GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVIII. KAMNIK, 7. MARCA 1988 Javna tribuna o ustavnih spremembah Nas bo nova ustava rešila iz vseh zagat? Ob različnih mislih o ustavnih spremembah, ki so se razvile na javni tribuni - organizirala jo je občinska konferenca SZDL, je ob koncu najbolj izzvenela misel mladinca, ki je dejal, da je bilo v razpravi sicer povedanih veliko lepih misli, da pa ga tarejo dvo-mi, če bodo te misli segle kaj dalj kot do občinske in morda republiške meje. Ob njegovih pomislekih je predsednik socialistične zveze, kije vodil razpravo, sicer dejal, da je to odvisno od nas samih, toda medklic »frontnika« le ni izzvenel preveč prepričljivo. Vse več imamo namreč slabih izkušenj z zvezno politiko, kjer prevlada mnenje (nerazvite) večine, ki pa se na žalost še vedno identificira z unitarizmom, enotnostjo, za razliko od malo razvitejših republik (Hrvatska, Slovenija), kjer je vse več govora o samostojnosti, tržni ekonomiji, je na seji povedal dr. Drago Pučko, delegat v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ. Dejal je se, da pogreša resnejši pristop k temeljitejši razlagi bistva ustavnih sprememb. Nihče ni po njegovem nič rekel o vlogi delovnih skupnosti skupnih služb, premalo se poudarja vloga znanja in nasploh umskega dela v naši družbi. Tudi referendumski način odločanja ne spada v gospodarstvo, kar najbolj skrajni čas pa je po mnenju dr. Pučka tudi posodobitev SDK, predvsem kar zadeva njegovo funkcijo nad- zora. Rado Bohinc, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je v uvodu navedel nekaj osnovnih izhodišč za razpravo, predvsem pa je izrazil dvom o učinkovitosti ustavne prenove, saj je vprašljivo, ali bo nova ustava resnično prinesla boljši tržno zasnovan gospodarski sistem ter podlago za boljše samoupravljanje in delegatski sistem, ki sta se, kot kaže praksa, razvrednotila. V razpravi pa je bilo večkrat poudarjeno, da bi morali jasno določiti, kaj pomeni pojem družbena lastnina. Janez Novak je tudi dejal, da ne pristaja na nekatere trditve v razpravi, češ da je treba ustavne spremembe v vsakem primeru sprejeti (ali zavrniti, seveda), saj je spreminjanje ustave po njegovem dolgotrajnejši proces. »Izkoristimo leto ali dve, pose-zimo v korenine in dejansko nekaj spremenimo! V boj za stabilizacijo tudi ne velja klicati vseh (za vsako ceno), ampak tiste, ki so pripravljeni, predvsem pa voljni delati. Rado Bohinc je posredoval tudi nekaj mnenj republiške gospodarske zbornice, veliko jih je bilo predvsem v zvezi s čedalje pogostejšimi intervencijami zisa. Prav s tem v zvezi bo zbornica zahtevala, naj se v ustavi točno opredeli, koliko časa taki intevencijski ukrepi lahko veljajo in pod kakšnimi pogoji jih izvršni svet sploh lahko uvede. Pred uvedbo takšnih ukrepov bi po njegovem mnenju morali pregledati predvsem učinkovitost predhodnih in upravičenost za uvedbo novih; povezano s tem je treba nekaj zapisati tudi o odgovornosti tistih, ki so ukrep sprejeli. Predlagal pa je tudi uvedbo pluralizma institucij oziroma možnosti, da so predlagatelji pomembnejših ukrepov tudi drugi, na primer gospodarska zbornica, predvsem da bi se izognili zapletom, do katerih je na primer prišlo pri sprejemanju devizne zakonodaje, ko je zvezni izvršni svet sprejel povsem nekaj drugega, kot je predlagalo gospodarstvo. V zbornici razmišljajo tudi o tem, kakšen je princip upravljanja takrat, ko ena organizacija skrbi za drugo v primeru, ko je ta v sanacijskem postopku. Razpravljalci so se dotaknili tudi volilnega sistema in dali pobudo za uvedbo neposrednih in splošnih volitev, še zlasti za predsednika predsedstva, da se ne bi dogajalo kot dosedaj, da kandidat na to funkcijo pride skozi stranska vrata prek družbenopolitičnega zbora. O smiselnosti slednjega se je na seji vprašal Boris Krapež in ob tem predlagal, da se natančneje opredeli njsgo-va vloga, da ne bo, kot je nemalokrat že izzvenel, le debatni krožek. Uroš Zupane pa se je dotaknil bistva prestrukturiranja gospodarstva, o katerem v zadnjem ob- dobju nenehno govorimo, vendar pozabljamo, da je za celostno prenovo potrebno nekaj reči tudi o tehnoloških viških, ki dandanes, Če priznam ali ne, postajajo že hud problem. »Tako kot danes je, je slabo,« je dejal Boris Zakrajšek in pri tem imel v mislih predvsem odnos do družbene lastnine, za katero po njegovem največkrat niti ne vemo, kaj predstavlja. Silvo Učakar je bil pri tem še bolj oster, saj je dejal, da z njo nemalokrat delamo kot svinja z mehom in pa, da so ga včasih na fakulteti učili, da bo socializem zmagal, ko bo kapitalizem doživel zlom, boji pa se, da je danes ravno obratno. Janko Blagšič je ob tem še dodal, da bodo kmalu v kapitalizmu imeli več socializma kot pri nas, mi pa da imamo le še anarhizem. »Najprej bomo ustvarjali, potem pa delili, najprej moramo ljubiti sebe, potem šele druge. Ustava ne govori toliko o ustvarjanju kot o deljenju. Vanjo bi veljalo zapisati nekaj tudi o pravici in dolžnosti naroda do samoodločbe, ko začuti, da je ogrožen, je še dejal Silvo Učakar. Nande Škarja pa je v razpravi opozoril, da smo skoraj popolnoma pozabili na kmete, saj je njegova lastnina bolj zapostavljena kot katerakoli druga. Zato je nesmiselno govoriti o zemljiškem maksimumu ali minimumu. ROMANA GRČAR A vtobusna postaja in Malograjski dvor Gradnja avtobusne postaje v Kamniku (si. 1.) vsaj na videz dobro teče. Streha že pokriva ves objekt, pa tudi sicer je videti, da delavci hitijo. Hotel Malograjski dvor (si. 2), o katerem smo že pisali, pa tudi dobiva svojo novo podobo. Ostrešje zgorelega hotela je že postavljeno, manjka le še strešna kritina. Ugodna zima gre gradbenikom v celoti na roke, zato upamo, da bodo znali investitorji in izvajalci del to prednost dodobra izkoristili. Bosta torej ti dve zgradbi letos dokončani? STANE SIMŠIČ V ospredju delovanja ZK: preobrazba, znanje, odgovornost Dobro pripravljeno gradivo ter kritična, vendar ustvarjalna razprava sta bili po mnenju Jožeta Miklavca, člana CK ZK Slovenije, glavni značilnosti občinske Programske konference ZKS * Kamniku. Če bomo v zvezi komunistov združili svoje sile in povečali družbeno učinkovitost delovanja naše organizacije, potem bomo sposobni rešiti tudi sedanje težave, je dodal ob zaključku konference Jože Miklavc. Na programski konferenci, ki se jo je udeležilo 86 delegatov iz osnovnih organizacij ZKS in članov občinskega komiteja ZKS, je predsednik občinskega komiteja ZKS dr. Vlado Breznik v uvodu orisal trenutni gospodarsko politični položaj v naši občini in vlogo organizacije ZK v njem. Med drugim je predsednik OK ZKS poudaril: Izjemno pomembno je, da sproti ugotavljamo, kako je z realizacijo prestrukturiranja gospodarstva, z inovativno dejavnostjo in če so naložbe v gospodarstvo, ki so iz 11 % družbenega proizvoda v letu 1985 porasle v letu 1986 na 15%, v skladu z razvojno strategijo, ki naj omogoča preobraz-°o gospodarstva, večjo fleksibilnost gospodarstva in višji realni dohodek, večji izvoz, produktivno zaposlovanje, humanizacijo dela, zmanjšano porabo energije, varstvo okolja itd. V svojih analizah v preteklosti smo ugotavljali, da se visoko izobraženi strokovnjaki zaposlujejo zunaj naše občine ter da nimamo tiste industrije, *u bi jim lahko ponudila ustrezno delovno mesto. Danes ugotavljajo, da je taka organizacija enota Elektronike" v okviru Zarje,'"ki ima perspektivne načrte, ustrezne kadre, dela pa v nemogočih prostorskih razmerah. Prav tako ima ta delovna organizacija svoj program rešitve prostorske stiske, vendar tako, kot je že omenjeno v gradivu, pri realizaciji gradnje družbenih stanovanj naletijo na težave, ki posegajo na področje urejanja prostora. Komunisti bomo morali najti odgovor, ali je razlog zapletov pri prostorskem urejanju neustrezna zakonodaja, nestrokoven pristop, ali pa tudi nepripravljenost za reševanje tako pomembnega vprašanja. V letu 1986 in prej, ko so bili rezultati gospodarjenja kamniškega gospodarstva dokaj ugodni, smo z vključitvijo delovnih organizacij v prostor, kjer delajo in živijo delavci, dosegli pomembne uspehe pri razvoju infrastrukture, kot tudi družbenih dejavnosti. Z zaostritvijo družbe-no-ekonomskih razmer ter administrativnim poseganjem v razpolaganje z dohodkom, se pred nas postavlja vprašanje uresničevanja zastavljenih ciljev. Odgovorno, argumentirano in demokratično se bomo morali odločati o načinu ter vrstnem redu realizacije zastavljenih ciljev. Ena izmed pogosto se ponavljajočih tem v delu organov organizacij ZK Kamnik je bil tudi položaj družbenih dejavnosti. Danes nam je jasno, da je razvoj družbenih dejavnosti pomembna spodbuda za razvojno preobrazbo gospodarstva in družbe kot celote in ne poraba, ki bremeni gospodarstvo. Takšno vrednotenje družbenih dejavnosti, ki ga poskušamo uveljaviti v vezi kmu-nistov, je imelo med delavci družbenih dejavnosti izrazito pozitiven odziv. Potrebno je vedeti, da je v teh dejavnostih zaposlenih veliko strokovnjakov, ki so se bili tako ovrednoteni pripravljeni ponovno vključiti v iskanje poti iz krize, v kateri smo. Žal se danes družbeno-ekonomska kriza še bolj zaostruje, gospodarska rast stagnira ali celo pada, s tem pa se vse bolj slabi tudi ekonomski položaj družbenih dejavnosti. Rezultat je, da v nasprotju s stališči zveze komunistov o položaju družbenih dejavnosti, država administrativno vse bolj posega v omejitve programov družbenih dejavnosti. Ko je govoril o vlogi in aktivnosti komunistov pri reševanju aktualnih družbenih vprašanj je dejal: Predvsem zaradi ekonomske ter posledično tudi družbene krize, kije nismo uspeli preseči, pač pa se ta še poglablja, pa tudi zaradi novega načina delovanja zveze komunistov, ki je odprt in demokratičen, obenem pa je za njegovo uveljavljanje potrebno znanje ter argumenti za katerimi stojimo in smo jih pripravljeni braniti, terja od nas veliko večje napore. Zato je za ponovno uveljavljanje zveze komunistov, ki se bo dokazala s pravo potjo iz krize, potrebno znanje. Z znanjem oboroženi, ob demokratičnem soočanju mnenj in tako argumentiranih rešitvah izhoda iz krize, uveljavljenih znotraj SZDL in skupščinskega sistema bomo dokazali svojo avantgardnost. Velikokrat so bila postavljena tudi vprašanja odgovornosti tistih članov zveze komunistov na vseh ravneh od občine, republike do federacije, ki niso izvajali jasno določenih nalog, za katere smo se dogovorili na kongresih. Temu se pravi oportunizem znotraj zveze komunistov. Vsi člani zveze komunistov smo zavezani poleg kvalitet lika komunista našemu statutu in realizaciji sprejetih resolucijskih opredelitev na 10. Kongresu ZKS in 13. Kongresu ZKJ. Zato smo dolžni sproti ocenjavati uresničevanje kongresnih usmeritev nas samih, kot tudi tistih naših članov, ki opravljajo odgovorne funkcije tako na ravni naše občine, republike in federacije. V kolikor bomo ugotavljali odstopanja od začrtanih smeri ter oportunizem, smo dolžni začeti statutarne postopke za ugotavljanje odgovornosti. Udeleženci konference so nato zelo zavzeto pretresli aktualna družbena vprašanja in vlogo komunistov pri tem v treh delovnih skupinah: V skupini za družbenoekonomske odnose, v skupini za politični sistem ter v skupini za organiziranost in razvoj ZK. Na plenarni seji je o delu skupine za družbenoekonomske odnose poročal Boris Zakrajšek, ki je dejal, da je bila izražena dokajš-nja zaskrbljenost nad sedanjim gospodarskim položajem, za katerega je značilna neustrezna delitev družbenega proizvoda, ki pomaga uresničevati težnje po enakosti v revščini, ne spodbuja pa znanja, sposobnosti in produktivnosti. To se močno odraža tudi v povečanju obveznosti gospodarstva za nerazvite. Delegati so dali polno podporo družbenim dejavnikom v naši republiki in občini,-ki si prizadevajo, da bi z ustavnimi spremembami in tudi v praksi zagotovili večjo samostojnost gospodarskih organizacij. Nismo za zmanjševanje doseženega standarda v družbenih dejavnostih (zdravstvo, šolstvo itd.) pač pa za pogoje, ki bodo omogočili,da bomo z večjim družbenim produktom pokrili te potrebe. Delež pri gradnji objektov kot je pošta, zdravstveni dom in podobno bi morali bolj enakomerno razdeliti na vse delovne organizacije. Menili so, da bi morali komunisti v občinskem izvršnem svetu izoblikovati program razvoja infrastrukture (družbene in komunalne dejavnosti) v občini in tudi način financiranja. V skupini za politični sistem (o njenem delu je poročal Bogo Wi-egela) je bilo največ razprav v zvezi z učinkovitostjo delovanja delegatskega sistema in odgovornostjo izvršilnih organov. Administrativni posegi državnih organov v delitev dohodka, hitri postopki pri sprejemanju odločitev, nejasna gradiva in podobno so razlogi, da se vse bolj povečuje nezainteresiranost delegatov za delo v skupščinah. To so vzroki tudi za čedalje bolj kritično udeležbo na sejah skupščin SIS in v zadnjem času tudi na zboru združenega dela občinske skupščine. Tudi pred zvezo komunistov se postavlja vprašanje, ali bomo iz sedanje krize izšli preko samoupravnih produkcijskih odnosov s podlago na blagovno tržnih zakonitostih, ali pa bomo zdrsnili v materialno in kulturno revščino. Zato bi morala ZK prenehati delovati kot partija na oblasti, pač pa v skladu z demokratično sprejetimi usmeritvami zahtevati od svojih članov odgovornost za uresničevanje teh usmeritev. To še zlasti velja za komuniste, ki opravljajo najodgovornejše dolžnosti v izvršnih organih. Odgovornost teh komunistov naj ugo- tovijo njihove osnovne organizacije, za predsednika in člana zveznega izvršnega sveta pa predvsem komunisti-delegati v zvezni skupščini, ko bodo v kratkem obravnavali poročilo o rezultatih stabilizacijskih ukrepov. Kritično so ocenili tudi številna draga potovanja naših najvišjih predstavnikov v tujino. Na posamezne kritične pripombe, zlasti v mladinskem tisku, bi morali takoj reagirati z ustreznim pojasnilom in z boljšim obveščanjem javnosti o nekaterih pomembnih družbenih vprašanjih. Posamezne družbene pojave je treba bolj trezno in preudarno ocenjevati in reševati, ne pa ustvarjati iz njih afere, ki dajejo vtis, da je pri nas vse narobe in da ni nobenega prizadevarja za izhod iz težav. V skupini za organiziranost in razvoj (vodila jo je Silva Svetic) so menili, da bi morali biti komunisti, ki so sicer člani osnovnih organizacij v združenem delu, bolj aktivni v krajevnih skupnostih. Tudi zato, ker v osmih krajevnih skupnostih nimajo osnovne organizacije ZK. Zahtevali so tudi bolj učinkovito medsebojno obveščanje v zvezi komunistov o aktualnih družbenih vprašanjih. Bolj bi morali spremljati in poživiti delovanje komunistov v ostalih družbeno političnih organizacijah in društvih. F. S. Na programski konferenci ZKS so izvolili namesto dosedanjih štiri nove člane občinskega komiteja. To so: Anton Fišer, Rajko Pučnik, Janez Dimec in Ivan Hribar. Za člana tovariškega razsodišča pa Sreča Podbevška. ■k Možni kandidat za predsednika občinske skupščine MAKS LAVRINC se je rodil leta 1948, je diplomirani pravnik in zaposlen kot šef splošno kadrovskega sektorja v Induplati o Maksu Lavrincu in njegov kratek pogled na delo, če bo izvoljen za predsednika občinske skupščine. Predstavljamo jih tudi zato, ker so v posameznih okoljih pri obravnavi možnih kandidatov, predvsem za funkcijo predsednika občinske skupščine, želeli, da se kandidat s svojim minulim delom in pogledom na bodoče opravljanje te dolžnosti tudi sam širše predstavi. Predstavitev možnih kandidatov za vodilne funkcije in njihovih pogledov na uresničevanje aktualnih družbenih vprašanj pomenijo pomembno dograditev našega volilnega sistema. Prvi poskusi so bili storjeni za najodgovornejše funkcije v republiki v osrednjih sredstvih javnega obveščanja, niso pa Še sprejeta ustrezna pravila, ki so zelo pomembna za odprt in demokratičen dialog. Seveda pa je treba k temu dodati, da je na kandidacijskih konferencah še vedno mogoče predlagati dodatne možne kandidate in če predlog na kandidacijski Jarše. Stanuje v Kamniku, Pot na poljane 4/a, je delegat KS Kamnik Center in član skupine delegatov za zbor občin republiške skupščine. Tovarišu Maksu Lavrincu je evidentiranje za eno od najodgovornejših funkcij v občini predvsem možen izziv za njegov prispevek k reševanju aktualnih vprašanj v kamniški občini na temelju sprejetega družbenega plana, ki naj bi širil in odpiral možnosti za nadaljnjo.uveljavitev občine na gospodarskem, poslovno turističnem in ekološkem področju. Takšni so osebni podatki Odbor za podeljevanje nagrad pri občinski skupščini Kamnik po sklepu, sprejetem na redni seji in na podlagi 2. in 4. člena odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik v počastitev občinskega praznika RAZPISUJE ^ nagrado »Toma Brejca« kot javno priznanje za pomembna prizadevanja