zaključku polletja 362 delavcev. Zmanjševanje zaposlenih, v tem času se je namreč število zaposlenih zmanjšalo za deset delavcev, ima negativen vpliv na količino vzdrževalnih del in pogojuje opravljanje dopolnilnega, nadurnega dela.
Preskrba z materialom in rezervnimi deli je nezadovoljiva, predvsem je zaskrbljujoč uvoz rezervnih delov, medtem ko so domači materiali izredno dragi in jih je tudi težko dobiti. Pogosto smo bili primorani improvizirati in izdelovati rezervne dele sami.
Poslovanje tozda je bilo v prvem četrtletju negativno in boljših rezultatov tudi v polletnem obračunu ne pričakujemo. Najvišje negativne razlike nastajajo, zaradi neurejenega pokrivanja stroškov materiala in rezervnih delov, se pravi zaradi razlike med planiranimi in dejanskimi stroški in stroškov za vzdrževanje energetskih naprav.
Viktor Rosenstein
Da bi delavci smotrno in racionalno odločali o dohodku temeljne organizacije, imajo v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu pravico in obveznost, nenehno spremljati rezultate svojega dela in rezultate poslovanja temeljne organizacije...
Zakon o združenem delu, 139. člen
TOZD ORODJARNA
Polletni rezultati kažejo, da smo naloge, ki smo jih planirali, zadovoljivo opravili. Vrednost proizvodnje smo dosegli v višini 95.760.000,00 dinarjev, kar znaša 66 % letnega plana in 22 % več kot v istem obdobju lani. Načrtovano količino proizvodnje pa smo presegli za 5 %. Proizvedeno količino smo dosegli pri enakem poprečnem številu zaposlenih in 27 % zmanjšanju nadur, kar pomeni, da smo dvignili produktivnost za 5 %.
V obratu vzdrževanja je število popravil na ravni lanskega leta. Velja pa omeniti, da je ta obrat v sodelovanju z ostalimi službami uspel osvojiti izdelavo orodij za lamele rotor-stator, ki smo jih doslej izključno uvažali.
Da bi izboljšali kvaliteto dela, smo opravili reorganizacijo operativne kontrole dela, pri čemer beležimo pozitivne rezultate. Količino izmeta smo zmanjšali za 8 %, izbolj šala pa se je tudi kvaliteta končnih proizvodov.
Pri delu so nas spremljale tudi težave, ki so se odražale predvsem v pomanjkanju reprodukcijskega materiala iz uvoza in kadrov na strojni obdelavi ter v otežkočenem planiranju, zaradi zmanjšanja naročil v začetku leta.
Predvsem planiranju bomo morali posve titi večjo pozornost, saj se pogosto dogaja, da v začetku leta iščemo delo, v sredini leta pa beležimo močan porast naročil ter ne moremo izpolniti vseh dobavnih rokov.
Velike težave imamo tudi zaradi pomanjkanja orodnih jekel, pnevmatike, hidravlike in rezilnega orodja. Nekaterih vrst jekla na trgu sploh ni oziroma jih je možno kupiti samo v velikih količinah. Zaradi pomanjkanja deviz za uvoz hidravlike in pnevmatike ter dolgih dobavnih rokov za to opremo na domačem tržišču, ne moremo dokončati nekaterih večjih strojev. S tem, ko smo začeli v stroje in priprave vgrajevati opremo domačih proizvajalcev, smo močno zmanjšali uvoz, vendar nam težave še vedno povzročajo izredno dolgi dobavni roki domačih dobaviteljev.
Glede na zagotovljeno proizvodnjo v letu 1982 in polletne rezultate menimo, da bomo vse te težave obvladali ter tako izpolnili planske naloge.
Jakob Virtič
TOZD PLASTIKA
Proizvodnjo, ki ni plansko načrtovana in je vodena samo po trenutnih potrebah finalne proizvodnje, je težko ovrednotiti za uspešno ali neuspešno, predvsem zaradi nujnosti prilagajanja vsem ekonomsko-tržnim in tehnično proizvodnim težavam. Pogoj za pravilno ocenjevanje in ovrednotenje poslovne uspešnosti je pravočasno sprejemanje plana, to pa ne moremo trditi za našo delovno organizacijo. V času, ko bi morali sestavljati plane za leto 1983, še do danes niso v celoti izdelani plani za leto 1982, kaj šele, da bi jih obravnavali.