in dosežke posameznikov ali delovnih skupin na področju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti, ki imajo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v občini ali tudi izven nje. Rok za dostavo prijav z obrazložitvijo za podelitev nagrade »Toma Brejca« je 30. april 1988. Prijave pošljite na naslov: Odbor za podelitev nagrad »Toma Brejca« pri občinski skupščini Kamnik, Titov trg 1. konferenci (temeljni, občinski ali republiški) podpre najmanj četrtina navzočih, je tak predlog uvrščen na seznam možnih kandidatov. Ker pa naj bi vsem možnim kandidatom za posamezne funkcije zagotovili enakopravno predstavitev (v Kamniškem občanu ob štirinajstdnevnem izhajanju ni mogoče tekoče spremljati vseh pobud in predlogov), bo to storjeno na občinski kandidacijski konferenci, na kateri je treba, skladno z usmeritvami RK SZDL Slovenije, omogočiti delegatom in drugim udeležencem, da postavljajo možnim kandidatom vprašanja o njihovih videnjih in ciljih na funkciji, za katero so predlagani, in možnim kandidatom, da na vprašanja odgovorijo. OK SZDL KAMNIK. OBVESTILO Društvo invalidov Kamnik obvešča člane, da bo letna skupščina združena s prosla-bo MEDNARODNEGA DNEVA INVALIDOV in kulturnim programom v soboto, 26. marca 1988 ob 9. uri v mali dvorani kina Dom v Kamniku. r Prenovljeni razredi v šoli Frana Albrehta Ko smo se učenci predmetne stopnje OŠ Frana Albrehta Kamnik po štirinajstih dneh zimskih počitnic vrnili v šolo, nismo mogli verjeti svojim očem. Starih, polomljenih omar, ki se nikoli niso dale zapreti in so s svojo razmetano notranjostjo krasila naše avle, ni bilo več. Namesto njih zdaj stojijo lepe, velike omare. V njih ima vsak učenec svojo poličko za dežnik in čevlje. Poleg omar stojijo obešalniki in vsak učenec ima svojega, na katerega lepo obesi svoje oblačilo. V avlah so tudi lesene klopice, na katerih posedamo med odmori in »plon-kamo« domače naloge. Avle so lepo prebeljene, poleg klopic pa so korita za rože. Ponovno smo ostrmeli ob prihodu v razrede, saj so na novo prebeljeni, na staneh pa so skoraj v vseh razredih dolge police za rože. Tudi reditelj pri brisanju table se je razveselil, saj je voda iz pipe v marsikaterem razredu pritekla hitreje in z močnejšim curkom kot prej. In ker tako kot prej vestno hodimo k šolskemu zobozdravniku, smo vsi opazili veliko spremembo - čakalnica je preurejena in lepo pobeljena. Drugo in tretje nadstropje naše šole sta zdaj zelo lepi in upamo, da bosta še dolgo taka. Za pomoč pri preureditvi in prenovitvenih delih se moramo zahvaliti predvsem pokrovitelju naše šole, delovni organizaciji KIK, saj brez njihove pomoči delo prav gotovo ne bi bilo tako hitro in temeljito opravljeno. Med našimi počitnicami je namreč skupina delavcev KIK razmontirala stare omare, popravile električno napeljavo in vodovodno instalacijo. Opravili so vsa potrebna zidarska in pleskarska dela, opremili so učilnice s policami, v kemijskem kabinetu so popravili delovne pulte. Našemu pokrovitelju, DO KIK, se v imenu vseh učencev OŠ Frana Albrehta za pomoč najlepše zahvaljujemo in upamo, da bomo pomoči z njihove strani še kdaj deležni, posebno pri obnovi pritličja in prvega nadstropja naše šole. Obljubljamo, da bomo po svojih močeh vrnili vložena sredstva. SONJA KEMPRL, nov. krožek OŠ Frana Albrehta Zahteva za odpoklic delegata iz skupščine KS Komenda V SLOGI JE MOČ - se glasi znani slovenski rek, ki velja tudi za delo in življenje v naši krajevni skupnosti Komenda. Pod tem geslom je bilo že marsikaj doseženega in postorjenega. Komenda ni kakšen zakoten zaselek, kjer bi posameznik trmasto uveljavljal svoje osebne, neprilagodljive posebnosti, temveč je to kraj, ki polno živi ob vseh svojih bogatih zgodovinskih in drugih značilnostih. Že Valvazor je v znameniti SLAVI VOJVODINE KRANJSKE namenil Komendi nekaj prostora. Škoda je, da nekateri zgodovine svojega kraja bolj ne spoznajo, da bi ugotovili, kako že od nekdaj ne moreš zadovoljno živeti v neki skupnosti, če ne sprejmeš njenih splošnih pravil obnašanja, ki temeljijo na solidarnosti, poštenju, zdravem medsebojnem tekmovaju in strpnih medčloveških odnosih. Večina krajanov, z zelo delovnim vodstvom na čelu, rada poprime za vsakršno skupno delo, kadar je to v dobrobit vsej krajevni skupnosti in je namenjeno boljšemu počutju tako domačinov, kot obiskovalcev. Tedaj jim Semafor bo! Na zahtevo mladincev, ki so že decembra napovedali protestni shod na križišču obvoznice, če kar najhitreje na tistem mestu ne bo semaforja, je izvršni svet pripravil kratko informacijo o pripravah na postavitev semaforja oziroma gradnjo druge faze povezovalne ulice. Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost je v planske dokumente za letošnjo leto postavitev semaforja dala kot prednostno nalogo. V sofinanciranje se bo vključevala tudi republiška skupnost za ceste. Komunalno podjetje je pripravilo vsa izhodišča za nadaljevanje del na povezovalni ulici - tehnično dokumentacijo in samoupravni sporazum soinvestitorjev, za izvajalca pa je po pregledu ponudb izbralo SCT Ljubljana. Sorazmerni delež pri izgradnji križišča bodo prispevale tudi krajevne skupnosti. Mestne krajevne skupnosti bodo tako združile nepovratna sredstva, ostale pa bodo dale posojilo, ki jih bo občina vrnila iz sredstev solidarnosti in s tem seveda teh sredstev za krajevne skupnosti tekom lćta ne bo. Izvršni svet je pred kratkim sklical sestanek direktorjev in jih ob tem opozoril, naj takoj po predložitvi zaključnih računov nakažejo po stopnji 1,3 iz čistega dohodka sredstva za komunalno cestno skupnost, da bo le-ta lahko izpolnila svoje obveznosti do investitorja (Komunalnega podjetja). Izvajalcu del (SCT) bi morah po pogodbi najkasneje do 2. marca nakazati 150 milijonov predplačila, prav tako vsoto pa bo SCT moral dobiti ob zaključku del. »Do današnjega dne (2. marca) so krajevne skupnosti nakazale 58 milijonov dinarjev, deset milijonov je nakazal izvršni svet - iz sredstev proračuna za elementarne nezgode, SIKCS je nakazala 30 milijonov dinarjev, ker pa še ni bilo sej organov republiške skupnosti, niti ne Zavarovalne skupnosti Triglav, Območne skupnosti Ljubljana, smo si morali po sto odstotni obrestni meri sposoditi sredstva v višini 50 milijonov dinarjev. Dva milijona dinarjev bo prispeval tudi investitor. Obveznosti do izvajalca bodo tako z mnogo napori le izpolnjene, tako da se gradnja križišča lahko začne,« je povedal predsednik izvršnega sveta. R. G. ni žal vloženega truda. Tudi stanovalci Kranjske, Krekove in Urhove ulice si zdaj prizadevamo, da bi končno le zgradili kanalizacijo, uredili cestišča, odstranili ovire s cestnega zemljišča, ki motijo varen promet in bodočo gradnjo kanalizacije. Ob vsej podpori skupščine KS, sveta krajevne skupnosti Komenda in obeh predsednikov hočemo imeti lepše in bolj zdravo okolje. Gradbeni odbor hitro ukrepa in sproti porablja s samoprispevkom ter od krajanov zbrani denar tako, da je glavni material ob cestiščih že pripravljen. Z delom bi začeli takoj, vendar se pojavlja problem, ker poteka trasa kanalizacije po cestnem zemljišču, ki je pri enem krajanu zasajeno z živo mejo in okrasnimi drevesi ter ograjo daleč v cesto. Ves spodnji del Krekove ulice je bil na novo odmerjen že oktobra lani, razen pri zgoraj omenjenem uporabniku parcele, ki tega ni dovolil. Postopek za sodno odmero že teče, vendar se lahko zavlačuje tudi tako, da poziva na sodno obravnavo preprosto ne sprejmeš in se zato preloži za nedoločen čas, kar seje zgodilo 10. 2. 1988 popoldne na Temeljnem sodišču Ljubljana Enota Kamnik, v posmeh vsem organom, službam in krajanom, ki hočejo, da z družbeno imovino ravnamo prav tako, kot z osebno. Kaže, da tudi v teh, za navadnega občana preprostih zadevah birokratski mlini namerno in nenamerno zelo počasi meljejo, če jim dobro organizirani ter obveščeni mojstri »pravilno« strežejo in jim družbeno dobro nič ne pomeni. Krajani iz prej omenjenih ulic so na svojem, dobro obiskanem zboru, kije bil 1. 2. 1988, soglasno zahtevali odpoklic svojega delegata iz skupščine krajevne skupnosti iz razlogov, ki so navedeni v sklepu zbora in posredovani krajevni organizaciji SZDL Ko'menda. Vztrajajo, da se zamenjava izvede, sicer so raje brez delegata, ki nima zaupanja. Za gradbeni odbor MIHAEL ŠUTEJ, STANE ŠVI-GELJ 8. marec — čigav praznik? Anketa je prav gotovo ena najbolj priljubljenih in branih novinarskih zvrsti, čeprav tistemu, ki jo dela ne povzroči niti pol toliko veselja, kot bralcu. Anketirani občani namreč največkrat pokažejo hudo nejevoljo, ko jih povprašaš za njihovo mnenje, čeprav so tudi svetle izjeme. Moški se o prazniku žena sploh niso hoteli pogovarjati, ženske pa so nam tudi delile košarice, druga za drugo. Precej jih je na vprašanje, kaj jim pomeni in kako praznujejo osmi marec odgovorilo - nič, ne praznujem ali, saj nima pomena, ženske od tega praznika nimamo nič, za eno pa sem bil celo »zlati cuker-ček,« ki zaradi svoje mladostne naivnosti še ne ve, da je v resnici to praznik moškega pijančevanja. Morda katera od teh trditev tudi drži, saj poznamo pregovor - sto ljudi, sto okusov. Kljub malce pesimističnemu uvodu, v imenu uredništva želim vsem ženam, dekletom in materam obilo lepih uric, ki pa naj se ne končajo že devetega marca. TOMAŽ OREHAR: »Temu prazniku ne posvečam večje pozornosti, saj nisem prepričan, da je to res le praznik žensk. Osmi marec se mi vsi po vrsti, z moškimi vred, včasih pa je bil to le dan mater. Pri nas tega praznika ne praznujemo ne vem kako slovesno, čeprav je res, da so moški takrat bolj prijazni, kot ponavadi.« BRIGITA JAGODIC: »O prazniku težko rečem kaj določenega, saj ga še nikoli nisem praznovala; morda ga bom letos prvič. Če posplošim - tega dne so moški bolj pozorni, ker pač morajo biti, vendar že naslednji dan o tej pozornosti ni več sledu, zato je ta praznik bolj formalnost, kot kaj drugega.« ALENKA JENKO: »Glede ria svoja leta s tem praznikom še nimam prevelikih izkušenj in mi tudi ne pomeni veliko. Največkrat ga sploh zdi povsem navaden dan, z malce spremenjenim ritmom življenja, saj poskušamo moški vsaj en dan v letu razbremeniti ženske ali jih razveseliti s skromnim darilom. Skratka, ta praznik bi primerjal s pustom, ki prav tako nima ne vem kakšne veljave, ritem življenja je pa spremenjen.« ANICA VERDNIK: »Ta praznik mi kar precej pomeni, čeprav ga nikoli ne praznujem v pravem pomenu be- ne praznujem, če ga, ga pa v družbi prijateljic. Zato tudi ne pričakujem kakšnih posebnih daril, vesela sem že, če se me spomnijo s kakšno »rožco«.« ANA SIMŠIČ: »Osmi marec praznujemo doma, v družini, pomeni pa nam spomin na čase, ko je bil to še dan mater. Moški v hiši so takrat izredno pozorni in precej bolj pridni, kot druge dni. Odkar sem v pokoju, praznujem še skupaj z ostalimi upokojenkami v našem domu. Pripravimo majhno slovesnost z recitacijami in branjem pesmi, sede. Ravno tako delam, kot vse druge dni, saj kakšne posebne pomoči od moških ne dobim, niti je ne pričakujem. Spomnijo se me le s kakšno rožico, drugače pa si dan popestrim sama, tako da kam grem ali naredim kaj zase, za kar ob navadnih dneh nimam časa.« SAŠA BALANTIČ: »Osmi marec pri nas čisto narobe praznujemo, saj proslavljamo pa srečolov z majhno pojedino, tako da je to vedno lep trenutek, katerega se še dolgo spominjamo.« Kot kaže Kamničanke niso ravno navdušene nad pozornostjo, ki jim jo izkazujejo moški, nekatere pa celo mislijo, da smo jim ta praznik že vzeli in tako našli še en razlog, da se ga lahko napijemo - in to v imenu žensk. Pri tem pa sploh ne vedo, da se marsikdo napije od sreče in veselja, ker njegova žena podpira doma tri vogale, on pa le enega. MATIC ROMŠAK KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK POZIVA samoupravne organe delovnih organizacij, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, društva in druge organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik' (Ur. vestnik Gorenjske št. 6/64-1974) in Pravilnika o podeljevanju Častnih priznanj občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 19/81) dostavijo komisiji do 30. aprila 1988 predloge z obrazložitvijo za podelitev: zlate plakete Kamnika srebrne plakete Kamnika bronaste plakete Kamnika javnega priznanja Kamnika Predlogov, dostavljenih po 30. aprilu 1988, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznanj ob letošnjem občinskem prazniku. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Notranja ureditev poslovalnice Kočna posodablja svoje poslovalnice Dopoldne, koje lastnik »nabavni«, v Mirkovičevi prodajalni postreže njegova sestra Ljiljana. (Foto: M. Jančar) Modernizacija in posodabljanje poslovalnic trgovskega podjetja Kočna Kamnik je postala nuja in pravilo te delovne trgovske organizacije. Pred koncem preteklega leta so preuredili salon pohištva na Kranjski Cesti, končujejo pa preureditev Želez-nine na Tomšičevi ulici 11. Preureditve te prodajalne so se lotili zaradi dotrajanosti zgradbe, zaradi preutesnjenosti in zaradi poslovne potrebe, da blago čim bolj nazorno prikažejo kupcem. Pogovarjali smo se s poslovodjo prodajalne Mirom Biderjem. Dejal je, da so šli v prenovitev lokala zaradi sanacije stare stavbe in možnosti za povečanje prodajnega prostora. Stavbo so urejali skupaj s stanovajsko-komu-nalnim gospodarstvom, ki bo pridobil v zgornjih nadstropjih prostore zase in za več stanovanj. Poslovalnica - Železnina je v spodnjih prostorih pridobila okrog 80 m2 prodajne površine. Vrednos vseh del znaša skoraj 900 milijonov din, od tega samo za prodajni prostor okrog 200 milijonov. Poslovalnica je že odprta, čeprav na zunanjem delu zgradbe dela še niso v celoti zaključena. V poslovalnici je mogoče nabaviti ves vodovodni material, okovje, orodje, povdarek dajejo prodaji ploščic za talne in zidne obloge. Pestra je ponudba sanitarne keramike, opreme za kopalnice in stranišča. Preurejanje prostorov teče leto dni. Kljub gradnji in oviram, ki so jih spremljale, je bila prodaja skoraj normalna in zelo malo motena, seveda ob znatno povečanih naporih prodajnega osebja. Prepričani so, da bodo kupci tudi v prihodnje z njihovim delom še bolj zadovoljni. STANE SIMŠIČ Sveža zelenjava tudi na Duplici Letos več kulturnih jubilejev Dupličani smo se preteklo jesen nadvsem razveselili lične in bogato založene trgovinice s sadjem in zelenjavo. V novem prostoru oh Mercatorju jo je odprl nekdanji bančni delavec Braco Mirkovič. Pravi, da je najprej prosil na občini za dovoljenje za odprtje manjšega »kafića«, vendar mu odgovorni niso dovolili. Krajani smo tega prav gotovo veseli, saj smo tako dobili preprosto zelenjavno trgovino, »kafi-čevK pa je na Duplici že tako dovolj. Ko sem se sredi febraurja pogovarjala z lastnikom Mirkovi-čem, sva v njegovi prodajalni našla preko 40 vrst svežega sadja in zelenjave. Po moji presoji pa tudi kakovost blaga ne zaostaja za ljubljansko tržnico. Naj samo omenim, da je v razmeroma majhni prodajalni moč kupiti 6 vrst kvalitetnega suhega fižola. S polic pa vabijo tudi nekateri vloženi izdelki, sokovi in sirupi po nekoliko nižjih cenah, kot v samopostrežnih trgovinah. »Prizadevam si, da kupce zadovoljim po svojih najboljših močeh,« je zatrdil prijazni Braco Mirkovič. »Včasih skočim tudi čez mejo, od koder v dovoljenih količinah pripeljem sadje ali zelenjavo, ki jo pri nas ni moč nabaviti.« Na nekatere posebnosti včasih opozarja tudi napis na zelenem panoju pred vhodnimi vrati. Seveda ima Mirkovič še veliko zamisli, ki bi jih rad uresničil in se kupcem še bolj približal. Vendar naj zaenkrat ostanejo skrivnost in jih bomo raje predstavili tedaj, ko bodo uresničene. MOA Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL so člani med drugim sprejeli program prireditev in proslav, ki se bodo odvijale v letošnjem letu. Poleg dogodkov, ki so povezani z državnim, občinskim in političnem razvojem naše družbene skupnosti, je koordinacijski odbor za proslave pri občinski konferenci v program vključil tudi nekaj prireditev, ki so še posebno povezane z našim mestom. Naštejmo le nekaj omenjenih prireditev in proslav. V marcu bodo praznovali v krajevni skupnosti Pšajno-vica, aprila se bodo zvrstile ku-rirčkova pošta, srečanje pionirskih gledaliških skupin Gorenjske, predstavile se bodo gledališče skupine iz naše občine; sredi aprila je v naši občini predviden otroški turistični festival. Maja pa bo tradicionalna spominska dirka Slavka Jesenovca. Poleg tradicionalnega srečanja gorenjskih aktivistov bodo v juniju praznovali v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica, v Godiču in Komendi, sredi meseca pJ bo med drugim tudi srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske na Titovem trgu. Julija bodo praznovali v kamniškem planinskem društvu 95-letnico ustanovitve PD - praznovanje bo združeno z dnevom kamniških planin in otvoritvijo prenovljene koče na Kokrškem sedlu. V avgustu bodo praznovali v krajevnih skupnostih Motnik in Spitalič, konec meseca pa bosta dve kolesarski prireditvi - dirka na Černivec za vse kategorije in kolesarski maraton »Po poteh II - grupe odredov«. Oktobra bodo praznovali v krajevni skupnosti Sela. Letošnje leto pa bo še nekaj pomembnih jubilejev v naši občini: 120-letnica kamniške čitalnice, 90-letnica kamniške godbe in 70-letnica Kulturnega društva »Solidarnost«. Vendar to še ni vse. 18. marca bo poteklo 50 let od odkritja mamutovega okostja v Nevljah. V tem mesecu moramo omeniti še republiško prvenstvo pionirjev v streljanju z zračno puško, v avgustu je predvidena postavitev spominske plošče pisatelju in literarnemu kritiku Juriju Svetcu v Podgorju, v okto- bru pa bo odkrita plošča Josipu Nikolaju Sadnikarju ob 125-letni-ci rojstva in 95-letnici odprtja njegove zbirke za javnost. Če bo vse po sreči, bomo v poletnih mesecih v našem mestu dobili tudi vremensko hišico, ki jo bodo sofinancirali v turističnem društvu, kulturni skupnosti in KIK. R. G. Manj možnosti za zaposlitev Od decembra 1986 do novembra lani se je število zaposlenih v družbenem sektorju v naši občim povečalo od 10.743 na 10.815 delavcev ali za 0,7 odstotka. Skupno število zaposlenih pa je na račun zmanjšanja zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela padlo iz 11.383 na 11.353 delavcev. Manjše povpraševanje OZD po delavcih v zadnji četrtini leta je napovedovalo, da bo gospodarska kriza vplivala tudi na zapo-slovaje v družbenem sektorju. Tako so delovne organizacije v načrtih zaposlovanja za leto 1988 prvič napovedale zmanjšanje števila zaposlenih za okoli 1,3 odstotka. Dve tretjini novih zaposlitev v družbenem sektorju smo dobili v negospodarstvu. Povečanje je posledica širitve zmogljivosti in Programov teh dejavnosti, kot tudi nekaterih statusnih sprememb. V gospodarstvu se je zaposlenost povečala le za 0,3 odstotka. Povprečna zaposlenost v preteklem letu je v primerjavi z le- tom poprej še vedno visoka, to pa predvsem zaradi hitre rasti zaposlenosti koncem leta 1986. Tako znaša v gospodarstvu 1,5 odstotka, v negospodarstvu celo 5,2 odstotka, skupno z zasebnim sektorjem pa 1,6 odstotka. Zmanjšane zaposlitvene možnosti so konec leta vplivale na večje nezaposlenosti. Konec decembra je zaposlitev iskalo 155 delavcev, od tega 42 prvo zaposlitev. Med iskalci je bilo 55 žensk. Leto poprej je zaposlitev iskalo le 91 delavcev. Povečalo se je število nezaposlenih moških, prvih iskalcev zaposlitve, iskalcev s IV. in V: stopnjo strokovne izobrazbe ater mlajših od 26 let. Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti je prejemalo 27 upravičencev, denarno pomoč pa 13, kar predstavlja 12,6 odstotka vseh iskalcev zaposlitve v preteklem letu. In kakšni so obeti za letos? Prvič se srečujemo z napovedjo padca zaposlenosti, v gospodarstvu naj bi se zmanjšala za 1,6 odstotka, negospodarstvo pa napoveduje 2 odstotno povečanje. Zmanjšanje zaposlenosti v gospodarstvu bodo dosegli z neza-sedanjem delovnih mest ob upokojitvah. Velik del predstavlja napoved ekonomskega viška 146 delavcev, od katerih naj bi jih 126 prešlo med brezposelne. Delovne organizacije nameravajo za nedoločen čas zaposliti 228 delavcev. Na dodatnih delih in nalogah se bo zaposlilo 117 delavcev, na izpraznjenih zaradi upokojitev pa 111. Kar 88 odstotkov je potreb po delavcih s strokovno izobrazbo; 34,5 s IV. stopnjo, 16,6 s V. stopnjo in 19,3 odstotka z višjo in visoko izobrazbo. Za določen čas se bo lahko zaposlilo 117 delavcev. Lani so organizacije združenega dela načrtovale 510 potreb za določen čas, od tega 212 nadomestnih in 298 dodatnih. Možnosti zaposlitve so se ob upoštevanju presežka delovne sile zmanjšale na petino, zboljšala pa se je sestava načrtovanih zaposlitev glede na strokovno izobrazbo. Kako bo poskrbljeno za mlade iz šol, od katerih jih bo 80 odstotkov imelo strokovno izobrazbo in iskalo pripravništvo? Na voljo je le 86 pripravniških mest ali slaba polovica lanskih. Poskrbljeno bo predvsem za kadrovske štipendiste. Večina pripravnikov se bo zaposlila za določen čas. V okviru usklajevanja letnih načrtov zaposlovanja bo treba vztrajati pri večjem številu pripravniških mest, kljub manjšim potrebam po delavcih. Za prihodnje leto delovne organizacije predvidevajo za četrtino manjši obseg razpisanih kadrovskih štipendij. Razpisujejo 264 štipendij; 176 do IV. stopnje strokovne izobrazbe, 37 za V. stopnjo in 51 za VI. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe. V primerjavi z lani se je najbolj zmanjšal delež štipendij za višje in visoke ter srednje šole. Spodbudno pa je, da večina OZD kljub težki ekonomski situaciji še vedno štipendira, saj se zaveda pomena načrtnega pridobivanja in vzgoje novih kadrov. Strokovna služba SIS za zaposlovanje Kamnik: CVETKA CVEK KRAJANI, DUPLICE, ŠMARCE IN VOĆJEGA POTOKA ____w A Predsedstvo KK SZDL DUPLICA organizira JAVNO TRIBUNO ki bo v TOREK, 15. MARCA 1988, ob 18.30 v KULTURNEM DOMU NA DUPLICI na temo SME-TIŠČNA JAMA IN PROSTORSKA PROBLEMATIKA NASPLOH. Tribuni bodo prisostvovali vsi najvidnejši funkcionarji kamniške občine, katerim boste neposredno lahko postavljali vprašanja. Vprašanja lahko postavite tudi v pismeni obliki in jih pred javno tribuno pošljete na predsedstvo KK Duplica ali pa na samo TRIBUNO. Hkrati bo tribuna tudi priložnost za razpravo o USTAVNIH SPREMEMBAH. Želimo in vabimo vas, da se vabilu odzovete v čimveč-jem številu. Vstop je odprt vsakomur, ki želi sodelovati, tudi če ni iz omenjenih krajevnih skupnosti. Krajani izkoristite ponujeno demokracijo! Predsedstvo KK Duplica! Na podlagi 23, in 27. točke Volilnega pravilnika SZDL in ZS Slovenije sklicujem sejo občinske kandidacijske konference za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in v skupščinah SIS v občini, za predsednika in člana predsedstva SRS ter za nosilce vodilnih funkcij v Skupščini SRS in v skupščinah SIS v republiki, ki bo v sredo, 16. marca 1988, ob 14.30 v sejni sobi SO KAMNIK, Titov trg 1, II. nadstropje. Predsednik OK SZDL Davorin GREGORIČ Odprto za mnenja o ustavnih spremembah Ustavne spremembe, priložnost za izhod iz krize Pristop s spremembam ustave v Jugoslaviji in v republikah bi moral biti v prvi vrsti koncipiran na spremembah ekonomskega in političnega sistema, tako da bi spremembe zagotavljale opustitev vseh dogmatskih, kvazisocialističnih zavor v razvoju proizvajalnih sil. Samo povečanje proizvodnje in s tem povezano povečanje proizvedenih količin blaga za menjavo lahko pripelje do želenega tržnega gospodarstva brez negatinih učinkov inflacije in še hujše stagflacije. Ob izčrpani družbeni akumulaciji bo to mogoče doseči le s produktivnim angažiranjem blokiranega možganskega in finančnega kapitala vseh sposobnih in dela voljnih Jugoslovanov. Drugo področje, ki bi mu ustava morala posvetiti bistveno več pozornosti z restriktivnega vidika je »naša« poraba. Vse oblike splošne in skupne porabe je potrebno že v ustavi limitirati z zgornjim deležem v novo ustvarjenem družbenem proizvodu. Vsaka višja poraba bi se morala šteti za napad na temelje družbenopolitične ureditve. Ustavni limit porabe bi moral veljati vsaj do novih ustavnih sprememb, najmanj pa deset let. Zniževanje deleža v porabi bi moralo biti za splošno porabo bistveno večje kot za skupno porabo. Na zadnjem mestu ustavnih sprememb bi lahko bil problem delitve oblasti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi. Ustavne rešitve iz leta 1974 je v domeni delitve oblasti nujno dopolniti le v možnosti začasnega oženja pristojnosti posamezne ožje družbenopolitične skupnosti v korist širše družbenopolitične skupnosti v primerih, ko ožja s svojimi oblastnimi ukrepi ne dosega načrtovanih ciljev razvoja oz. rasti družbenega proizvoda, kot podlage skupnega in sočasnega razvoja Jugoslavije. Za dosego teh ciljev je nujno: 1. Sprostiti možnosti opravljanja gospodarske dejavnosti pod enakimi pogoji na vseh področjih vsem sposobnim in dela voljnim državljanom in njihovim združbam brez omejitev glede oblike lastništva nad proizvajalnimi sredstvi. Možnost zakonskega predpisovanja načina poslovanja in upravljanja pa skrčiti na minimum. Za vse gospodarske subjekte je treba zaostriti pogoje gospodarjenja le z vidika ohranjanja in zaščite človekovega okolja. 2. Zagotoviti možnosti opravljanja negospodarskih dejavnosti zasebnikom in njihovim združenjem na vseh področjih, kjer to ni v nasprotju s potrebo po ohranjanju povečanega družbenega nadzora nad vsebino in načinom opravljanja dejavnosti. 3. Zagotoviti neobdavčljivost gospodarskega angažiranja denarnih sredstev in prepolovitev vseh davčnih in drugih dajatev ter prispevkov. 4. Zagotoviti enoten jugoslovanski trg preko svobodnega pretoka vseh oblik denarnih sredstev. Vlagateljem, ne glede na obliko lastništva denarnih sredstev, je potrebno zagotoviti enakopravno soodločanje pri upravljanju v vseh oblikah združevanja teh sredstev glede na obseg združenih sredstev, z enakopravnim prevzemanjem rizika za gospodarjenje. Le z zveznim zakonom naj bo mogoče opredeliti dejavnosti oz. posamezne gospodarske subjekte, ki iz strateških razlogov ne morejo poslovati z mešano lastnino. 5. Z ustavo je potrebno zajamčiti enakost vseh oblik lastnine brez vseh omejitev. 6. Ukiniti bi morali vse oblike administrativnega oz. »samoupravnega« zbiranja in prerazporejanja sredstev za gospodarske naložbe, razen za skupne projekte, pomembne za vso Jugoslavijo. 7. Zagotoviti možnosti neomejenega angažiranja tujega kapitala v vse oblike opravljanja gospodarskih dejavnosti, razen tam, kjer to preprečujejo varnostno strateški razlogi, pod enakimi pogoji, kot veljajo za pretok in angažiranje sredstev med domačimi subjekti. 8. Vsako najemanje tujih kreditov, za katere na koncu jamči država, naj bo mogoče le ob soglasju vseh republik. 9. V ustavi je potrebno določiti zgornje meje deleža novoustvarjenega družbenega proizvoda, namenjenega vsem oblikam splošne in skupne porabe, pri čemer je potrebno zagotoviti enakopravnost vseh glavnih porabnikov pri njihovem financiranju. 10. Usmeritve za davčno politiko morajo zagotavljati neobdavčljivost dohodkov, namenjenih proizvodnim naložbam, zmanjšanje obremenitve vseh proizvodov z davki in prispevki na raven, ki ne presega 50% dosedanjih davščin. Fiskalno politiko je treba usmerjati v sfero t. i. luksuzne in nadpovprečne osebne porabe. 11. Gospodarskim subjektom naj bo dana možnost prostega organiziranja na proizvodno-organi-zacijskem in upravljalskem področju. Na slednjem je potrebno ustavno opredeliti le tiste pravice, ki morajo biti zagotovljene delavcem za njihovo samoupravno organiziranje pri upravljanju z družbenimi sredstvi in s svojimi rezultati dela. 12. Upravljanje v ožjih in širših družbenih skupnostih naj bo zagotovljeno enakopravno vsem delavcem, delovnim ljudem in občanom pod enakimi pogoji in brez omejitev. Nihče, ki ne bo v najvišje organe oblasti izvoljen z neposrednimi in tajnimi volitvami, ne more biti izvoljen ali imenovan za predsednika ali člana organa tega telesa ali za predsednika ali člana predsedstva družbenopolitične skupnosti. 13. Delegatsko organiziranje in povezovanje mora biti osvobojeno vseh obveznih organizacijskih spon in prepuščamo interesom in potrebam samoupravno organiziranih volilcev. 14. Delovni ljudje in občani morajo biti na vseh nivojih neposredno odgovorni za razvoj materialne osnove njihovega življenja in dela. V kolikor te svoje ustavne pravice in obveznosti ne bi izpolnjevali, morajo imeti širše samoupravne organizacije in družbenopolitične skupnosti možnosti, da z zakonskimi ukrepi ekonomske politike neposredno začasno urejajo tista področja, katerih neustrezna izvedba zavira njihov razvoj. 15. Ustavne spremembe pod nobenim pogojem ne smejo generalno krepiti pristojnosti federacije, ker to predstavlja pot v unitarno državno ureditev, ki nima perspektive ne na ekonomskem, ne na političnem področju. Ohranjanje in krepi-'tev jugoslovanske federacije je perspektiva le v dopuščanju čimbolj avtonomnih ustavnih rešitev federalnih enot pri iskanju lastnih poti k skupnemu cilju. 16. Samoupravne interesne skupnosti naj bi se organizirale le na tistih področjih in za tiste izvajalce, kjer ni pogojev za neposredno povezavo uporabnikov in izvajalcev in za zagotavljanje dejavnosti izvajalcev izključno z neposrednim financiranjem, i • 17. Določbe ustave o organizaciji in delu upravnih in drugih državnih organov in služb morajo biti naravnane h krepitvi njihove avtonomnosti v izvrševanju funkcij in nalog glede na vse obstoječe centre politične moči in hkratno k zaostritvi njihove odgovornosti za opravljeno delo. Mnenja sem, da so našteti predlogi tiste minimalne spremembe v političnem in ekonomskem sistemu, ki bi lahko resno začrtale samostojen izhod iz krize že v naslednjem srednjeročnem obdobju. Večina zapisanega je že bila izrečena, a ni napak, da se predlogi, za katere osebno menim, da so pametni, čimvečkrat v razpravi ponovijo. Vsako sprenevedanje, da je izhod iz krize mogoč že z lepotno modifikacijo obstoječe družbenoekonomske in politične ureditve, kot jo ponujajo amandmaji, bo družbeno agonijo propadanja le podaljševalo in voz človeka vrednega življenja v naši družbi potegnilo v nepovrat. Za usmerjanje javne razprave o ustavnih spremembah, ki bi lahko imele za posledico dokončni ekonomski zlom gospodarstva in celotne družbe pa nima ne ustavne ne moralne pravice noben posameznik, skupina ali organizacija. Sprejem odločitev za pravočasne in celovite radikalne spremembe v življenju in delu družbe zahteva moč in jasnovidnost tistih, ki želijo nositi avantgardno vlogo v razvoju produktivnih in humanih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. JANEZ NOVAK Na rob ustavnim spremembam ali da mi otrok ne bo očital V Sloveniji se dnevno vrstijo javne razprave in tribune o ustavnih spremembah. To je čas, ki ga moramo dodobra izkoristiti, da bomo pripravili takšne spremembe ustave, ki bodo pomenile realno možnost, da se izkopljemo iz krize. Predlagani osnutki ustavnih amandmajev nas iz te krize ne bodo popeljali, obratno, celo več bo administrira-nja in krepitve zvezne birokracije. Upam, da smo demokratična družba in da nam varuhi tega sistema ne bodo očitali, da napadamo družbenopolitični sistem in temelje revolucije, samoupravljanja itd., kajti prav v času javnih razprav imamo ne samo pravico, temveč tudi dolžnost opozoriti na okoliščine in rešitve, ki bodo pripomogle k bodoči učinkovitosti našega sistema. Večkrat se sliši, tudi od eminentnih osebnosti, da naš sistem ni najbolj učinkovit. Osebno trdim, da sploh ni učinkovit. Imamo praktično največji zunanji dolg na prebivalca, izgube gospodarstva se iz leta v leto povečujejo, inflacija, želimo priznati ali ne, je vsak dan večja, kraje družbenega premoženja se nadaljujejo, obstaja hiperprodukeja predpisov, ki ustvarjajo ob tako konfuzni situaciji stanje, v katerem se ne znajdejo več niti strokovnjaki s pravnega področja. Predstavniki oblasti, družbenopolitičnih organizacij in še nekateri drugi pa tega nočejo in nočejo priznati in se z vsemi silami borijo za obstoj takšnega stanja. Res ne vem, ali so kot noji, ki prostovoljno tiščijo glavo v pesek, ali pa jim jo neka neznana sila potiska tja. Kaj je treba nujno spremeniti? Temelje ustave. Človeško se vprašajmo, zakaj naših najodgovornejših ni bilo sram najemati tako ogromnih dolarskih kreditov, saj predstavlja danes dolg naše države samo na glavnici preko 21 milijard dolarejv. Če smo sprejemali te dolgove, pa se nismo spraševali, kakšen vpliv ima zdaj kapitalizem na naš samoupravni socialistični sistem in kakšen vpliv bo šele imel, ko dolgove znova in znova reprogramiramo, se sedaj nikar ne sprenevedajmo in že enkrat nekaj ukrenimo na področju temeljev ustave. Eden od teh temeljev, ki ga je treba v koreninah spremeniti, je pojem in vsebina družbene lastnine. Danes ni teoretika, ki bi uspel definirati družbeno lastnino in če niti v teoriji nimamo razčiščeno, kaj ta lastnina sploh je, je toliko bolj žgoče vprašanje v praksi. Poglavitna bolezen te lastnine je, da ne vemo, kdo je nosilec te lastnine. Ali je to delovna organizacija kot pravni subjekt, ali so to vsi delavci, je morda to delavski svet, občine ali pa morda še širši krog ljudi. Skratka, o tem se ne ve v praksi nič in zato prihaja do situacije, da z njo delamo, oprostite izrazu, »kot svinja z mehom«. Kraje družbenega premoženja se vrstijo iz dneva v dan, da jih posebej ne omenjam, enako naracionalna poraba. To ni sploh nič čudno, ko pa predstavlja ustavni temelj le delo, za lastnino pa ni subjekta, ki bi zgolj iz tega naslova ter v