Pri polletnem obračunu bomo morali upoštevati korigirane faktorje pokritja iz leta 1981, da bi ne izkazovali izgub, ki so pogojene s stalnim naraščanjem direktnih in režijskih stroškov. Čeprav deloma v zelo težkih tržno proizvodnih pogojih ocenjujemo , da smo v TOZD Plastika bili delovno in dohodkovno uspešni v polletju 1982, zavedamo pa se, da smo lahko še uspešnejši, če bomo še bolj okrepili sistem samoupravljanja, izboljšali kadrovsko strukturo in bolj dosledno izvajali pravice in dolžnosti zakona o združenem delu.
Koordinacijski odbor
TOZD Plastika
V	prvem polletju je bil opazen padec proizvodnje, še zlasti velja to za mesec junij, ko so prišli do veljave ukrepi zakona o razporejanju z devizami. Pojavile so se težave v preskrbi z repromaterialom. Kljub vsemu pa smo bili še relativno dobro preskrbljeni z repromaterialom, predvsem zaradi tega, ker delamo za tozde, ki so veliki izvozniki. V istem obdobju je bila zmanjšana proizvodnja kondenzatorjev v primerjavi s kapacitetami. Proizvodnja ostalih pločevinastih polizdelkov za štedilnike pa se je obdržala na približno istem nivoju kot ob koncu preteklega leta. To pa predvsem zaradi tega, ker smo prišli iz uporabe pocinkane na črno pločevino. S tem smo preobremenili velike stiskalnice in dosegli optimum v lakirnici. V prvih petih mesecih smo opravili 107.596 efektivnih ur ali 137 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta ter 1613 nadur z indeksom 312. Te ure so bile opravljene predvsem na 250-tonskih stiskalnicah v nočnem delu in delu ob prostih sobotah.
V	obratu Bistrica ob Sotli še nimamo polne proizvodnje, ker so težave s preskrbo vgradnih elementov.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v petih mesecih je 11.006 dinarjev, pri čemer ni upoštevano zadnje 10 % povečanje. Režijski stroški so v mejah planiranega in splošno znanih razmer. Pri porabi tekočih goriv smo pripravili varčevalne ukrepe, v javni razpravi pa imamo tudi predlog gospodarskih ukrepov za doseganje boljših gospodarskih učinkov kot so boljši izkoristek delovnega časa in materialov ter prihranki v boljši in cenejši konstrukciji rešitve izdelkov. Kljub resnim gospodarskim težavam pa se nekateri delavci obnašajo zelo neodgovorno. Drugače si ne moremo obrazložiti kršenje discipline, notranjega in tehnološkega reda.
V	prvem polletju smo imeli tudi manjše motnje v proizvodnji, za katere je bila kriva predvsem slaba oskrba z reproma-teriali. Da bi zmanjšali odvisnost od uvoza, s tem pa zagotovili tudi nemoteno proizvodnjo, si že dalj časa prizadevamo preiti na predelavo domačih materialov. Trenutno imamo v proizvodnji testno količino približno 4500 kg tankostenskih jeklenih cevi, proizvod Unisa iz Dervente.
Drug ukrep dolgoročnega značaja pa je vezan na uporabo domačih virov energije. V planirani razširitvi obrata je predvidena skupna nova toplotna postaja, ki bo kot gorivo uporabljala premog. Zaradi trenutnih gospodarskih razmer, bo verjetno prišlo tudi do korekcij srednjeročnega plana, kar se bo odrazilo predvsem na manjših vlaganjih v nove proizvodne zmogljivosti.