kombinaciji z delom pridobil pravice, ki so po vsem svetu in že od rimskega prava naprej vsakomur znane. Če bi to uredili, potem bi odpadle vse nepotrebne določbe v ustavi, zakonu o združenem delu in ostalih mili --jonih predpisov, ki natančno predpisujejo, kakšne dolžnosti imajo »delavci« pri opravljanju z družbeno lastnino. Kot banalni primer naj samo povem, da imamo povsem specialen predpis o obračunavanju amortizaicje o tem, da moramo razširiti našo materialno osnovo dela, in še in še. Ali ni čudno, da skrbi na zahodu vsak kapitalist, v naši ljubi SFRJ pa vsak obrtnik ali kmet za to, da bo stroj ali druga osnovna sredstva obnavljal, jih vzdrževal in tudi nove nabavil, če bo imel za to sredstva, a ga noben predpis v ta racionalna dejanja ne sili. Celo vrsto vprašanj bi v zvezi s tem lahko odprli, vendar za to tu ni ne prostora, niti ni mesto za zelo srokovne razlage. Bistvo je le, da bi idejo osvojili, ne pa da trdimo, da je to dobro in ni treba ničesar spreminjati. Morda se sliši hudo bogokletno, je pa kot na dlani, ko v naši državi na osnovi zakonitih predpisov nezakonito uporabljamo družbena sredstva. To velja v vseh primerih, ko na osnovi zakonskih določil odvajamo sredstva za nerazvite, pa ne dobimo nikakršne povratne informacije, kaj so nerazviti s temi sredstvi storili. Razultatov ni! Razlike pa so vedno večje!? Zadnje čase je v časopisih vedno več različnih tolmačenj o tem, ali je pravica republike in s tem naroda do samoodločbe že izkoriščena in da republika nima več nobene možnosti, da bi po posebnem postopku izvedla odcepitev; o različnih teoretičnih pogledih na to vprašanje je bilo že dovolj napisanega. V tem prispevku pa želim nakazati rešitev za ustavo SFRJ in SRS, da ne bi v bodoči kočljivi situaciji teoretsko razpravljali in izgorevali v imenu ljudstva. Sedaj je to prilika, da v zvezni ustavi zapišemo jasno misel in to je, da ima republika pravico do samooodločbe v SFRJ, pri čemer pa ima narod v tej republiki, ki je sočasno tudi država, ne samo pravico, temveč tudi dolžnost izvesti odcepitev, če ugotovi, da je ogrožen. Merila, po katerih se ugotovi stopnja ogroženosti, katere posledica bi bil začetek postopka odcepitve, pa bi morala biti precizirana v republiških ustavah. Zaradi zgodovinskih različnosti narodov v SFRJ so merila za ogroženost v različnih koncih Jugoslavije lahko povsem različna, saj so tudi narodi ter njihove navade in običaji različni. Govoriti in pisati* o teh in še precej drugih vprašanjih, je za našo družbo in za marsikoga v tej družbi še tabu tema, vendar smatram, da smo vsaj v Sloveniji in morda še kje druje, toliko politično zreli, da vemo, kaj je resnična demokracija in kaj ona na papirju. Za razpravo o takšnih temah je potrebno tudi izbrati primeren čas. Če sedaj ne bi bil čas razprave o ustavnih spremembah, bi se mirno javil nekdo in obtožil, da je takšno pisanje najmanj protiustavno. Sedaj je to morda res, ker ustava kakršna je, še ni spremenjena, toda to so misli in ideje, o katerih se bomo morali skrbno in trezno pogovoriti in globoko upam, da bodo našle mesto v bodoči ustavi SFRJ in SRS. In še nekaj načelnih pripomb, ki bi jih veljalo nujno vključiti v javno razpravo ter tu izkristalizirati primerne oblike in vsebine: načelo SFRJ je med drugim tudi sožitje med narodi, miroljubna koeksistenca, neuvrščenost, itd., itd. Danes je v vsej jugoslovanski, še bolj pa svetovni javnosti znano, da smo pri preprodaji ali pa prodaji domačega orožja tujim državam kar na 10. mestu v svetu. Ob tem se mirno vprašamo, komu služijo zapisana načela, še posebej, ko vemo, da prodajamo orožje tistim državam, ki so celo neuvrščene. Ali kaže s takšno prodajo povsem prenehati, ali pa spremeniti te ustavne temelje. Zanimiva tema, ali ne? Zgodovinska resnica, ki je že doglo -znana je, da postane še tako napredna oblast reakcionarna takoj ali kmalu po tem, ko zavzame in postane vrhovna oblast. Morda je naša avantgarda v tem primeru izjema, nisem pa povsem prepričan in o tem ne bi postavljal nekakršnih trditev. Določe- ne okoliščine pa nakazujejo na to, da se že sama zaveda omenjene zgodovinske resnice in zato gre v intenzivno prenovo, vsaj pri nas v Sloveniji. Tej prenovi bi dodal le. skromno misel. Iz ustavnih temeljev bi morali najprej črtati vodilne vloge avantgardnost. Tako bi bile vse organizirane sile v prirejenem položaju. Na ta način bi dobila avantgardo vlogo tista organizirana sila, ki bi pridobila delovne ljudi in občane za zanimiv in realen program. Nobene bojazni tako ne bi bilo, da bi si na ta način sedanja avantgarda ponovo pridobila ugled in prioriteto, če bi seveda ljudje sledili njenemu novemu programu. To je bilo le nekaj misli, rečem jim »Kar na rob ustavnim spremembam«. Moral sem jih napisati, da si morda ne bi očital sam, ali pa moji otroci, da nisem čisto nič napravil, čisto nič storil za prenovo tega 40 let starega sistema. Upam, da se vsi dobro zavedamo položaja, katerega pa ne bo mogla rešiti nobena »Mamulova šok terapija«, pa tudi ne obtožna predloga zoper odgovornega urednika Mladine in morda še zoper druge, če bodo še sledile. In čisto na koncu generalna misel okrog predlaganih ustavnih amandmajev: Tudi slučajno ne bo- do rešili te družbe in države pred gospodarskim polomom in pravnim kaosom in zato je treba, najmileje rečeno, da tako ponuđene ustave amandmaje, kot celoten paket, zavrnemo. Strašansko kompromisarsko je, če bi sprejemali, zgolj zaradi lepšega, nekatere amandmaje, vendar bi imeli s takšnimi spremembami samo nepotreben ceremonial. Res je, da republike in pokrajini oz. narode in narodnosti druži v SFRJ ogromno skupnega, nenazadnje tudi dovolj prelite krvi med NOB. Toda, to še ne pomeni, da moramo sedaj pristati na stališče nekaterih republik in zveznih funkcionarjev, da je najprvo skupnost in njene zahteve in šele nato narod, narodnost in njegove zahteve. Že najbolj stroga verska dogma določa: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!« Torej, samo toliko in nič več kot samega sebe, in res je že to dovolj težko. Ljubiti druge bolj, pa je teorija, ki ne vzdrži preizkusa v praksi in zato propada in na koncu propade. To bodo morali spoznati slej ko prej tudi drugi in ne samo Slovenci. SILVESTER UČAKAR Grafika, emajl, porcelan MLADA, na ljubljanski akademiji izšolana kiparka Alenka Viceljo, ki v Stolovem Interieru na Duplici pri Kamniku razstavlja svoje unikatne izdelke iz porcelana in emajla ter grafične liste, si je v likovnem snovanju ustvarila specifičen svet in izbrala svojsko pot v izboru različnih, dostikrat za kiparja in slikarja neobičajnih materialih in tehnikah. Njeno ustvarjanje obsega poleg fotografije in grafike še oblikovanje keramike, od drobnih krasilnih in poslikanih utilitarnih predmetov, mimo emajliranih in glaziranih krožnikov in pladnjev. emajliranih »slik« iz pločevine, do male plastike v porcelanu. Večino teh eksponatov naredi v ustreznih delovnih organizacijah, ki nudijo možnost in imajo razumevanje Figuralna izrazna vsebina, ženski akti, plesalke, ritmično gibanje so spoznavni motiv v delih Alenke Viceljo, pa naj si gre za reljefno risbo v porcelanu, grafične linije v emajlu ali sproščeno črto v grafikah. Vseskozi pa je prisotna želja preseči zgolj dekorativno funkcijo, ki je dana že v izboru materiala in ustvariti avtonomen umetniški objekt. Razstavljene grafike so kombinacije jedkanice in akvatinte in pa sitotiski. V prvih prevladujejo bele ploskve teles, členjene s subtilno risbo, temna ozadja in značilno »filmsko« kadriranje gibov. V sitotiskih so ozadja, abstraktne, močno povečane, fotografirane naravne strukture nosilke pomenskih, povsem realistično risanih figur v plesnem gibanju. Ti sitotiski so prenos oziroma nadaljevanje kiparkinih »risb na fotografijah« v grafično govorico. Emajlirani okrasni pladnji z vrezanimi in doslikanimi linijami so na nosilcu, ki je sicer industrijski mnogoserijski izdelek, vendar z unikatno poslikavo. V porcelanu se v stenskih krožnikih, pravzaprav nekakšnih velikih medaljonih, linija izrazi suvereno v obliki nekakšne reliefne štukature, bolj ali manj poslikane. Zaradi premišljene sub-tilne poslikave, tudi z zlatimi raztopinami, delujejo akti, kljub hladnemu materialu, ki je blizu kamnu, bogato erotično. Ti za Alenko Viceljo značilni zlati fragmenti poslikave, so daljni odmev historičnih, predvsem baročnih in secesijskih spominov. Zdi se, da smo Slovenci, ki v zgodovini nismo imeli posebnih materialnih možnosti, še posebno žejni in željni bleščav in ni' slučaj, da se v sodobni slovenski likovni umetnosti zlato sijoče površine vedno pogosteje pojavljajo v slikarstvu, grafiki, keramiki, kiparstvu in tudi, predvsem v ambientalni arhitekturi. DUŠAN LIPOVEC Prostor 15 kv. m. oddani za manjšo obrt ali skladišče Žurbi, Žale 6, Kamnik. OBVESTILO Obveščamo vse ponudnike, ki želijo prodajati potrošniško blago na srečanju delavcev ob praznovanju 1. maja v Kamniški Bistrici, da nam pošljejo svoje ponudbe oziroma vloge do 6. aprila 1988. Organizacijski odbor bo obravnaval prispele vloge in vas o rešitvah pravočasno obvetil. Vloge pošljite na naslov: OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK, Titov trg 1. Občinski svet ZSSS Kamnik Odmevi, polemike, kritična mnenja Po sledi delegatskega vprašanja o SIS RTC Velika Planina Kamniški občan je 16. novembra 1987 v članku Poročila le delno odgovarjajo na zahteve delegatov, zapisal med drugim tudi tole: »Delegacija Titana je zahtevala odgovor na vprašanje o sisu RTC Velika planina. Od kdaj ne obstoja več in zakaj se sedaj denar iz sisa steka naravnost v Komunalno podjetje. Direktor je odgovoril, da SIS RTC nikoli ni obstojal, nikoli ni bil registriran, zato je SDK prenesla žiro račun na Komunalno podjetje, ki je izvajalec te dejavnosti. Sicer pa, je še dejal, vsak račun podpiše predsednik sisa RTC (predsednika očitno kljub vsemu imajo op. p.), Matija Jenko.« Čakal sem dva meseca in še malo, da bo kdo od Kamničanov zavrnil izmišljen in po potrebah Andreja Skodlarja, direktorja KPK, skonstruiran odgovor. Vprašujem se, zakaj ni nihče ugovarjal? Najbolj pravšen odgovor bo najbrž naslednji: večina meni, da se bodisi Skodlarja bojijo, bodisi ga poznajo kot neprijetnega govorca in oblastneža, kateremu ne prideš do živega. Stari Latinec bi rekel: Piscos na-tare doces. Ker se iz čakanja ni rodilo nič, mi ni kazalo drugega, kot da opišem, kako smo pripravljali in ustanavljali samoupravno skupnost RTC Velika planina, katero Andrej Skodlar taji in skriva kot kača noge. Občinska skupščina Kamnik je konec leta 1979posta-vila Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne skupnosti za razvoj rekreacijskega turističnega centra Velika planina. Predsedujoči Franc Sveteljje s člani odbora in s pomočjo Viatorja pripravil lično modro knjižnico z naslovom Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS Rekreacijsko-turističnega centra Velika planina. Knjižica je bila poslana vsem delovnim organizacijam in samoupravnim skupnostim domžalske in kamniške občine ter delovnim kolektivom, ki imajo počitniške hišice na Veliki planini. Javna razprava o dokumentu je bila določena do IS. aprila 1980. Na ustanovno skupščino, ki se je zbrala 20. junija 1980 ob 10. uri v mali dvorani kina dom v Kamniku, je prišlo več kot 60 delegatov in zastopnikov delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti in družbeno političnih organizacij, samoupravnih skupnosti in družbeno političnih organizacij iz občin Kamnik, Domžale in celotne ljubljanske regije. Za delovnega predsednika je bil izbran Slavko Ribaš, poleg njega sta sedela Nežka Jarc iz Šiške in Edo Petemel iz Domžal. Kar 24 delegatov je prineslo s seboj pristopne izjave. Skupščina je sprejela sporazume in programe dela za naslednje petletno obdobje. Postavila je samoupravne organe in predsednika. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Albin Vengust, za predsednika IO Franc Jeras in za tajnika Stane Zamik. Dejstvo je, da je 20. junij 1980 rojstni dan skupnosti, pa če je to Skodlarju všeč ali ne. V štirih letih so člani skupnosti temeljito izboljšali zimsko in poletno ponudbo Velike planine. V Kamniškem občanu sem v za-četkuleta 1982 in konecleta 1983 v petih člankih opisoval razmer na Veliki planini, razkrival načrte skupnosti in pojasnjeval, zakaj smo organizirali enodomno skupnost. Zato ni potrebe, da bi o tem ponovno pisal. Iz dokumentacije, ki jo imam, smem trditi, da je SIS RTC Velika planina s pomočjo združenih sredstev članic financirala ves razvoj žični-ških naprav in urejanje smučarskih prog na Veliki planini po letu 1980 pa vse tja do pomladi 1985, ko se je razvoj Velike planine dokončno ustavil. Razen če Andrej Skodlar smatra, da je ustvaril velik razvoj na Veliki planini s tem, da je nekoliko bolje označil smučarske proge. Komunalno podjetje Kamnik ni na Veliki planini postorilo ničesar, kar ne bi SIS RTC Velika planina v polni ceni takoj plačala ali pa se zavezala, da bo poravnavala kreditne obveznosti. Tudi po- moč, ki jo je dala JLA, sem izprosil pri generalu Jerkiču in polkovniku Nikoviču, in šele nato je občina poslala prošnjo za vojake, ki so uspešno dve leti zapored po planini pobirali kamenje in čistili rušje po smučarskih progah. Polovico denarnih sredstev je skupnost primaknila Gozdnemu gospodarstvu, enoti Kamnik, da je gradila cesto do planine Kisovec in do Gojške planine. Gozdarji so lani na svoje stroške zgradili lepo cesto vse do planine Dol in s tem v celoti izpolnili načrt, ki so ga sprejeli v sisu RTC Velika planina. Leto 1983 je bilo za Veliko planino prelomno. V članku Kakšna je in kakšne so razvojne možnosti Velike planine sem zapisal v Kamniškem občanu 12. decembra 1983 tole: »Letos je bil storjen na več področjih gospodarjenja in urejanja Velike planine ogromen napredek. Žičnice je prevzelo z vsemi hipotekami Komunalno podjetje Kamnik. Komunalni delavci z direktorjem Andrejem Skodlarjem na čelu so v šestih mesecih napravili neverjetne spremembe.« Nato sem našteval opravljeno delo in upravičeno verjel, da se razvoj na Veliki planini ne bo več zaustavil. Tisto leto je bilo prepeljanih z ni-halko več potnikov kot kdajkoli poprej. Zapisal sem tudi: »Za vse te naloge so zbrale dovolj denarja dosedanje članice SIS RTC Velika planina in tudi nekatere nove.« Iz članka je že čutiti, da je velikoplaninski skupnosti začel tedanji občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja metati polena pod noge. Trdil je, da v sisu RTC ne smejo sodelovati in biti enakopravne članice občinske skupščine in da je enodomna skupnost vprašljiva. Takemu stališču sem ostro nasprotoval. Zagovarjal sem, da imamo osnovo združevanja v 53. in 60. členu Ustave SRS in ne v Zakonu o združenem delu. S tem stališčem se je leto kasneje strinaja-lo tudi Ustavno sodišče SRS. Ovir za vpis pri sodišču v Register gospodarskih organizacij ni bilo več. Obveznost za vpis je prevzel Andrej Skodlar. Čeprav je SIS RTC Velika planina polnokrvno živel, delal načrte in zbiral denar, je bilo v Komunalnem podjetju že čutiti zapostavljanje Velike planine. Zimska sezona 1984/85je že bila slabše obravnavana kot prejšnja sezona. Naslednje leto niso Komunalci na Veliki planini postorili prav ničesar. Tudi vojaki, ki naj bi očistili novo smučarsko progo z Male Griče, so bili brez vodstva in niso napravili niti desetino tistega, kar bi lahko. Začetna in sila obetavna zagnanost vodstva Komunalnega podjetja Kamnik je povsem ugasnila. Predsedniku skupščine SIS RTC Velika planina, preds. SO Kamnik, preds. IS SO Kamnik in Andreju Skodlarju sem napisal pismo z dvanajstimi točkami, v katerih sem opisal vzroke nezadovoljivega stanja na Veliki planini. Pismo sem zaključil z naslednjo zahtevo: »Naj neham naštevati slabo delo upravljalca žič-niških naprav in smučišč na Veliki planini. Saj že povedano kaže, da obljube, s katerimi upravljalec ne varčuje na sejah izvršnega odbora, ne gre jemati resno. Trdno sem prepričan, da sedanja kadrovska zasedba v Komunalnem podjetju Kamnik ni več primerna. Predlagam izredni sklic skupščine SIS RTC Velika planina, ki naj sprejme ustrezne ukrepe: « Pismo je bilo odposlano 30. novembra 1985. Odmeva ni bilo. Pač, predlagana je bila nova dvodomna skupnost, češ da bo ta ustvafila nov zagon tudi v Komunalnem podjetju. Občinarji so tudi obljubljali, da bodo delovne organizacije kamniške občine brez nadaljnega sprejele predlog za posebno prispevno stopnjo za razvoj Velike planine. Vsak dan bolj revne delovne organizacije pa za nov prispevek niti slišati niso hotele. Leta 1986 je na Veliki planini vladal popoln razvojni mir. Pred- no sem napisal sklepno pismo, sem 23. decembra 1986 še enkrat ustno opozoril pristojne občinske organe in predsednika sisa, da na Veliki planini že dve leti ni napredka, da je potrebno poenostaviti interesno skupnost RTC Velika planina, da jc potrebno odpraviti monopolno pozicijo Komunalnega podjetja Kamnik in zamenjati kadre, ki so odgovorni za sedanje stanje. Ker ni bilo nikakršnega odziva, sem napisal 3. februarja 1987 odstopno pismo, iz katerega citiram nekaj delov: »Po več kot dveletnem prizadevanju direktorja Andreja Skodlarja je SIS RTC Velika planina dokončno likvidirana.