Da bi dosegli optimalno izkoriščenost naše proizvodne hale ter pridobili nekaj delovnih mest, bomo v naš tozd prenesli proizvodnjo ramp za štedilnike. Tudi za nov obrat v Bistrici ob Sotli že pripravljajo nov tehnološki projekt. V tem obratu naj bi izdelovali zagonski rele s priključnico za kompresor ter termostat za potrebe hladilne tehnike. V tozdu imamo v pripravi tudi popolnejši način nagrajevanja po delu. Zanj je značilno predvsem to, da se popisujejo vsa dela in naloge ter upoštevajo vsi pogoji in vplivi. Seštevek in pravilno ovrednotenje teh nalog pa bodo osnova za osebni dohodek. Pri tem popisu del in nalog bomo lahko opredelili tudi intelektualno delo, ki je neposredno vezano na našo osnovno dejavnost in razvoj, kar je za nas še posebej spodbudno.
dipl. ing. Jože Kunej
Človekovo delo povzdiguje nad delom živali praktična uresničitev in načrtovan rezultat!
Tudi v letošnjem letu se je nadaljevala gospodarska nestabilnost, ki se je odražala tudi v našem poslovanju. Celodnevni izpadi proizvodnje v prvih mesecih, nepredviden petdnevni dopust v marcu, zmanjšana proizvodnja v juniju, vse to se bo zagotovo poznalo v poslovnem uspehu letošnjega prvega polletja. Ukrepi predvideni s sanacijskim programom še ne dajo tistega, kar smo pričakovali, še posebej ne sedaj, ko v zoženih pogojih gospodarjenja (manj deviz za lastno porabo), delamo samo tisto kar izvažamo, domače tržišče puščamo konkurenci, zgubljamo na dohodku in si tako ustvarjamo še manj možnosti za regeneracijo lastnih proizvodnih in drugih potencialov. Dejstvo, da smo vse sanacijske ukrepe in s tem seveda tudi letošnji plan, kakor tudi srednjeročne proizvodnje gradili na starih osnovah, nam je situacija s sprejetjem novega deviznega zakona do kraja podrla vsa planirana predvidevanja in je potrebno čimhitreje celotno problematiko ponovno preučiti in uskladiti s sedanjimi možnostmi.
Proizvodna slika naše temeljne organizacije za letošnje prvo polletje izgleda takole:
726 delavcev je izdelalo 179.101 komadov vseh vrst štedilnikov kar je 8559 manj kot smo planirali. Izvoz smo ustvarili v višini 129.751, kar je 431 komadov več kot je plan. Vse to smo ustvarili v 126 delovnih dneh. Z ozirom na letošnja planska predvidevanja, vidimo, da za planskimi nalogami nekoliko zaostajamo.
Razloge za to sem že prej omenil, prepričan pa sem, da smo ob polnem angažiranju ne samo tozda ampak tudi vseh ostalih, ki nam omogočajo normalno delo, sposobni proizvesti še dobrih 200.000 komadov štedilnikov v preostalih 132 delovnih dneh ali približno 1522 komadov na dan, tako, da uresničimo predvideno količino 380.000 izdelanih štedilnikov v letu 1982.
Vprašanje dohodkovne uspešnosti letošnjega prvega polletja, ostaja še vedno samo vprašanje, ker je situacija še nepopolna in znana samo do konca maja, zgleda pa bolje kot v prvem kvartalu in pa še takšna, da bi nam zagotavljala solidno osnovo za drugo polovico leta. Naloge za drugo polletje nas vse skupaj, od tozda do vseh ostalih udeleženk, v našem končnem uspehu pa so:
Sanacijski program skupno s planom čimprej uskladiti z dejanskimi možnostmi in v nadaljevanju na teh osnovah vsak svoje naloge 100 % izvrševati. Se pravi, zavedati se, da le enotni in polno angažirani s polno mero odgovornosti, vsak na svo svojem področju, lahko ustvarimo skupen uspeh.
Vinko Herodež
TOZD POHIŠTVO
V prvi polovici letošnjega leta je tozd Pohištvo dosegel proizvodnjo v višini 156.210.000 dinarjev, kar je 74 % operativnega plana in 128 % v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Po podatkih, ki so na razpolago, je izvoz dosežen v višini 13.425.000 dinarjev, kar je 8 % dosežene proizvodnje.
Značilno za to obdobje je, da smo pričeli s proizvodnjo povsem novih vrat za Švedsko, vrat G 172, ki so plod lastnega znanja in tehnologije ter kuhinje z razstavljivim korpusom. Pri uvajanju teh novih proizvodov pa smo imeli vrsto težav, od uvoza dodatne opreme za tehnologijo, izdelave strojev v tozdu Orodjarna, privajanja delavcev na
zahtevnejša dela, do izdelave manjših priprav in navsezadnje tudi nepravočasne izdelave proizvodne dokumentacije.
Poleg teh težav pa je na manjše doseganje operativnih planov vplivala neredna oskrba z repromateriali, pomanjkanje kvalificirane delovne sile in visok odstotek bolniškega sta-leža.
Zaloge gotovih izdelkov so se do začetka meseca junija zmanjšale za več kot 4000 elementov.
Če pogledamo dosežene rezultate, z njimi nikakor ne moremo biti zadovoljni. Znotraj tozda morajo kar najhitreje nemoteno steči novi izdelki, kar bo povečalo produktivnost ter zmanjšalo precej visok odstotek škarta. Spremljajoče službe pa se bodo morale več in odgovorneje spoprijemati z nalogami, ki nastajajo pri zagotavljanju nemotene proizvodnje in prodaje. Pri izvozu nas doseženi rezultati ne smejo zavesti. Še naprej ga moramo povečevati, pri čemer si mora Promet prizadevati, da bo izvozil čimveč proizvodov iz obstoječega asortimana, namenjenega danes domačemu trgu.
Janez Špegel
TOZD GRADBENI ELEMENTI
Prvo polletje je bilo precej težavno, saj smo se srečevali s številnimi težavami. Največji problem je bil pomanjkanje repromateriala ali pa slaba kvaliteta le-tega. Tako smo v februarju imeli pomanjkanje plina, zaradi česar smo morali zmanjšati proizvodnjo.
Drugi problem pa je dobava glazur za keramične ploščice. Dobavitelji, s katerimi sme do sedaj sodelovali, so nam skoraj v celoti odpovedali. Tako smo morali določene tipe ploščic proizvesti iz drugih materialov, kar nam je povzročalo v proizvodnji precejšnje težave, pa tudi izkoristek je slabši.Drugi problem pa je pomanjkanje rezervnih delov, ki so večinoma iz uvoza, čeprav smo že v preteklih letih tako kot pri glazurah že skoraj v celoti prešli na domače, vendar jih sedaj na domačem trgu ni. Kljub omenjenim težavam sme v obratu keramičnih ploščic proizvedli
520.000	glaziranih in 56.000 neglaziranih ploščic, s čimer smo plan presegli za 4,7 %. S prodajo na domačem trgu nismo imeli težav, medtem, ko z izvozom ne moremo biti zadovoljni, saj nismo uspeli najti novih kupcev.
S podobnimi problemi se srečujemo tudi v obratu Umetni marmor v Šoštanju. Tu se poleg pomanjkanja repromateri-alov, ki so v precejšnji količini iz uvoza, srečujemo še s pomanjkanjem delovne sile. Poleg tega se pri proizvodnji sanitarnih elementov še vedno borimo s tehnološkimi težavami, saj je proizvodnja izredno zahtevna in zahteva veliko osebne angažiranosti in ročne spretnosti vseh delavcev v obratu.
V	tem obdobju smo proizvedli 2.078 kom sanitarnih elementov, 27.300 m polic in 18.200 m robnikov in uspeli tudi vse plasirati na tržišču. Poleg tega smo osvojili tudi nov proizvod, oziroma program krmilnih korit, od katerega si precej obetamo.
V	drugem polletju moramo predvsem povečati proizvodnjo, naloga razvoja in tehnologije pa je substitucija uvoženih y materialov z domačimi, saj je to pogoj, da prične obrat ustvarjati dohodek in si zagotovi normalno oskrbo s surovinami.
V	tem obdobju sme izvedli tudi nekaj sprememb v samoupravni organiziranosti tozda Gradbeni elementi. Iz tozda Vzdrževanje so se izdvojili delavci, ki opravljajo dela in naloge vzdrževanja v obratu Keramika ter delavci iz DSSS, ki opravljajo dela in naloge kontrole. S tem bo TOZD Gradbeni elementi zmanjšal stroške poslovanja, delavci pa lahko
sodelujejo v samoupravnih organih tam, kjer združujejo svoje delo, kar jim je bilo do sedaj onemogočeno.