« Pod točko a) nadaljujem: »Ko smo pri rapubliških organih dosegli, da je enodomna SIS RTC Velika planina primerna oblike združevanja (enako je organizirana IS RTC Krvavec), je Andrej Skodlar pravilno sprejete dokumente na predlanski skupščini zadržal v predalu, ne da bipodvzel kakršnekoli korake za sodno registracijo.« Pod točko b) sem napisal: »Lansko leto so občinski organi Kamnika in Andrej Skodlar terjali od članov sisa, da zaradi predvidene občinske prispevne stopnje preuredimo skupnost dvodomno. Ta je bila na lanski skupščini sprejeta. Danes po enem letu še ni registrirana, niti ni po sprejetih sporazumih urejena; doslej se nista konstruirala ne zbor uporabnikov in ne zbor izvajalcev.« Pismo sem zaključil s točko e) »Izvršilni organ SIS RTC Velika planina se ne sestaja več. Sedaj veljavne cene ni potrjeval, niti ni sprejel poročila o delu izvajalca v letu 1986 ali plana za leto 1987. Za Andreja Skodlarja je pomembno samo to, da preračunljivo dela z občinskimi organi in organi za katere meni, da so mu potrebni pri uresničevanju njegovih ciljev; da dobi čimveč "denarja od članic SIS RTC Velika planina in drugih družbenih subjektov ter ni teba polagati račune. Kajti, če bi jih moral pošteno opravičiti, potem mu naša družbena skupnost ne bi smela zaupati nobene funkcije, ki je povezana z razpolaganjem z družbenim premoženjem. Zaradi kritičnega stanja v odnosih med izvršnim odborom SIS RTC Velika planina in dir. KPK Andrejem Skodlarjem odstopam kot predsednik IO SIS RTC Velika planina in zapuščam njene vrste.« Pismo je prejelo pet predsednikov, ki so tako ali drugače povezani s problematiko Velike planine in njenega razvoja. Odgovoril ni nihče. Upam, da sem delegaciji za zbor združenega dela iz Titana zadovoljivo odgovoril. . ALBIN VENGUST Kam so izginili nabiralniki • Sedaj, ko je Kidričeva ulica skozi Kamnik primernejša za pešce in sprehajalce, si tudi poznavalci mesta raje ogledujemo nekatere zanimivosti, s precej manjšim navdušenjem pa še bolj vidne pomanjkljivosti. Tokrat sem se s široko razprtimi očmi »zapičila« v poštne nabiralnike, kijih ni. Prepričana sem, da me spomin ne vara, in da sta bila nekoč nabiralnika pri Ambrožu in Knjižnici. Novoletne čestitke sem zaman nosila v roki in premerila Kidričevo po dolgem in počez, ne da bi odkrila vsaj en poštni nabiralnik. Vsa razgreta od odvečne hoje in jeze, sem novoletne voščilnice lahko odložila šele na pošti. Podoben problem tare tudi Dupličane, saj v strnjenem blokovnem naselju ob Groharjevi in Blejčevi ulici ni niti enega poštnega nabiralnika. Verjetno bi bil najprimernejši prostor zanj ob Mercatorjevi prodajalni, kjer se dnevno giblje največ krajanov. Ko že gradimo novo pošto na Duplici, gotovo ne bi bil prevelik strošek, če bi namestiti še nekaj prepotrebnih poštnih nabiralnikov v naši občini. M. J. Birokracija in inflacija požirata družbena sredstva Zadnji dve leti se navkljub množici ukrepov in protiinflacijskih programov, ki naj bi v naše gospodarstvo prinesli tržno-eko-nomske odnose, srečujemo z višjo stopnjo inflacije, tako imenovano hiperinflacijo, katere žrelo je nenasitno, zlasti pri trenutno prostih likvidnostnih sredstvih. Temu »požeruhu« so se nekatere DO dokaj uspešno uprle, saj imajo trenutno še dokaj proste roke pri razpolaganju z likvidnostnimi sredstvi in na ta način na trgu kapitala dosegajo nekako sprejemljive cene-obresli za ta kapital. Tako nadomestijo vsaj del dohodka, ki ga jim požre inflacija in mnoge med njimi so danes še na »zeleni veji« prav zaradi tega pretakanja kapitala tja, kjer ga primanjkuje. Drugače pa je pri drugih ustanovah, ki nimajo lastnih sredstev, ampak so jim prihodki dotacije. Tu imam v mislih krajevne skupnosti, pri katerih je razpolaganje s prostimi sredstvi sila otež-kočeno in zapleteno. Sovlaganje oz. kreditiranje je mogoče samo v bankah in internih bankah, kjer pa so pogoji precej slabši, kot pa bi jih krajevne skupnosti dosegle, če bi sredstva vezale po DO. Banke namreč dobro vedo, da imajo monopol nad temi sredstvi in da tako lahko one postavljajo ceno kapitala, ne pa da se cena oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja. No vidite, pa smo spet na začetku in zopet lahko sprejemamo protiinflacijske ukrepe ter zakone, ki naj bi v našem gospodarstvu vzpostavili tržno-ekonom-ske odnose. Tako se vrtimo v krogu in čim-večkrat se bomo zavrteli, toliko večja bo inflacija in toliko manj zastavljenih nalog bomo po KS realiziralj. Pa $e fo> vprašanje je, koliko časa bodo delovni ljudje pripravljeni zbirati sredstva v obliki raznih samoprispevkov in drugih dotacij, če bo ta sredstva še naprej požirala birokracija in inflacija. Tajnik KS Pšajnovica: BRANE ŽIBERT medvedkov kot prejšnja leta. Videli pa smo maske, ki so resnično zbujale pozornost in občudovanje. V množici smo odkrili čisto pravega kurenta, strah zbujajočega okostnjaka, zapornika s kroglo na nogi. nevestico, tigra, pastirčka in celo neandertalca. Vsekakor pa so pohvale vredne tri mamice, ki so se opogumile in se še same malo našemile (neverjetno - vse tri so še vedno imele krono na glavi). Čudovito so se ujele z dogajanjem na prizorišču. Bravo - bile ste prisrčne in zanimive, kakor se za ta praznik spodobi. Moteče pa je bilo, da je bilo v dvorani toliko »civilistov«. Normalno je, da starši majhnega otroka ne morejo pustiti samega. Dober zgled so dale tiste tri našemljene mamice. Veliki imajo svojo zabavo zvečer, mislim pa, da je to praznik, ko ločevanje zabav za otroke in odrasle nima smisla. Starši bi se lahko oblekli Še enkrat o pustovanju Pol ure pred uradno objavljenim časom so se maškare začele zbirati na Titovem trgu. Bolj ko se je urni kazalec približeval četrti, več je bilo maškar in jasno tudi radovednežev, ki so smehljajoč opazovali našemljene otroke. Ob štirih je sprevod krenil s Titovega trga, vodili pa so ga godbeniki, ki so bili v skladu z dnevom, odlično maskirani. Ko smo prišli pred športno dvorano, smo nekaj časa čakati. Hala ima majhna vrata, ki težko naenkrat pogoltnejo okoli 1500 otrok in ravno toliko (če ne še več) staršev in radovednežev. Zdrenjali smo se v dvorano. Krofov ni bilo več. Kar kmalu jih je zmanjkalo. Vendar pa se nad pomanjkanjem krofov niti niso pritoževali otroci, pač pa starši. Zanimivo. Iz komentarjev nekaterih staršev je bilo več kot očitno, da so tudi oni prišli na krof. Krivda za premalo krofov pa je najprej padla na organizatorja in tako (pač po slovenski tradiciji) vse naprej do Mikuliča. Organizatorju je dokaj težko zagotoviti ravno pravo število krofov. Letos jih je bilo 1000. Pomanjkanju krofov je deloma krivo tudi vreme. Če je vreme slabo, je krepko manj otrok - in obratno. Pa tudi — še enkrat toliko krofov predstavlja za organizatorja (OZPM) tak strošek, da ga sam s svojimi sredstvi ne bi mogel pokriti. V dvorani je bila priložnost, da si malo bolj ogledamo maske. Očitno obstajajo tudi pri praznovanju dneva norcev neke določene modne zakonitosti. Na hitro napravljena statistika je pokazala, da je bilo letos največ klovnov. Tudi klasičnih kavbojev in indijancev ni manjkalo. Precej je bilo čarovnikov in čarovnic, zdi pa se, da je bilo več zajčkov in deloma tudi v zabavo svojih otrok, malo tovrstne sprostitve in igre pa tako ali tako tudi nobenemu »tavelikemu« ne bi prav nič škodilo. Pust je mimo. Morda je povedano malo preveč kritično. Težko pa je najti rešitev, ki bi vsaj večini ugajala. Gospodarska in moralna kriza udari tudi po pu-stp. Kaže se v pomanjkanju jedače in pijače, v ne čisto pravem razpoloženju - v celoti. Težko pa je biti objektiven. Raztrgati se moraš na tri povem različne konce - na otroke, na starše in na organizatorja. Več ali manj imajo vsi prav. Čisto osebno menim, da je sama prireditev kar dobro uspela glede na dane možnosti. Za vsa prihodnja pustovanja pa bi morda bilo dobro, če bi se ozrli nazaj in tudi malo povprašali otroke, kaj bi si pravzaprav sami želeli in kaj sami pričakujejo od take prireditve. SLI Na podlagi 161. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. II 80, 33/80), 46. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. I. SRS, št. 18/84), sklepa o javni razgrnitvi osnutka uskladitve dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1986 do Teta 2000 z obveznimi sestavinami dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-2000, ki je bil sprejet na sejah vseh zborov občinske skupščine dne 18. 2. 1988, vabimo vse delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti ter organe in društva, da se. udeleže JAVNE OBRAVNAVE OSNUTKA USKLADITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 Z OBVEZNIMI SESTAVINAMI DOLGOROČNEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 Za makro območje Kamnik bo javna obravnava v ponedeljek, 14. marca 1988 ob 18. uri v sejni sobi Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 - II. nadstropje. Za makro območje Komenda-Moste bo javna obravnava v torek, 15. marca 1988 ob 18. uri v prostorih Zadružnega doma Komenda, Glavarjeva 63. Za makro območje Stranje bo javna obravnava v sredo, 16. marca 1988 ob 18. uri v prostorih Osnovne šole Kamniškega bataljona, Zgornje Stranje 22. Za makro območje Laze-Zgornji Tuhinj pa bo javna obravnava v četrtek, 17. marca 1988 ob 18. uri v Kulturnem domu Šmartno. Osnutek uskladitve dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 je javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 in v prostorih naslednjih krajevnih skupnosti: KS PEROVO - sejna soba SKG, Steletova 8, Kamnik KS CENTER - v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 KS ZAPRICE - sejna soba SKG, Steletova 8, Kamnik KS MEKINJE - soba TVD Partizan Mekinje KS NOVI TRG - v prostorih SENŠRM Kamnik KS NEVLJE - OŠ Frana Albrehta, podružnica Nevlje KS DUPLICA - Dom krajevne skupnosti, Jakopičeva 11, Duplica KS ŠMARCA - Kulturni dom Šmarca KS PODGORJE - Kulturni dom Podgorje KS VOLČJI POTOK - Volčji potok 11/C KS KAMNIŠKA BISTRICA - OŠ Kamniškega bataljona, Zg. Stranje 22 KS GODIČ - Dom krajevne skupnosti Godič KS MOSTE - prostori KS Moste (nad mlekarno) KS KOMENDA - Zadružni dom Komenda, Glavarjeva 63 KS KRIŽ - Gasilski dom Križ 3/C KS ŠMARTNO - Dom krajevne skupnosti Šmartno KS TUHINJ - Krajevni urad Laze v Tuhinju KS ŠPITALIČ - Kulturni dom Špitalič KS MOTNIK — Dom krajevne skupnosti Motnik KS TUNJICE - Gasilski dom v Tunjicah KS SELA - Dom krajevne skupnosti Sela KS SREDNJA VAS - Kulturni dom Srednja vas KS PŠAJNOVICA - v prostorih Mali Rakitovec 2 - Ži- bert KS ČRNA - Osnovna šola Črna KS VRANJA PEČ - Osnovna šola Vranja Peč Javna razgrnitev traja 30 dni, s pričetkom 27. februarja 1988. SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU Ponovno objavljamo v glasilu »Kamniški občan* informacijo o izvajanju zakloniščne politike v občini Kamnik, ker se večkrat pojavljajo vprašanja občanov predvsem o tem, koliko sredstev se zbere s prispevki občanov in organizacij združenega dela za zaklonišča, kako so porabljena, kje se bodo le-ta gradila in kdaj, koliko znaša prispevna stopnja itd. Odgovori na delegatska vprašanja v zvezi s tem so bili dani že večkrat na zborih skupščine in osebno strankam v Sekretariatu za ljudsko obrambo. Zvezni Zakon o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82), kot tudi republiški Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) v svojem določbah navajata, da mora občina s svojimi predpisi o graditvi zaklonišč ter z akti o urejanju prostora, katerih sestavni del je tudi program gradnje zaklonišč in načrt zaklanjanja, urediti: graditev, financiranje, vzdrževanje, uporabo in oddajannje zaklonišč v najem ter graditev zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva in drugih dobrin na vseh tistih območjih, ki so po oceni ogroženosti občine možni cilji napadalca. Tak predpis je občinski Odlok o zakloniščih (Uradni list SRS, št. 41/83) in predstavlja zakonski akt, ki ureja vsa vprašanja okrog obveznosti organov DPS, OZD in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti in individualnih graditeljev. Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremi izpolnjevati pogoje, določene s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev. Glede na oceno ogroženosi območja se v občini Kamnik gradijo zaklonišča, katerih stopnja odpornosti je osnovne (javna, blokovna, OZD) in dopolnilne (stanovanjske hiše) zaščite. Javno zaklonišče je namenjeno za zaklanjanje občanov, ki se nahajajajo v času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišča. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih Gradnja in financiranje javnih zaklonišč v občini PREGLED ZGRAJENIH ZAKLONIŠČ OSNOVNE ZAŠČITE PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IN ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Zap. št. Lokacija zaklonišča 1. Kem. ind. »Kamnik« Kamnik Center 2. Srednješolski center 3. Stan. soseska BS-6-jug (Matija Blejca in Groharjeva ulica) 4. Vrtec Duplica 5. OŠ Duplica 6. Stan. blok Komenda 7. Stan. soseska BS-2 Perovo (Zi-kova ulica, Steletova ulica) 8. Javno zaklonišče na avtobusni postaji 9. Dom varnosti 10. 11 Otroški vrtec Komenda Dom starostnikov Krajev, skupnost Kapaciteta zaklonišča Namen Center 1x200 oseb za potrebe Kem. ind. Kam. N. trg 4x100 oseb za potrebe ŠCRM za potrebe stanovanjskih Duplica 6x100 oseb blokov Duplica 1x150 oseb za potrebe vrtca Duplica 1x200 oseb za potrebe OŠ Komenda 1x50 oseb za potrebe stanovalcev za potrebe stanovanjskih Perovo 2x200 oseb blokov javno zaklonišče Center 2x200 oseb Perovo 1x50 oseb za potrebe Doma var- nosti Komenda 1x100 oseb za potrebe vrtca Mekinje 1x100 oseb za potrebe Doma staros. Veliko je tudi vprašanj občanov v zvezi z uporabo rova pod Malim gradom. Rov je evidentiran kot zaklonilnik in ne zaklonišče. Za usposobitev celotnega rova za funkcijo zaklonišča po veljavnih normativih bi bilo potrebnih po sedanjih cenah okrog 10 milijard dinarjev. Kot zaklonilnik pa omogoča zaklanjanje za približno 1500 občanov, dostop v njega pa omogočata dva vhoda in sicer skozi gostinski lokal in iz Trga svobode. Prepovedan pa je tudi kakršenkoli gradbeni poseg pred in v rovu, ki bi spreminjal njegovo predvideno funkcionalnost. stavbah so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah. Zaklonišča se gradijo na območjih in v objektih v skladu z občinskim odlokom ter načrtom gradnje zaklonišč, ki je sestavni del aktov o urejanju prostora. Mladina kot osebnost ali lo v za pobeglim zajcem Osebnost je bolj ali manj trajna organizacija sil znotraj individualnega. Udejanja in prikazuje se skozi govorico in govorico telesa. Če povzamem; mladina je bolj ali manj trajna organizacija skupine sil posameznih individu-umov v nekem časovnem obdobju. Navzven se kaže s svojimi dejanji in s svojim jezikom, ki je značilna za neko določeno generacijo in različna od generacije do generacije. ZSMS skuša te skupine sil posameznih individuumov, ki izkazujejo raznolike interese, povezati in čimbolje »izkoristiti*. Izrabiti njihovo znanje in umeva-nje v sistemu, kjer se za vsakega človeka brez problemov lahko najde funkcija angažiranega homo sapiensa. Proces politizacije jugoslovanske družbe, sicer s pridržkom, poteka že nekaj let, a šele zadnje čase ga v Sloveniji spremlja tudi proces liberalizacije. Način organizacije našega življa pa ostaja isti. Vpet v iste kalupe, porinjen v iste kotičke, omejen z istimi vrtnimi ograjami,... Svet ni sestavljen iz demokracije. Ni prežet s toliko opevanim samoupravljanjem. Delegatski sistem je eksperiment v katerem smo: je le oblika reda, discipline. Mnenja, ki se tu izražajo, bi naj bila avtentična, tista prava! To naj bi bil prostor, kjer bi ljudje začutili, da si lahko izboljšajo vsakdan. A do sedaj, kot kaže, je rodil le prazne obljube, dolgoveznost in laži. Mladina si 23. februarja t. 1. tako ni izvolila novo' vodstvo. Natančneje: volilnoprogramska seja OK ZSMS Kamnik leta 1988 po Kristusovem rojstvu, ki je bila v prostorih skupščine občine Kamnik, ni bila sklepčna. Sklepčnosti si nihče ni mogel izmisliti, saj se število prisotnih delegatov iz osnovnih organizacij še zdaleč ni približevalo potrebni polovici triinštiridesetih. Kriterij uspešnosti in učinkovitosti dela neke družbenopolitične organizacije je, med drugimi, doseči sklepčnost seje, da se lahko proces odločanja začne. Če se le ta ne more začeti, gre razmišljati; kje so vzroki za nesklepčnost. Mladi, kot kaže, čutijo in vedo, da s prisotnostjo na seji ne bodo rešili probleme, ki so njim lastni. Značilnost sedanjih mladih generacij je, da se ukvarjajo s svetom življenja, s konkretnimi stvarmi, s katerimi se srečujejo. Ti so za svet odraslih navidezni in parcialni (zagotovitev prostorov za delo osnovnih organizacij, finančni problemi, ...). Posrednik med tema dvema svetoma pa je ZSMS. Le-ta naj bi Se zavzemala za konkretne interese mladih, v kolikor ji to uspe, močnejša je in večje je zaupanje vanjo. Na mnogih sejah, konferencah, sestankih so člani ZSMS razgrinjali svoje ideje, probleme, misli. Neuresničevanje zadanega in šla je ZSMS pod giljotino. Občutek nemoči in marginalizacija mladih je pripeljala do apatičnosti v okviru mladinske organizacije. Apatičnost kot odrinjanje obstoječega načina organiziranosti. Pride do pojava izginjanja mladine, ki se je pokazal tudi na tej volilno-programski konferenci. Vzroke gre iskati tudi v premajhni odprtosti OK ZSMS Kamnik navzven. Njeno delovanje je zavito v meglo. Poročila ob delu na koncu leta niso dovolj. Informacije se ne pretakajo. O dokaj pomembnih stvareh odloča v glavnem ozka skupina ljudi - predsedstvo. Kako potem pričakovati vesele obraze?! Mladinska organizacija pozablja, da je danes vsak človek v sebi osebnost, ki ima svoja stališča, ki se o vseh dogajanjih informira preko medijev javnega obveščanja, ... Vsakega pritegniti v svoje vrste je iluzija. Mladinska organizacija nikoli ne bo mladina in slednja je potencialni dejavnik družbenih sprememb. Le redki so bili v zgodovini trenutki, ko se je ZSMS dejansko zavzela za interese mladine. V ZSMS je lahko včlanjen vsak, a vendar je znotraj te organizacije velik prepad med pasivnimi in aktivnimi člani in dalje med aktivnimi člani. V samoupravnem sistemu so nosilci agregacije in integracije interesov subjektivne sile, torej tudi ZSMS. Temeljno funkcijo artikulacije pa vrši skupina in članstvo nima posebnega vpliva. In še ta skupina se premalo zaveda, kakšno vlogo ima v tej igri? Kakšen absurd! Kdo se gre potem tu demokracijo? Maksimalno demokracija v nobeni »stranki« ni realizirana, a vendar lahko trdim, da se mladinska organizacija premalo obrača in uporablja metode neposredne demokracije, osebnega stika z bazo,... Volilnoprogramska konferenca je prestavljena za en mesec 23. 