Z disciplino smo v tozdu zadovoljni, saj večji disciplinskih prekrškov nismo imeli, prav tako pa je tudi bolniška do 30 dni v mejah normale, kar pomeni, da se delavci zavedajo položaja v katerem je gospodarstvo.
V	drugem polletju moramo poslovanje še izboljšati, kar je naloga slehernega delavca v tozdu.
ing. Karel Škrubej
TOZD EMBALAŽNICA
TOZD Embalažnica je prvo četrtletje sicer zaključil pozitivno. Nenehno zmanjševanje proizvodnje, ki je v padu že od leta 1980, pa nam nikakor ne zagotavlja dobrega poslovnega uspeha v prvem polletju 1982. Tudi za naprej ne, če se proizvodnja kapaciteta ne bodo polno izkoriščale.
V	prvem polletju 1982 leta je bilo proizvedene 5976 mJ lesene embalaže, kar je za približno 6 % manj kot v istem obdobju leta 1981. Za proizvedenih 5976 m"5 embalaže je bilo porabljenih 67329 efektivnih ur, kar je za 5 % manj kot leto poprej. Predvsem visok je porast nadur, teh je bilo za 98 % več kot v prvem polletju 1981 leta. Na porast nadur je predvsem vplival visok odstotek odsotnosti zaradi bolniške, saj je bolniška nekajkrat dosegla 8 % odsotnosti, to pa je že precej nad normalo. Za zmanjšanje izostankov je nujno izboljšati pogoje dela, poleg tega pa je nujno poostriti kontrolo bolniškega staleža.
Zmanjševanje proizvodnje je ustvarjalo velike naloge osnovnega materiala, hlodovine, kar veže ogromna obratna sredstva. Ker pa je material kupljen na kredit, so še tu obresti, ki nikakor niso majhne. Da bi negativni učinek bil še večji, je material (hlodovina) podvržen propadanju. To smo sicer hoteli preprečiti z uvedbo tretje izmene v obratu žagalnice, ki bi material razrezala in ustrezno vskladiščila. Nikakor pa nam ni uspelo zagotoviti osem delavcev, kolikor bi bilo potrebno da bi se propadanje dragocenega materiala zaustavilo.
Vzrok temu je pomanjkanje ustrezne delovne sile, mogoče tudi nerazumevanje kadrovske službe za ta problem. Ne moremo pa tudi mimo osebnih dohodkov, ki so glede na pogoje dela dokaj nizki. Vsekakor pa bo izpad na kvaliteti materiala večji, kot bi bil strošek z uvedbo začasne tretje izmene. Pomanjkanje tračnih žag, ki jih brez devizne participacije ni mogoče dobiti, nam je povzročilo velike težave v proizvodnji, kar je vsekakor vplivalo na kvaliteto izdelkov in večjo porabo časa. Na kvaliteto ima močan vpliv nepokrit skladiščni prostor, saj vremenske spremembe močno vplivajo na kvaliteto lesa, ki se pod določenimi pogoji spreminja. V tozdu sicer še več let planiramo pokrit skladiščni prostor, vendar za takšno investicijo ni bilo sredstev in kot so izgledi, jih tudi v letu 1982 ne bo.
Nepravilen odnos do embalaže v skladiščih tozdov uporabnikov, povzroča velik izmet in materialno škodo, ki jo utrpi tozd Embalažnica. Skladišča v tozdih so neurejena, embalaža razmetana, povožena z transportnimi sredstvi. Na nenehna opozorila o saniranju problema pa skoraj nihče ne ukrepa. Za sanacijo navedenega problema je nujno vzbuditi pri ljudeh, ki so zadolženi za transport in skladiščenje embalaže, čut materialne vrednosti izdelka, v tem primeru embalaže, predvsem pa določiti primerna skladiščna mesta, ki so izven prometnih in transportnih poti.
Stroški vzdrževanja so v nenehnem porastu, res je, da so osnovna sredstva bila v letu 1978 obnovljena, obrat žagalnice pa nov, vendar je narava dela takšna, da prihaja do pogostih okvar in strojelomov, kar pa zahteva visoke stroške vzdrževanja. Vsekakor je stroške vzdrževanja mogoče zmanjšati z odgovornejšim delom na strojih, pravočasnim in pravilnim
vzdrževanjem strojev in naprav. To pa lahko storimo delavci tozda v sodelovanju z "dobro" ekipo vzdrževalcev.
Transport vzame velik del dohodka, saj dva ločena obrata že med sabo ustvarjata veliko transporta, poleg reprodukcijskega materiala, ki je po teži in volum nu velik, povzroči velike stroške. Neustrezno paletiziran dobavljeni material pa še poleg transportnih stroškov zahteva veliko fizičnega dela, kar pa ravno tako predstavlja strošek, ki bi ga z ustrezno dobavo lahko odpravili.
Če na koncu seštejemo negativne in pozitivne učinke, ki ustvarjajo dohodek tozda, lahko ugotovimo, da poslovanje v prvem polletju ne more biti posebno uspešno.
Janez Kramer
ČE DELAŠ LAHKO TUDI ODLOČAŠ
SAMOUPRA V L J A N J E
Delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO je na svoji zadnji seji 28. junija obravnaval in potrdit pravilnik o dodatkih za težje pogoje deta.
Vzroke za pripravo novega pravilnika je razložil tovariš Tanjšek.
Delegatom je povedal, da se je do sedaj dodatek za težje de/o izplačeval v fiksnem znesku ter da je bi/ že nekaj let nespremenjen.
Vrednost točke se je v tem času kpovečala za 76 %. Sorazmerno s tem je padla vrednost dodatka za težje pogoje de/a.
Nov predlog vsebuje določbe, ki opredeljujejo način ugotavljanja višine dodatka, ki so spremenjene tako, da dodatek za težje pogoje dela ni več izražen v fiksni denarni vrednosti.
Višina dodatka se ugotavlja tako, da se seštejejo točke, dobljene glede na čas izpostavljenosti po posameznih obremenitvah in se nato preračunajo v točkovno vrednost. Tako bo vrednost dodatka stalno spremljala rast vrednosti točke.
Potrjen pravilnik o dodatkih za težje pogoje dela je delavski svet posredoval delavskim svetom TOZD in DSSS v obravnavo in sprejem.
IZLET V BEOGRAD
Aktiv invalidov Gorenje prireja 24. in 25. septembra dvodnevni izlet v Beograd.
Udeleženci izleta si bodo ogledali Hišo cvetja, Muzej revolucije 25. maj in kongresni center Sava.
Cena za člana aktiva je 550 din, za nečlane (moža ali ženo) pa 1.100 din.
Prijave sprejema Danica Dobnik v kadrovski službi vsak dan od 6. — 10. ure.
Zadnji rok za prijave je do zasedbe vseh petdesetih mest.
Točno uro odhoda z vlakom bomo objavili v Informatorju nekaj dni pred izletom.
Služba za rekreativno in kulturno dejavnost
ZAKAJ TAKO?
5. julija 1982 se je v tozdu Zamrzovalniki zgodil neljubi dogodek. Voznika viličarja št. 22 je zapeljal v stiropor, voznik št. 64 pa je poškodoval štiri metre visoko regatno stalažo. Mislimo, da bi bilo bolje, če bi viličarje parkirali na parkirnem prostoru tozda A vtopark.
Ljudje, ki niso ustrezno usposobljeni za ravnanje z viličarji, naj z njimi ne bi upravljali.
tozd Zamrzovalniki Valentin Brezovnik (skrbnik opreme)
TITOVO VELENJE-HORTIKULTUR A 82
.....CVETLIČNI GREDI PODOBNO NAJ BO
NAŠE MESTO".. .
Pozimi vse naokoli veje snežna belina in s pomladjo ozelenijo naši travniki; življenje teče s korakom dalje — v lepši jutri. Vendar, da bo naš dom, okolje v katerem živimo, resnično lepše, moramo tudi sami k temu prispevati ne le z besedo, ampak tudi z dejanji.
Naše mlado, po vojni zgrajeno mesto mora dajati občutek urejenosti, da se bomo dobro počutili, da bodo rože krasile naše balkone, zelenice; zato vrzimo papir v koš in ne pozdravljajmo mimoidoče na ulici s sušečim perilom na balkonih . . .
Vsi moramo prispevati, sodelovati in izpolnjevati naloge, da bo Titovo Velenje ponovno najbolj urejeni in prizadevni turistični kraj v Sloveniji.