3. 88. V tem času bo predsedstvo OK ZSMS Kamnik moralo krepko prijeti za lopato, saj ni skrivnost, da več kot polovica osnovnih organizacij v Kamniku ne dela. Bo torej prišlo na vrsto interesno združevanje mladih!? Ali pa bo ta lov za pobeglim zajcem?! MOJCA PINTERIČ Načrt za graditev zaklonišč v občini je izdelan na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin. Oceno ogroženosti območja občine je določil Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na podlagi stališč in usmeritev Predsedstva SR Slovenije ter drugih ocen. Območja obvezne gradnje zaklonišč so: KS Kamnik-Center-Poljane-Mekinje, Novi trg, Za-price in Perovo, KS Duplica, KS Šmarca, KS Moste, KS Komenda - naselja: Komenda, Potok, Breg, Nasovče in Klanec. Investitorji morajo na območjih, naseljih pri graditvi, prizidavi, nadzidavi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali v njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi za zaklonišča. Organizacije združenega dela, šole, vzgojnovarstvene in zdravstvene organizacije pa morajo zgraditi zaklonišča tudi izven območij in naselij obvezne gradnje zaklonišč. Zaklonišča je potrebno graditi tako, da jih je v miru mogoče uporabljati za druge namene, vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito. Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju obvezne gradnje zaklonišč, je lahko oproščen gradnje zaklonišča, če so v stavbi ali neposredni bližini določene s predpisanimi tehničnimi normativi, že zadostne zakloniščne zmogljivosti ali če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev. Omenjeno ugotovitev poda strokovna komisija, ki jo določi Sekreatariat za ljudsko obrambo. Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za graditev zaklonišč v višini 4% od cene gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. V tej ceni pa nista upoštevani oprema in zunanja ureditev okolice objekta. Cena objekta se ugotovi na osnovi predračuna, ki je sestavni del tehnične dokumentacije in ga je izdelala pristojna projektanska organizacija, ter ne sme biti starejši od enega leta. Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih, naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč in ta zaklonišča niso zgrajena, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3% letne stanarine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišče od stanarin in najemnin skrbi Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik. Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb in imetniki pravice uporabe na teh stavbah in prostorih plačujejo letni prispevek za zaklonišča na območjih, kjer je obvezna gradnja zaklonišč in ta niso zgrajena, v višini 0,06% vrednosti stavb, prostorov, delov stavb oziroma osnove za obračun amortizacije. Omenjene stopnje plačevanja prispevka za zaklonišče so najnižje, ki jih določa republiški Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, razen za tiste graditelje objektov, ki so iz različnih vzrokov oproščeni gradnje zaklonišča. Sredstva, ki se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, se lahko namenijo le za izgradnjo, adaptacijo in vzdrževanje javnih zaklonišč v občini. Za zbiranje sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna Uprava za družbene prihodke v občini. Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. Od leta 1977 pa do 31. decembra 1987 se je zbralo skupaj z obrestmi 67.500.000 din. Za gradnjo in vzdrževanje javnega zaklonišča pod avtobusno postajo je bilo porabljeno 25.500.000 din. Za gradnjo novega javnega zaklonišča je ostalo 42.000.000 din, kar bi zadostovalo po sedanjih ocenah za cca 40 zakloniščnih mest. Trenutna cena javnega zakloniščnega mesta znaša 1.050.000 din. Glede na višino zbranega denarja gradnja samostojnega javnega zaklonišča (200 do 300 ljudi) ni možna. Zato že nekaj časa iščemo učinkovito rešitev, pri kateri bi gradnjo javnega zaklonišča izvajali skupaj z eno od organizacij združenega dela, ki je locirana v občini. S tem bi zagotovili zaklanjanje za bližnje občane in zaposlene delavce v organizaciji združenega dela. Prioritetni vrstni red gradnje in mikrolokacije gradnje javnih zaklonišč v občini določa Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. Na podlagi ocene ogroženosti in študije zaklanjanja se bo moralo na območju občine Kamnik zgraditi naslednje število javnih zaklonišč po krajevnih skupnostih: - Krajevna skupnost Kamnik (vseh 5 krajevnih skupnosti) 15 javnih zaklonišč s skupno zmogljivostjo 2.750 oseb - Krajevna skupnost Duplica 3 javna zaklonišča s skupno zmogljivostjo 600 oseb - Krajevna skupnost Šmarca 5 javnih zaklonišč s skupno zmogljivostjo 750 oseb - Krajevna skupnost Komenda 3 javna zaklonišča s skupno zmogljivostjo 500 oseb - Krajevna skupnost Moste 3 javna zaklonišča s skupno zmogljivostjo 600 oseb * Občane tudi obveščamo, da lahko vse informacije o gradnji zaklonišč in plačevanju prispevka za zaklonišče dobijo na Sekretariatu za ljudsko obrambo občine Kamnik. SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO OBČINE KAMNIK Kabelska televizija Proti nagradi prosim poštenega najditelja, da mi vrne žensko ročno uro z usnjenim paskom, znamke Leduke, ki sem jo izgubila v nedeljo, 20. 2. 1988 od 14.45 do 15. ure na relaciji Volčji potok (mini bar) - Duplica. Dragica Bi-ček, Jakopičeva 13, Duplica, tel. 832-117. V zadnjem obdobju živimo v velikem razmahu sodobne tehnike, med katero spada tudi televizija, pri nas zanimiva še zlasti kabelska televizija s kasnejšo možnostjo priključitve tudi na satelitsko televizijo. Najbolj podjetne krajevne skupnosti so znale prisluhniti zahtevam krajanov in že okušajo sadove boljšega sprejema in seveda možnost gledanja več televizijskih programov. Ne glede na nekatera nerešena organizacijsko-pravna vprašanja, akcija med prebivalci nezadržno raste in na posameznih območjih krajani samostojno organizirajo pripravljalna dela in tudi skoraj v celoti pokrivajo stroške z lastnim samoprispevkom. Uvajanje kabelske televizije v Kamniku poteka stihijsko, premalo povezano in organizirano, zato mnogi krajani sprašujejo, kje so odgovorni, ki bi prevzeli pobude krajanov in akcije pospešeno realizirali. Že pred letom dni smo v tem glasilu zastavili odprto vprašanje, zakaj akcija ne teče usklajeno, to velja vsaj za mestno področje. Z načrtnim pristopom bi akcijo pravilno usmerili in s tem veliko prihranili na času, še več pa bi prihranili pri stroških napeljave. Povedati velja, da je Občinska konferenca SZDL na zadnji vo- lilni konferenci imenovala poseben koordinacijski odbor za kabelsko televizijo. Za predsednika tega odbora je bil imenovan France Svetelj. Prosili smo ga za kratek pogovor o načrtih za prihodnje in o akcijah, ki jih sedaj odbor organizira. Povedal nam je naslednje: »Interes za kabelsko televizijo je izredno velik. Krajani želijo kar najhitreje do bogatejšega televizijskega programa, zato je občinka konferenca SŽDL sprejela ta izziv. Naš odbor ima predvsem nalogo koordinatorja, V njem so predstavniki PTT, RTV, SKG, KS in še nekateri drugi strokovnjaki. Odbor je že večkrat razpravljal o pobudah in zahtevah občanov. Operativno strokovna opravila smo zaupali stanovanjsko-komunalnem gospodarstvu. V teku so pogovori o skupnem koriščenju omrežja. V izdelavi je projektna dokumentacija, rok je okrog 75 dni, rešiti bo potrebno še več drugih formalno-pravnih zadev, interes ljudi pa nesorazmerno hitreje narašča od odpravljanja različnih zadržkov. Odbor za kabelsko televizijo razmišlja, kako uskladiti vse te zahteve, da ne bi ovirali iniciative ljudi in da bi pri tem akcija tekla v okvirih zakonitosti. Nerazčiščeni so pogledi na celo- ten projekt z gradbeno-komunal-nega vidika. Postavlja se vprašanje ali je za vso akcijo (projektno dokumentacijo) potrebno gradbeno dovoljenje ali zadošča že priglasitev. Vse te pravne formalnosti upočasnjujejo celotno akcijo. Pri svojem delu bo odbor skušal najti najoptimalnej.šc rešitve in tako zadostiti vsem zahtevam in pobudam, ki prihajajo iz KS in drugih sredin. SZDL bo težila k razumnemu usklajevanju in s svojim vplivom pri strokovnih organih pospešila akcijo. Pričakujemo polno odgovornost strokovnih organizacij, ki jim je konkretna naloga zaupana in odbor je prepričan, da bodo tudi nekatere sedanje zagate pravočasno odpravljene. Akcija za kabelsko televizijo ne teče dovolj enotno v vseh okoljih, zato odbor meni, da bi v krajevnih skupnostih pobudo morali prevzeti organi KS ali SZDL. Ljudi je treba čim prej seznaniti s konkretnimi zadevami in materialnimi obveznostmi, ki bodo ' nastale pri napeljavi kabelske televizije. Le z enotnim pristopom bo mogoče marsikatero težavo hitreje odpraviti. Odbor za kabelsko televizijo pri obč. konfe-reci SZDL je o tej problematiki že večkrat razpravljal, poskušal pa bo nekatere rešitve še bolj konkretizirati od strokovnih institucij pa dobiti zagotovila, da bo akcija tekla hitro in brez zadrževanja.« Spoštovani bralci, v prihodnje bo tudi naše glasilo sledilo akciji za postavitev kabelske televizije, zato bomo poskusili pridobiti odgovore na nekatera vprašanja tudi pri strokovnih službah SKG, ki jim je ta naloga odstopljena v reševanje, in vas sproti seznanjati z novostmi. Hitrejši ali počasnejši, dražji ali cenejši priključek na kabelsko televizijo pa je tudi v dobršni meri odvisen od krajanov samih in njihovega angažiranja. To je v zadnjih letih brez dvoma ena izmed zelo zanimivih nalog, zato bi bilo dobro slišati tudi mnenja in predloge krajanov, slišati pa bi veljalo tudi mnenja tistih, ki kabelsko televizijo že imajo. STANE SIMŠIČ ROLETE - LESENE, PLASTIČNE ALUMINIJASTE IN ŽALUZUE TER ZAPIRANJE BALKONOV Z ROLETAMI, ŽALUZI-JAMI ALI OKNI. NUDIM V RAZLIČNIH BARVAH IN IZVEDBAH. MONTIRAM IN SERVISIRAM. NAROČILA SPREJEMAM NA TEL. 722-429. Najdišče mamuta na levem bregu Nevljice Na rob članku Paleolitske najdbe ob Nevljici Kot aktivnemu sodelavcu pri odkrivanju, mreženju in zaščiti najdenih ostankov mamuta na samem najdišču (za kasnejše končno konserviranje in sestavo skeleta v Nar. muzeju v Ljubljani) me je članek v kamniškem občanu 8. februarja 1988 (stran S) takoj močno pritegnil in polovno sem ga z zanimanjem preora!, obujajoč spomine na ta čas. Prav zaradi tega, ker sem osebno ves čas sodeloval in s tem vsaj delno pomagal dr. Franu Kosu, ki je izkopavanje mamuta neposredno kot priznani strokovnjak ves čas vodil, smatram, da je treba nekatere okoliščine, nejasnosti in netočnosti pojasniti, da ne bi imeli bralci nepravilnih Predstav o metodi in poteku izkopavanj mamutovih ostankov v lepih spomladanskih dneh 1938. leta. Dr. Fran KOS je kamniškega mamuta podrobno in temeljito znansteno obdelal v monografiji »Neveljski paleolitik« v Glasu Muzejskega društva za Slovenijo XX, 1-4, 25-65 - Zbornik 1839-1939,Ljubljana, 1939. .katerega posebni odtis mi je poklonil s posvetilom »Gospodu dr. Milošu Levičniku z zahvalo in Pozdravi-avtor«. Kdor se podrobneje zanima za to odkritje in njegov pomen, bo našel v njej vse 0 našem mamutu. Za tiste pa, ki *e za to ne bodo odločili, pa naj 'e povem, da spoštovani tovariši- Olga in Micka Mihelič kljub 'zrednemu zanimanju, ki sta ga Pokazali ob odkrivanju mamuta, nista stalno prisostvovali odko-Pavanju in zato tudi njuna pripoved o njegovem poteku-metodi ne odgovarja v celoti resnici. »Da ne bi bilo jajce pametnejše od kure, kar dobesedno citi-r*tn 3. odstavek iz poglavja »Metode« na strani 35/36, kot jih nagaja v omenjeni monografiji dr. Fran Kos: »Šele, ko so krajne, obrobne ploskve nepopolno horizontalno ležečega fosilnega horizonta postajale vedno bolj jalove, ko ni bilo več vivianitovih *nakov in je tudi sonda lezla vedno le v prazni glinasti pesek, ko le bila torej odkrita vsaj v glavnem celotna ploskev fosilnega °orizonta, smo napravili nad vsem najdiščem »mrežo« in pri-gfi z izkopavanjem posameznih »osti. Od vsakega posameznega kostnega predmeta se je od površne in ob straneh počasi odstrani glinasti pesek. Ko je bila odkrita zgornja polovica posamezne kosti, smo jo ovili s tankim t— »svilenim« papirjem, nato z juto in zalili z mavcem. Velike kosti in okli so dobili oporo še delno v železu in v tankih lesenih deščicah, ki so bile privite z juto h kosti, odnosno oklu, in tudi oblite z mavcem. Šele potem se je nadaljevalo z odkopavanjem. Ko je bila zgornja zamavčena polovica suha, se je z mavcem, juto in deščico ojačena kost dvignila, obrnila in njena spodnja stran kar na mestu prav tako opazila in zalila z mavcem kakor zgornja. Vsaka kost je dobila svojo inven-tarno številko, ki je bila vnesena v mestu najdbe ustrezajoči kvadrat »mreže« in v inventar. Pomagal nam je pri tem g. dr. Miloš LEVIČNIK. Iskrena hvala! Posebna pozornost se je pri odko-pavanju posvečala tudi eventualnim ostankom sofavne, flore in artefaktom«. (Konec citata). Moj dragi pok. prijatelj ing. Kari Kumer (dr. F. Kos ga v omenjeni monografiji še posebej omenja na strani 27.) in podpisani sva pripravila »mrežo«, v katero sem vnašal vsako najdbo in se tako natančno ve, kako so bile kosti razmetane. Vse kosti so bile najdene v progastem glinastem pesku tem.iosive barve (mamutova plast), pod katero je bila močno poilovčena, temnor-java humozna barska glina (po dr. F. Kosu, stran 43 monografije in tabela II). Kosti bi sicer po toliko tisočletjih počitka globoko v vlažni zemlji na zraku takoj razpadle, saj je lepo temnorjava barva tudi takoj počrnela! V članku Matic Komšak govori le o enem oklu; cel je bil odkrit le desni, od levega pa samo majhen, pričeljustni del, kakor se vidi na objavljeni sliki. K članku objavljena fotografija je izredno dragocena! V sredi nad oklom sedi s kapo na glavi ing. Kari Kumer, na desni od njega v belem plašču tedaj prvi konservator Viktor Herfort; zadaj, za ing. K. Kumrom, stoji v svetlem klobuku vodja izkopavanja dr. Fran Kos, takoj za njim v svetlem plašču in s klobukom na glavi soproga dr. F. Kosa, ki je ves čas sodelovala pri odkrivanju (domnevam, da je bila arhe ologinja), nato pa dr. Fran Vidic (z belo brado) in poleg njega dr. Julij Polec. Moj prijatelj dr. Niko Sadnikar je ob odkrivanju mamutskega najdišča sodeloval komaj en ali dva dneva, ker mu študij na zagrebški univerzi na žalost tega ni dopuščal. To pojasnjujem dobrohotno, brez kakršnegakoli podcenjevanja kogarkoli ali česarkoli in brez kakih ambicij v prepričanju, da se