S tem namenom je bila ta mesec na osnovni šoli Miha Pintar — Toledo v Titovem Velenju republiška razstava Hortikultura '82. Polnoštevilna udeležba članov turističnega društva — predstavili so nam življenje narave: ptice in druge živali, rastlji-nje . . . Sodelovali so lovci, zbiralci znamk in vsi tisti, ki čutijo in živijo z naravo tudi v prostem času.
Hortikulturno društvo Velenje je veliko prispevalo k ureditvi mesta in za svoje prizadevno opravljeno delo je zasluženo prejelo srebrno plaketo Zveze za varstvo okolja Jugoslavije. Zanimanje ljudi se je odražalo v velikem številu, čeravno povsod še ni razumevanje za odpravo temnih točk.
To je že četrta lepo pripravljena razstava, vendar ni dovolj, če jo ohranimo le v lepem spominu. Na vsakem koraku moramo dodati nekaj svojega — pozitivnega, kot prispevek za olepšanje okolja. Navsezadnje je to v ponos in veliko veselje tudi nam.
„Urejen balkon, lepo cvetje je ogledalo žene — gospodinje in vse družine."
Pričeti je treba od tistega najmanjšega papirčka, ki služi bonbonu za ovoj in ga nekdo odvrže; kajti le iz trdnih temeljev se lahko gradi hiša in le čista zelenica je tista, ki omogoči lepo in urejeno okolje!
REZULTATI PRVENSTVA GORENJA V ODBOJKI ZA LETO 1982
ŽENSKE KATEGORIJA „A" (do 30 let)
DSSS-GPS I. : Galvana 0 : 2, DSSS-GPS II. : Galvana 0 : 2 (brez borbe).
VRSTNI RED:
1. Galvana, 2. DSSS-GPS II., 3. DSSS-GPS I.
ŽENSKE KATEGORIJA „B" (nad 30 let)
Pralna tehnika : Plastika 1 : 2; DSSS-GPS : Galvana 2 : 0; Plastika : Galvana 0 : 2, Pralna tehnika : DSSS —GPS 0 : 2, DSSS- GPS : Plastika 2 : 0, Galvana : Pralna tehnika 2 : 0.
VRSTNI RED:
1. DSSS-GPS 6 točk, 2. Galvana 4 točke, 3. Plastika 2 točki, 4. Pralna tehnika 0 točk
MOŠKI KATEGORIJA „A" (do 30 let)
I.	skupina: SOP : Gradbeni elementi 0 : 2, Orodjarna : SOP 2 : 0 (brez borbe), Gradbeni elementi : Orodjarna 0 : 2.
MESTO V SKUPINI - 1. Orodjarna, 2. Gradbeni elementi, 3. SOP.
II.	skupina: Sektor kakovosti : Pralna tehnika 0 : 2 MESTO V SKUPINI: 1. Pralna tehnika, 2. Sektor kakovosti.
III.	skupina: Galvana : Vzdrževanje 2:1, Štedilniki : Pohištvo 2 : 0, Vzdrževanje : Pohištvo 2:1, Galvana : Štedilniki 2 : 0, Štedilniki : Vzdrževanje 0 : 2, Pohištvo : Galvana 0 : 2.
MESTO V SKUPINI: 1. Galvana, 2. Vzdrževanje, 3. Štedilniki, 4. Pohištvo.
FINALE: Pralna tehnika : Galvana 2 : 0.
VRSTNI RED: 1. Pralna tehnika, 2. Galvana, 3. Orodjarna, 4. Sektor kakovosti, 5. Vzdrževanje, 6. Gradbeni elementi, 7. Štedilniki, 8. SOP, 9. Pohištvo.
MOŠKI KATEGORIJA „B" (od 30 - 40 let)
Pralna tehnika : Galvana 0 : 2.
VRSTNI RED: 1. Galvana, 2. Pralna tehnika.
NASE ZBIRKE
Pričenjajo se zasluženi dnevi oddiha, dopusta. Preživeli jih bomo na morju, v hribih ali doma. Namenjeni so počitku in sprostitvi, ki pa jo lahko najdemo tudi v delu, v naših hobijih. Še vedno se najde prosta ura, ko nas lahko obišče brezdelje, dolgčas. Takrat se spomnimo na naše zbirke značk, znamk, starega denarja . ..