zaradi tega ne bo nihče čutil prizadetega, saj sem vesel, da lahko obudim resnično doživeta dejstva in na to izkopavanje nepozabne spomine DR. MILOŠ LEVIČNIK Peter Krošelj, prejemnik pohvale za uspešen študij V Mekinjah na Cankarjevi 4 živi in dela študent elektro fakultete v Ljubljani, Peter Krošelj. Sedaj študira že zadnje, 4. leto, in je star dobrih 23 let. Stanuje pri starših, očetu Tonetu, sicer dipl. ing. strojništva in materi Veri, kije zaposlena v slaščičarni Vesna Kamnik. Peter je dober in marljiv študent. Svoje študijske obveznosti opravlja pravočasno in uspešno. Velja za zelo solidnega študenta. Ima tudi brata, ki pa je trenutno v J L A. O mladih in uspešnih ljudeh pišemo bolj poredko, zato smo še z večjim veseljem izkoristili priliko in obiskali Petra na njegovem domu. Kar nekam sramežljiv in preveč skromen je, čeprav se že iz njegovega pogleda vidi, da ima jasno začrtano življenjsko pot. Pogovoriti smo se želeli o njegovem pogledu na študij in o pohvali, ki jo je prejel na fakulteti. Koncem lanskega leta je dobil posebno pohvalo za študijske uspehe na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani s podpisom dekana prof. dr. Petra Jereba. Take pohvale dobijo le najboljši študentje, lahko le enkrat v vsem času študija. V 1. in 2. letniku dobi take pohvale lahko največ po 10 študentov, v 3. in 4. letniku pa le po peti. Peter je pohvalo s posvetilom v knjigi Bojana Štiha »To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen«, prejel za študijske uspehe v 3. letniku. Oči so se mu kar nekoliko zaiskrile, ko nam je knjigo pokazal, čeprav mu je bilo kar malce nerodno, češ, kaj bi se s tem hvalil. Omenili smo, da Peter redno in odgovorno študira, pa redno vsako leto tudi praktirica v Titanu, kjer so mu tudi podelili štipendijo. Z odnosom delovne organizacije do njega je povsem zadovoljen in meni, da je tako načrtno kadrovanje v delovni organizaciji smotrno in gospodarno ter dolgoročno najbolj pravilno. Peter nam je še zaupal, da se je za tehniko navduševal že v otroških letih. Ko je imel na izbiro študij na elektrotehniki, na kemiji ali astronomiji, odločitev ni bila težka. Odločil se je za elektrotehniko in ponosno pravi, da je ravnal prav in da mu ni žal. Če bi se vsi ljudje odločali tako kot Peter, odločali za področja, ki so jim prirasla k srcu, bi brez dvoma strokovnost in uspešnost družbenega dela bila bistveno produktivnejša. Marsikatero krizo bi laže preživeli ali pa v krizo sploh ne bi prišli. Peter ve kaj hoče in prepričan smo, da bo uresničil svoj lastni življenjski program in postal strokovnjak svojega področja. STANE SIMŠIČ Kamnik v fotografijah V počastitev slovenskega kulturnega praznika se je od 24. 2. do S. 3.1988 v razstavišču Veronika, pod pokroviteljstvom ZKO Kamnik, že drugič predstavil to-to-kino klub Mavrica iz Radomelj. Kaže, da je postala prireditev že kar tradicionalna, saj so razstavljali že lani v času obeleževanj Prešernovega dneva. Črno bele fotografije razstavlja osem avtorjev: Mirni Pollak, Meti Cerar, Vlasta Jenčič, Rado Zaje, Janez Marčun, Lojze Pope-lar, Janez Kosmač in mentor kluba, mednarodni mojster fotografije EFIAP Vlastja Simončič. Razstava je tematsko zasnovana, saj nosi naslov »Kamnik v našem objektivu«. Avtorji so v mestu iskali in našli takšne motive, izreze in detajle, ki najbolj ustrezajo njihovemu fotografskemu konceptu. Še več, vidi se, da so se trudili prikazati iste ali podobne motive skozi svoje videnje, tako da razstava kot celota deluje izredno homogeno, kar je še poudarjeno z enakostjo formatov. Razpon motivov sega od panoramskih, ozirom vedutnih pogledov na Kamnik, pa vse do drob- nih arhitekturnih ali kiparskih detajlov, ki jih nudi arhitektura starega mestnega jedra, a jih žal velikokrat niti ne opazimo. Bolj ali manj poznanim uličnim pogledom se pridružujejo ožji arhitektonski izrazi: okrašene fasade, zanimiva okna, umetno izrezljana vrata, kovane ograje, »cehovski« izveski nad lokali. Potem so tu površnim očem še bolj neopazni detajli: drobna arhitekturna plastika, ornamenti, rozeta ali lepo oblikovana kljuka na vratih. Seveda so tu še ljudje, prebivalci, nosilci življenja v mestu, ki so jih ujeli v objektiv predvsem fotografi Kosmač, Cerarjeva in Simončič. Skratka, razstava je zanimiva predstavitev Kamnika, tokrat z malo drugačnega zornega kota. Omenimo naj še, da so člani filmske sekcije prikazali na otvoritvi tudi nekaj svoje filmske produkcije. DUŠAN LIPOVEC foto: JANEZ BALANTIČ Tečaj za šolanje psov Kinološko društvo Kamnik zopet pričenja s šolanjem, tokrat že sedme generacije psov vseh pasem. Tečaja se lahko udeleže lastniki s psi vseh pasem v starosti od 10. meseca dalje. Za psa ni potrebno, da je čistokrven in z rodovnikom, te omejitve veljajo le za tekmovanja. Tečaj se bo pričel v nedeljo, 6. marca ob 10. uri na vežbališču Kinološkega društva (naselje Košiše za tovarno KIK, cesta proti Tunjicam), vpisali pa se boste lahko tudi teden dni kasneje, 13. marca ob 10. uri prav tako na vežbališču Kinološkega društva. Ob vpisu psa v tečaj boste vplačali šolnino, ki letos znaša 50.000 din, kar pa ni pretirana cena glede na to, kaj vse se lahko pes nauči, koliko truda mora vaditelj vložiti v delo s psom, delajo v vseh vremenskih razmerah, seveda pa se morajo lastniki tudi doma ukvarjati s psi in rezultati gotovo ne izostanejo. Tečaj bo tudi letos obsegal vaje poslušnosti in sledenja, obrambe in napada, trajal bo 4 mesece, dvakrat tedensko, ob koncu tečaja pa bodo psi opravljali izpit A, B ali 1,2, odvisno pač od sposobnosti psa. Namen šolanja psov je, da bi le-ti bili lastniku in njegovi družini v pomoč in razvedrilo, ne pa vedno pripeti na vrvici ali zaprti v stanovanju. Radi bi jim omogočili lažje življenje v urbanem okolju. Pa še to: v petek 11. marca 1988 ob 19. uri Kinološko društvo Kamnik vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kina dom. Pridite, ne bo vam žal! MAJA ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 11. marca '88 ob 19. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik . Gregor Strniša: LJUDOŽERCI »Konflikt med tistimi, ki vidijo svet v njegovih transcendentnih dimenzijah, in med tistimi, ki jim je svet dostopen zgolj v njegovi materialni pojavnosti« (D. Koloini). Režija: Mile Korun. Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice - Za večerni gledališki abonma ter za izven. Sreda, 16. marca '88 ob 18. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Dušan Lipovec: AKVARELI, GVAŠI, TEMPERE Otvoritev razstave, ki bo odprta do 5. aprila »V iskanju posebne vrste trajne in dosledno lastne identitete je slikar Dušan Lipovec prav gotovo značilen primer tistega sodobnega umetnostnega raziskovalca, ki ne bo dovolil, da bi se prirodna lepota pomirila, podredila in postala samo pasiven sestavni del družbene zavesti« (dr. A. Bassin ob tej razstavi). V otvoritvenem programu nastopata igralec Drame SNG Zvone Hribar in glasbenik Lado Jakša. Četrtek, 17. marca '88 ob 17. uri Dvorana Veronika, Kamnik LUTKOVNI ČETRTEK - Ela Peroci: STARA HIŠA ŠTEVILKA 3 Za vse otroke, majhne in velike, ki jih zanimajo skrivnosti stare hiše! Gostujejo Lutke čez cesto iz Kranja. Petek, 18. marca '88 ob 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik POMLADNI KABARET - ČEŠPUEV DREVORED Kdor v naš drevored zaide, prerojen iz njega pride (...), - Kaj vam mar za hude čase, le poglejte malo vase, in spoznali boste spet: vsi smo - ČEŠPUEV DREVORED! Avtor: Tomaž Bole Glasba: Tomaž Habe Režija: Marina Rugelj Gostuje Gledališka skupina Češpljev drevored Kulturnega društva Domžale Za IZVEN. Predprodaja vstopnic: ZKO, Titov trg 20 (831-616), od 8. do 14.30 Blagajna kina DOM (831-440), od 17.30 do 21. ure VLJUDNO VABLJENI! Društvo upokojencev Kamnik razpisuje prosta dela in naloge točaja okrepčevalnice v Kolodvorski ulici Pogoji: gostinski delavec s strokovnim izpitom, poskusno delo tri mesece. Prijave pošljite na naslov Društvo upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5. Razpis velja do zasedbe. Smetišča — naša kultura Letošnja zima je precej skopa s snegom, v nižinah snega praktično ni. Zato pa že poganjajo in cvetijo mačice in trobentice, ki so prve znanilke pomladi. Prav radi se odpravimo v naravo na sprehod, še posebej če je zunaj lep, sončen dan. Preteklo nedeljo smo se tudi mi odpravili na sprehod, in glej ga šmenta, namesto lepoduhtečih rožic nam je pred objektiv vedno prišlo kaj grdega. Tu odslužen štedilnik, tam pol avtomobila, stara oblačila, skratka obilica odpadkov, s katerimi se na žalost lahko pohvalijo skoraj v vsaki krajevni skupnosti! JANEZ BALANTIČ Spet so se zbrali. V Mostah je nekdo arogantno stresel odpadke celo pred tablo, prepoveduje odlaganje smeti... V Nevljah je »prav prišla« regulacija Nevljice, izvedena pred nekaj leti. V nekdanji strugi so si domačini naredili svoje smetišče, ki se iz dneva v dan širi. Kdo pa? Upokojenci vendar, pa ne samo oni, pač pa tudi njihovi prijatelji in znanci na kulturno-zabavni prireditvi Društva upokojencev Kamnik. Kar v navado jim je prišlo, da se obvezno enkrat mesečno snidejo ob prvem petku na takih prireditvah v njihovem večjemu društvenem prostoru, ki pa je za take prilike sicer že premajhen. Tudi v februarju so napolnili svoje prostore do zadnjega kotička, prišlo pa jih je še več, ki so zasedli prostore tudi v preddverju. Predsednik mi je v šali dejal: »Ko bi bili Ribničani . . .!« Nad 80 udeležencev je posedlo po stolih. (Od maja dalje bo bolje, saj bodo vse prireditve na dvoriščnem prostoru in bo še več udeležencev.) Tokrat je kulturno-zabavna prireditev upokojencev imela značaj obujanja spominov na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Prireditev je otvo-ril prizadevni predsednik društva Stane Simšič, spretni vodja in povezovalec sporeda pa je bil tajnik Slavko Šuštar. Uvodne misli k prireditvi je dal s svojim napisanim delom o Prešernu Jože Ju- rač, predsednik komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, ki je že s svojo navzočnostjo tudi poudaril pomembnost praznika. Za pestrost kulturnega sporeda zmeraj poskrbe sami člani društva upokojencev. Med našimi stalnimi znanci je zanesljivo naša ljudska pesnica Kati Turk. Tudi na tej prireditvi nam je dala nekaj izvirno svojega, pesem o Prešernu,- Njeno pesem so še popestrile Štefka in Marički z venčki v duetu zapetih pesm ob spremljavi s kitaro, pa tud Gantar Slavka in Ogrinec Kat mela z njunimi deklamacijani največ Prešernovih pesmi - in ši drugi. Po zaključeni prireditv gostje niso takoj odšli domov pač pa so še posedeli dolgo v nd v prijetnih pogovorih, za prehra no in pijačo pa .je primerno po skrbelo gostišče upokojencev. V. D Številne prireditve in aktivnosti kamniških upokojencev v letu 1988 Ob cesti, ki pelje v vasico Brezje, pa smetišče počiva v tihem zavetju gozdov. Društvo upokojencev Kamnik v skladu s svojo usmeritvijo tudi v letu 1988 organizira vrsto zanimivih aktivnosti. Sem spadajo tako številne športne, kulturne, izletniške, počitniške, zabavne in družabne ter društvene oblike dela. Skozi vse leto, zlasti pa v poletnih mesecih do pozne jeseni, pa tudi pozimi, organizirane dejavnosti ne prenehajo. Vse upokojence občine Kamnik, tudi upokojence iz DU Mot-nik-Špitalič in DU Komenda vabijo, da se udeležujejo razpisanih aktivnosti. Organizirali bodo avtobusne izlete, izlete s kolesi in peš pohode, planinske ture, kulturno-za-bavne petke, mini počitnice itd., po naslednjem razporedu: Avtobusni izleti: 4. in 11. maj v smer: Škocjanske jame-Izola-Trst-Kamnik 25. maj: Benetke 1. in 8. junij: Borovlje-Bled--Bohinj-Soriška planina- - Kamnik 6. in 13. julij: Jezersko-Pli-berk-Šentanel-Slov. Gradec- - Kamnik julij: izlet v Prago - v organizaciji turistične agencije 17. avgust: Rogaška Slatina-—Podčetrtek - Kumrovec—Lisca-Kamnik 31. avgust: Osankarica-Ptuj- - Rogaška Slatina-Šentjur- - Kamnik 7. in 14. september: Celovec (Minimundus)-Velikovec-Jezersko-Kamnik 5. in 12. oktober: Gorica-Če-dad—Kobarid-Cerkno- - Kamnik Odhodi avtobusov ob 6. uri zjutraj s Trga prijateljstva. Izleti s kolesi: odhod iz društvenega dvorišča ob 8. uri. 5. maj: Komenda-Cerklje- - Vodice - Mengeš - Radomlje- - Kamnik 2. junij: Moravče in obisk upokojencev 7. julij: Zgornji Tuhinj in srečanje z upokojenci iz Motnika 4. avgust: Komenda-Cerklje--Preddvor-Kamnik 28. avgust: udeležba na kolesarskem maratonu Kamnik-Mo-zirje-Vransko-Kamnik v organizaciji kolesarskega društva Kamnik 1. september: Dob-Ihan- - Dragomlje - Domžale- - Kamnik 6. oktober: Radomlje - Vodi-ce-Cerklje-Komenda- - Kamnik Člani, ki bodo sodelovali vsaj na petih izletih, bodo prejeli značko »Upokojenec-športnik« Sprehodi — izleti peš: odhod iz društvenega dvorišča ob 8. uri. 19. maj: Po Koželjevi poti do Godiča in po gozdu nazaj v Kamnik 16. junij: Po gozdu do bajerja na Križu in povratek v Kamnik 21. julij: Po poti mimo Godiča v »Samotni mlin« in skozi Olše-vek v Kamnik Zvone Še ruga po Sloveniji Mnogi bralci se gotovo še spomnijo potovanj in reportaž novinarja in svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge. Če pa vseeno le na hitro osvežimo spomin: skupaj s sopotnico Romano je Šeruga v treh letih in na štirih različnih motorjih prevozil 102.000 kilometrov preko 32 dežel in vseh petih kontinentov in postal tako prvi Jugoslovan in eden zelo redkih v svetu, kije na ta način, na dveh kolesih, obkrožil ves svet. Šeruga nam je povedal, da je leto, kar je doma, preživel predvsem v pisanju reportaž in knjige o potovanju, v mesecu marcu pa namerava to svoje delo zaokrožiti še s turnejo potopisnih predavanj po Sloveniji. V njih bo ob svojih najboljših diapozitivih prikazal predvsem življenje ljudi, kijih je srečeval ob poti, njihov vsakdan in marsikdaj tudi njihove tragedije: Indijance južnoameriških Andov, Pigmejce centralnoatriških pragozdov, begunska taborišča in domove za umirajoče po Aziji, nenavadna plemena Daljnega vzhoda... Za vse, ki bi si želeli to izredno zanimivo predavanje ogledati, pa prilagamo tudi naslednji spored: KAMNIK: 9. marca ob 19. uri, kino Dom DOMŽALE: 1«. marca ob 19. uri, dvorana glasbene šole KRANJ: 11. marca ob 18. mri, kino Center Zvone Šeruga med pigmejskimi lepoticami v Centralni Afriki 18. avgust: Do spomenika v Rudniku in nazaj v Kamnik IS. september: Kratna-lovska koča v Palovčah-Stari grad' -Kamnik 20. oktober: Po gozdni poti v Tunjice in čez Mili vrh nazaj v Kamnik Pohodi: 12. maj: po poti spominov NOB občine Domžale 26. maj: po poti spominov NOB občine Domžale 9. junij: po poti spominov NOB občine Domžale 23. junij: po poti spominov NOB občine Domžale 8. september: po poti sporni' nov NOB občine Kamnik 22. september: po poti sporni' nov NOB občine Kamnik 13. oktober: po poti spominov NOB občine Kamnik 27. oktober: po poti spominov NOB občine Kamnik 3. november: po poti sporni' nov NOB občine Kamnik Hoje za posamezno etapo j« 5 do 8 ur. Pohodniki prejmejo za prehojeno pot posebna priznanja. Planinske ture: 8. maj: Pohod na Blegoš v organizaciji planinskega društva 24. julij: Dan-Kamniških planin na Kokrškem sedlu 11. avgust: Robanov kot-Koroška-Kamniška Bistrica 25. in 26. avgust: Solčava-- Raduha-Okrešelj - Kamniško sedlo-Kamniška Bistrica Kdor bo prehodil vsaj dve turi bo prejel značko »upokojenec--športnik« Kulturno zabavni petki: ob 16 uri na društvenem dvorišču 6 maj, 3. junij, 1. julij, 5. avgust, 2 september in 7. oktober Mini počitnice: v počitniškerf domu upokojencev Slovenij« v Izoli od 21. aprila do 1. maja i" od 3. novembra do 11. novem; bra. Upokojenci so bili do seda) s prireditvami zadovoljni, zatj v društvu upajo, da bo letošnj1 program pritegnil še nove upokojence. Društvo pa bo tudi pri' sluhnilo dodatnim predlogo!" članov in v okviru možnosti W take predloge vključilo v svo) program aktivnosti. STANE SIMŠIČ Kitajska akupresura: hujšanje, odvajanje od kajenja, lajšanje težav v menopavzi; pri menstruaciji in psihosomatskih motnjah, limfna drenaža, zvišanje telesne odpornosti, izboljšanje kvalitete funkcije kože... Škerlec dr. Vojko, tel. 831-467 po 15. uri. 45 Crna kronika Februar, mesec smeha in joka ■k; m id ur m ši Za smeh smo imeli februarja tv1 kar nekaj razlogov; praznovali iv smo štiri pustne dni, zima je v na-.4 ši dolini še vedno precej mila, nemška marka se je podražila le za tri »jurje,« življenjski stroški pa za okroglih 6 odstotkov. Pri marsikomu pa je smeh zamenjal jok. Zakaj? Prehitra vožnja pod vplivom alkohola se ni srečno končala, stanovanje je obiskal vlomilec, zakonca sta se spet spričkala 'n stepla in še bi lahko našteval! Ta zgodbica naj se konča v vaših glavah - drugi bralci! Premislite, kaj se bolj izplača in kdaj se bolje počutite? Matjaž Ravnikar je eden od miličnikov, ki svoje delo opravlja 'udi na smučiščih Velike planine. Kakšno je vaše delo in kako te, kot miličnika sprejmejo smučarji? »Ker je to delo v naravi in ker sem v neprestanem stiku z ljudmi, me zadovoljuje. Moje naloge na smučišču, kot tudi naloge kolega, so predvsem preventivnega snačaja. Opozarjamo smučarje naj ne divjajo in ne ustvarjajo nereda na progah, skrbimo za varnost, pomagamo redarjem in Sorskim reševalcem, če je seveda Potrebno, tako kot tudi oni po- magajo nam. Skratka, to sodelovanje je precej plodno, čeprav bi lahko bilo še bolj. Vendar o po-manjljivostih sedaj ne bi govoril - morda kdaj drugič. - Kolikokrat tedensko pa ste prisotni na planini? »Lani smo bili bolj aktivni in smo večkrat kontrolirali smučišča. Letos je malo drugače, ker smo v kadrovski stiski; se pravi da nas je na postaji manj kot lani. Vseeno dežuramo ob vikendih in večjih praznikih, pa tudi med tednom nas pot kdaj pa kdaj zanese proti Bistrici. Delo v mestu in okolici namreč ne sme trpeti na račun smučarskih dežurstev.