Pri razvrščanju značk, znamk lahko naletimo tudi na neizpolnjen prostor ali prazno, nedopolnjeno mesto pri zbirki. Da bomo zadovoljni in naša zbirka popolna nam nudi pomoč „KLUB ZBIRATELJEV ZNAČK, ZNAMK IN STAREGA DENARJA V TITOVEM VELENJU." Že to prvo srečanje je namenjeno menjavi, prodaji in nakupu značk, znamk, starega denarja...
Roko nam bodo ponudili 28. avgusta 1982 ob deveti uri v prostorih Delavskega kluba v Titovem Velenju.
Poleg dela je priskrbljena tudi sprostitev ob spoznavanju zbiralcev drugih občin iz naše republike. Torej, da ne bodo naše zbirke v teh lepih, sončnih dneh samevale nekje v kotu, jih ponovno vzemimo v roke in ne zamudimo priložnosti, ki nam jo nudi odbor kluba zbirateljev.
MARIJI V SLOVO
Nerazumljiva je usoda, ki vodi naša življenja, usoda, ki nas prizadeva globoko v srce.
Začeli smo nov delovni dan, med nami pa je nastala praznina saj smo za vedno izgubili delovno tovarišico Marijo PETRIN.
Marija je bila vzorna in marljiva delavka v našem tozdu MG A. Odlikovala se je po skromnosti in razumevanju do drugih, skratka imela je vse dobre lastnosti poštene delavke in sodelavke. Bi la je ponosna in z velikim veseljem je hodila v službo, v TOZD M GA, kjer /e že 12 let delala, premagovala težave, čeprav je vedela, da jo tare bolezen.
Za njo bo ostala praznina, spomin nanjo pa bo še dolgo živel med nami!
Sodelavci
IZOBRAŽEVANJE
ODRASLIH
Tudi v šolskem letu 1982/83 bomo vpisovali delavce v srednje šole ob delu. VPISOVANJE BO TRAJALO DO 1. SEPTEMBRA 1982. Po dosedanjih prijavnicah bomo lahko odprli:
1. letnik kovinarsko strojne usmeritve — IV. stopnja.
Šolanje traja dve leti. Udeleženci izobraževanja bodo po vseh opravljenih izpitih dobili zaključno spričevalo za ustrezni poklic.
1. letnik nadaljevalnega programa v kovinarsko strojni usmeritvi — V. stopnja. Vpišejo se lahko vsi, ki so uspešno dovršili poklicno kovinarsko šolo.
Šolanje traja dve leti. Udeleženci izobraževanja dobijo po vseh opravljenih izpitih zaključno spričevalo in naslov teh-. nik — energetik ali tehnik — tehnolog.
Za obe usmeritvi velja kot pogoj za vpis vsaj dvoletna zaposlitev. Vse delavce, ki se želijo izobraževati, vabimo, da se vpišejo. Bolj podrobne informacije lahko dobite v tajništvu pedagoške službe, soba, št. 28, stavba II., telefon, št. 850-422 int. 25.
Vodstvo elektro-kovinarske šole
POT V SLUŽBO
V času svetovne gospodarske krize naj bi vsak posameznik prispeval k varčevanju. Pričeti je treba doma in nadaljevati vse do službe. Zato je želje večine, da bi hodili delavci, ki so zaposleni v kraju, kjer živijo, peš na delo. Pri tem pa se pojavlja vprašanje na katero zaenkrat še ne vemo odgovora; namreč kako poskrbeti, da bo pot varnejša in ugodnejša?
Žal, dejanja nekaterih posameznikov kažejo, da tega ne podpirajo. Že tako ozek prehod je voznik registrske tablice vidne na sliki, zapolnil in že zjutraj povzročil pri pešcih slabo razpoloženje.
Narediti bi morali veliko več, da bi ljudi pritegnili k "peš poti" in jutranjem svežem zraku, vendar vidnih rezultatov še ni. Še vedno v večini sosed ne pelje soseda, ampak se pripeljeta vsak zase.
Torej pot pod noge, saj za zdravo telo potrebno hoditi bo!!!
Biserka Povše
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA. Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974.