« - Kako vi sami ocenjujete to delo? Ali daje pozitivne rezultate ali pa je v teh dežurstvih le simbolika? »Prav gotovo so uspešna. Naj ponazorim s primerom. Pred petimi leti smo dobili miličniške smučarske uniforme in od takrat smo kar precej prisotni na zanse-ženih poljanah. To je tudi prav, saj se je število tatvin močno zmanjšalo. Prej je bilo vsako sezono približno 15 kaznivih dejanj tatvine smuči, sedaj v eni sezoni ukradejo le še dva ali tri pare. Seveda zasluga za to zmanjšanje ne gre le nam, saj sodelujemo z drugimi strukturami na smučiščih. Pa tudi novica o sami tatvini se po tako omejenem kraju, kot je Velika planina, zelo hitro razširi, tako da je ukradene smuči zelo težko spraviti v dolino. Lahko torej rečem, da vsaj tu družbena samozaščita deluje tako, kot je potrebno.« - Ta tvoja zadnja trditev pa najbrž ne drži za parkirišče pod nihalko? »Res je to parkirišče nezaščiteno, tako podnevi kot ponoči, tako da nepridipravi lahko brez skrbi kradejo dele z avtomobilov. Zadnje čase se je situacija začela spreminjati, saj postavljamo pogoste zasedbe v nočnem času, ki so že rodile prve sadove. Prijeli smo dva storilca, ostali pa pridejo na vrsto kdaj drugič. Moje mnenje je, da bi parkirni prostor morali ograditi in postaviti čuvaja, saj mi ne moremo vsak dan dežurati na njem. Vsak voznik bi prav gotovo z veseljem odštel znesek za parkirnino in potem brez skrbi odšel na dopust, na planino. Če bi en del k plači prispevalo tudi komunalno podjetje, človeka za to službo ne bi bilo težko dobiti. S tem bi zagotovili varnost in odstranili slabo reklamo, ki jo delajo storilci.« Prometne nezgode - 23 Število PN je povsem identično številu PN v januarju, prav tako tudi število trkov na parkiriščih - 12. Značilnost tega meseca pa so razbita vetrobranska stekla na vozilih. Cestarji pač posipajo ceste, na njih ostaja kamenje in kar štirikrat se je zgodilo, da je kamen izpod kolesa nasproti vozečega avtomobila odfrčal v steklo in ga razbil. Zato opo-zrajamo na takšne nezgode, ki se lahko končajo precej huje, kot le z materialno škodo. Število težjih PN na naših cestah ni skrb zbujajoče, saj so bile le tri, zato pa spet dve s smrtnim izidom. - Rajko K. iz Slovenj Gradca je vozil tovorni avtomobil iz Kamnika proti Motniku. V naselju Vrhpolje ga je v levem blagem ovinku zaneslo na »bankino,« po kateri je vozil 22 metrov, nato pa zapeljal v obcestni jarek, kjer se je vozilo prevrnilo na bok in obstalo. Med postopkom je bilo ugotovljeno, daje imel Rajko naloženih 4.000 kilogramov odpadnih akumulatorjev, ki so se med vožnjo prosto premikali po prikolici. Zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča in nepravilno naloženega tovora so voznika prijavili. - Iz Cankarjeve so sporočili, da se je neznani voznik zaletel v parkiran osebni avtomobil in povzročil veliko materialno škodo. Rekonstrukcija dogodka je pokazala naslednje: Franc U. iz Gornjega grada je iz Kamnika peljal proti domu in najbrž razmišljal o slastni večerji, ki ga čaka doma. Tako ni opazil avtomobila, parkiranega na desni strani vozišča, delno na pločniku, čeprav so bile na njem prižgane parkirne luči. Trčil je vanj, ga porinil za 10 m naprej, sam pa pravokotno obstal na vozišču. Ta nagli stres ga je močno presenetil, kot tudi ogromna materialna škoda, zato se zaradi ohlajene večerje najbrž niti ni preveč seki-ral. Sreča v nesreči je bila, da je nezgoda minila brez telesnih poškodb. - Franc S. iz Tuhinja je s svojim vozilom brzel po klancu Ka-vran navzgor proti Kamniku, ko ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati proti betonskemu zidu, na desni strani. Na vrhu klaca je bilo Franceljnovega napredovanja proti Kamniku konec. Na nepravilen način ga je zaustavil zid, ki se je kar naenkrat znašel pred njim. Poškodb ni bilo, škode pa za 2.000.000 dinarjev. Verjetno se bo še malce povečala po obisku sodnika za prekrške. - Iz sektorja za stalno dežurstvo UNZ Ljubljana so sporočili, da kranjski miličniki lovijo voznika z ukradenim avtomobilom. Še preden so kamniški miličniki prišli do Most, se je objestnež zaletel v obcestno ograjo pred mostom v Mostah, kjer so ga tudi prijeli. Ugotovili so, da Ljubu C. iz Kranja avtomobila ni bilo težko ukrasti, saj ga lastnica ni zaklenila, ključe pa pustila v ključavnici. Kljub temu opravičila za krajo ni, zato so ga prijavili. Mimogrede - vozil je pod vplivom alkohola in se morda celo ni zavedal, kaj dela. Kazniva dejanja - 26 Kaznivih dejanj je bilo več kot januarja, posebnosti spet ni bilo. Zato bi opozoril občane, naj bodo bolj pozorni do osebnih pred- Ljudje in viharji na Lotse Šaru Jutro štiriindvajsetega marca snto dočakati v mrazu in soncu. Naš zdravnik se je prebudil leto dni starejši ob budnici »štiridese-'» zrela leta.« Za darilo ga je zeblo, za zdravico pa je z nami srknil nekaj kapljic domačega zdravila. Dan je bil sploh prazničen. V bazo so prišli Andrej in nosači 2 opremo. Končno smo bili vsi skupaj. Manjkal je samo še zvezni oficir, pa ga tudi nismo nič Pogrešali. Suha slanina »gorenjskih pujskov« je v sodih do sem Potovala petintrideset dni. Ni smrdela, dišala pa tudi ne. Ko je drznila, je naš kuhar z njo še dolgo časa boljšal okus tibetanske hrane. Kraljevemu pilotu je moral Andrej odšteti stoštiride-Set dolarjev za pospešen prevoz opreme z letalom iz Katmanduja v Luklo sicer bi še čakali nanjo, ^a, v Nepalu tudi še niso ukinili Podkupnin...! Prišel je naš čas. Vreme nas je *e prve dni opozorilo,-da bomo * njim imeli največ težav. Nismo se zmotili. Štirinajst dni smo v bazi in štirinajstkrat so na gori oučali viharji. »Četudi smo dovolj močni, bo vreme zlomilo našo upornost?« sem v bojazni razmišljal in vsako misel najizkuše-"ejših Himalajcev sprejel kot koristen nasvet. Odgovarjati za svo-13 in dejanja drugih, ni isto, še Posebno, če jih opravljajo po tvo-1'h ukazih. Skušal sem dojeti razpoloženje prvih navez pred od-JJodom v steno. Njihova preizkušnja bo tudi moja. Sedem se nas je prvič srečalo z himaleiz-Jnom, ki ni le plezanje, je tudi življenje v bazi s prijatelji, enolična hrana, večni mraz, zoprna jjmazanija, neskončno dolge no-'i; spoznavanje svoje in osebno-s'i drugih, sposobnost brzdati Svoje stiske in razumeti prijatelja 'Udi v njegovih. Ob neprijetnem izmišljanju sem preživljal dolgo "oč in pod žarki čelne svetilke prešteval ledene kristalčke na platnu šotora. Šele, ko sem moral vstati, me je začel mučiti spanec. Tako blizu smo vrhu, pa vendar še silno daleč. Milan, Pubi, Rado, Marko in Šerpe so že zgodaj odšli pod steno, da bi postavili šotor za tabor ena, popoldne pa so jim sledili še Tomo, Filip, Beni in Silvo. Vsi so prespali na »enojki«, v šotoru in igluju. Baza je bila to noč pusto prazna. Vremenska napoved za naslednji dan je bila slaba, pa so vseeno napeli vrvi do višine 6300 m in postavili tabor dve. Do sem so našli ostanke vrvi španske odprave iz prejšnjega leta. Ta dan so dosegli višino 6600 m. Zgodaj popoldne se je vreme že poslabšalo, zato so se vsi vrnili v bazo, le Filip in Beni sta prespala v taboru ena v upanju, da bo naslednji dan boljše vreme. Proti enojki sta odšla še Cene in Čeha, a sta se že na Gradu zaradi sneženja obrnila. Po treh dneh bivanja na gori sta se Filip in Beni, zaradi brezizhodnih razmer za vzpon, vrnila v bazo. Počitek v bazi ni razkošje, je pa udobnejši kot v taboru. »Kaj-danes bo vreme? Kaže dobro!« Nismo še spoznali vseh vremenskih »navad« pod Šarom, »je« pa več grdih kot lepih. Lepo vreme je trajalo komajda nekaj ur dnevno, zato smo morali nanj čakati tudi v taborih - v enojki in dvojki. Iz baze do tabora ena, do stene, je bilo dve uri hoda, navzdol, navzgor in ponovno petdeset metrov nižje na sedlo. Pot je bila vsem zoprna, malo nevarna in utrudljiva s šest-sto metri višinske razlike. Še je bilo sončno, vendar ni bilo upanja, da bo tako še popoldne. Cene in Čeha sta z Andrejem ponovno odšla na tabor ena in dve, če bi bilo do tabora mogoče še tisti dan priti. Hotela sta popraviti dolg prejšnjega dne. Z njimi so odšle tudi štiri šerpe z opremo: s šotori, spalnimi vrečami, vrvmi, armafleksi, hrano, kuhalniki in plinom. Vsi smo ostali pred šotori v bazi, ko je sedem mož odhajalo proti gori. Občutka sreče in skrbi nisem mogel utajiti in sem zaklical za njimi: »Pa srečno in nasvidenje!« Vreme si je bilo — kot »programirano« — podobno vse dni: sonce, veter, sneženje in vihar. Zvečer ob osmih so se fantje oglasili iz dvojke: »Megla je, piha in sneži!« »Pa so le uspeli«, smo si oddahnili pri večerji. Milan nam je pri večernem klepetu povedal, da so v igluju na enojki krokarji naredili inventuro: požrli škatlo napolitank in skljuvali veliko vreč. »Sam si kriv, ker igluja nisi zaklenil,« ga je dražil Filip. »En dan boš za kazen ostal brez hrane ali pa ulovi krokarja, ki si ga že drugič nafutrou,« je še dodal. Danes je osmi dan pomladi, mi pa smo se v bazi prebudili pri minus petindvajsetih stopinjah,« ko so se sončni žarki razlili po šotorskem platnu, je v njem mraz popustil — toplota nam je kot božanje nežne roke ogrela odre-venele ude. Nad vrhom Šara je bilo jasno in v njegovo steno so se že zaganjali južni vetrovi.»Čeha, Andrej in Cene so napenjali vrvi nad taborom dve. Videli smo jih iz baze. Dobro so napredovali. Ob štirinajstih se je iz stene oglasil Cene. »Smo na višini 6750 m, napeli smo 300 m vrvi in našli že drugi raztrgan šotor španske odprave. Vreme se slabša in že močno piha. Sestopamo v dvojko, kjer bomo prespali. Končano!« Čeprav je bilo drugo jutro jasno, sta bila na gori silni mraz in vihar, zato so se fantje morali vrniti v bazo. Tri dni in dve noči so bili v steni. Bili so utrujeni, ne pa izčrpani. Lahko bi še postavili tabor tri če... bi bilo vreme, če-.. .bi vreme trajalo vsaj en dan, če ... bi lahko verjeli, da'bo jutri lepo, če ...? Po steni so se v viharju cefrale megle in zakrivale goro kot svoje božanstvo, sneg pa je orkanski veter v štrenah raznašal po steni navzgor. Dobro, da nihče ni na gori. Zadnja nedelja v marcu je. Z zdravnikom Pajntarjem sva še v sončnem vremenu prišla v tabor ena. Odkopala sva šotor in presušila spalne vreče. Za hip sva ujela pogled proti Makaluju, potem pa so naju zagrnili oblaki, ki so kot grozeča reka hlapov drveli daleč iz doline mlečne reke in se v steni Lotseja spremenili v ledeno pošast, ki ubija. V bazi je bilo mraz, ko sva se vrnila, pa vendar toplo kot doma. CENE griljc Nadaljevanje prihodnjič metov. Izgubljanje dokumentov, denarnic, denarja, ključev ipd. se je v Kamniku že kar preveč razpaslo. Februarja je bilo v Kamniku kar 18 takšnih primerov. - Ni ravno KD, je pa zanimiv primer. Vratar Utoka je iz svoje DO telefonično obvestil PM, da je na Parmovi ulici, izven DO našel zavitek kož, ki naj bi jih neznan delavec vrgel čez ograjo, kjer naj bi ga počakale do 14. ure. To se ni zgodilo, saj so vodstveni delavci prinesli zavitek v tovarno in ugotovili, da so v njem le ničvredne, odpadne kože. - Na Postaji sta se oglasila dva občana in prijavila KD. Otrok D.Ž. je namreč na Kidričevi ulici sunil kolo z motorjem, v škodo vrstnika M.B. Do poznih večernih ur se je vozil po Kamniku in okolici, potem pa prišel domov, brez ukradenega predmeta, ki ga je odvrgel pri Titanu. Miličniki so se z njim pogovorili, staršem pa bi svetovali, naj mu nalože nekaj »ta toplih,« verjetno bodo bolj zalegle. - Po številnih brezuspešnih poskusih, da bi odkrili storilce KD na parkirišču v Kamniški Bistrici, se je miličnikom le nasmehnila sreča. V pravem času so bili na pravem mestu, saj so v poznih nočnih urah prijeli Francija Š. in Janeza K. iz okolice Kamnika med nečednim delom. S parkiranega fička sta namreč odmontirala kolo in ga hotela odnesti s seboj. Po pogovoru na PM in hišnih preiskavah v jutranjih urah, miličniki domnevajo, da je storilcev več, zato so fanta ovadili le za to dejanje. - Janez T. iz okolice Kamnika je telefonično prijavil soseda Jožeta K. zaradi namerno storjenega KD. Slednji mu je namreč z večjim kladivom - macolo iz objestnosti razbil in poškodoval več metrov betonske ograje in povzročil za 150.000 dinarjev materialne škode. Bolj zanimivo kot KD je dejstvo, da je storilec star že 75 let in torej v presenetljivo dobri, če že ne odlični fizični kondiciji. Javni red in mir -15 Januarja so se prepirljiv« in pretepači kar dodobra utrudili, kar kaže to izredno skromno število - 15. Zato bom izkoristil priložnost in sporočil, da je Lojze Uršič, Drnovškova pot 8, našel denarnico z večjo vsoto denarja. Podrobnosti boste izvedeli pri njem. - Na lokalni cesti Gmajnica--Gora so krajani našli krvavega moškega, ki je sumljivo »dišal.« Miličnika sta Mitjo P. iz Ljubljane našla v jarku ob cesti, kamor se je zaradi udobja in varnosti najbrž skobacal. Dežurni zdravnik ga je pregledal in ugotovil, da ni resneje poškodovan. Mitja se je med postopkom kljub majavim nogam in meglenim očem kar dobro upiral miličnikom in jih celo žalil, zato so vsega premočenega in utrujenega oddali na Povšeto-vo 5. ( - Na Postaji milice sta se oglasila Franc B. in Srečo C. iz Golic in povedala, da sta bila tepena v gostilni Pri encijanu. Miličnika sta poiskala še tretjega pretepača Jožeta G. iz Stranj in vse tri prijavila. Prepirali in pretepali se bodo lahko naprej pri sodniku za prekrške, če jim bo seveda dovoljeno. - Mila O. iz Kamnika je morala na malce grob način poravnati svoj dolg do Saša D. iz Ljubljane. Vdrl je k njej domov še z dvema znancema in od nje zahteval ostanek za neko delo, ki ji ga je opravil. Ker Mila doma ni imela cele vsote, je postal nesramen, jo večkrat udaril in porinil, vzel denar, prijatelja pa Milin kasetofon, nakar so odšli. »Rubežnike« so zaradi neupravičenega vstopa v stanovanje, udarcev in zaplembe kasetofona - prijavili. - V trgovini Emona so Štefanu M. popustili živci, da je pobesnel in začel maltretirati trgovko, ki je seveda poklicala milico. Ti so ugotovili, da je Štefan v trgovini kupil prehrambene izdelke, potem pa od prodajalke zahteval, da pokliče taxi, ki ga bo na račun trgovine odpeljal domov. To se ni zgodilo, pač pa so ga opozorili in peš napotili domov. Zakaj je prišlo do te zahteve, lahko samo ugibamo. Morda je Štefan mislil, da je v ceno izdelkov vključen tudi brezplačen prevoz do doma? Morda bi se prodaja v trgovinah z živili res povečala, če bi to idejo prevzeli od trgovin s pohištvom in bi kupce z robo do 120 km vozili domov - zastonj. Najditelji Lenart Balantič iz Kregarjeve-ga, Miro Urisk iz Motnika, Franc Burja iz Zduše, Irena Mrgole iz Zagorice, Jure Pirš iz Kamnika, Ivan Vodušek iz Kamnika, Tončka Baloh iz Mekinj, Cilka Preles-nik iz Stolnika in Fani Mihelič iz Mekinj. MATIC ROMŠAK Uspeh Kara in Jegliča v Patagoniji Že štirikrat sta bila Janez Jeglič in Silvo Karo (AO Domžale, G RS Kamnik) v Patagoniji in vedno sta se vrnila z lepim uspehom. Plezanja v Patagoniji se lotevajo le najboljši alpinisti, vsak uspeh pa pomeni vrhunsko dejanje, ki bo zapisano na vidnem mestu alpinistične zgodovine. Stene so izredno gladke, ves čas zelo pokončne. Razpoke in žlebovi so redki, pa še tisti ki so, so zaliti z ledom, običajno pa prek njih bobnijo kamniti ali ledeni plazovi, v Patagoniji se zahtevnost vzpona poveča zaradi nemogočih vremenskih preobratov: mraz, orkanski vetrovi, ledeni dež, snežno neurje, padajoče kamenje in led spremenijo plezanje v krut boj za preživetje, pri katerem ni ničesar podarjenega. Prav Silvo in Janez sta skupaj s Frančkom Knezom naredila največ od vseh alpinistov. Leta 1983 sta bila prvič in skupaj z Knezom preplezala Vzhodno steno Fitz Roya, leta 1985 sta bila člana slovenske odprave in preplezala Vzhodno steno Ccrro Torreja, 1986. leta pa skupaj s Knezom Južno steno Torre Eggerja. Oktobra lani sta odšla sama pod 1500 metrov visoko Južno steno Cerro Torreja. V steno sta vstopila 10-krat, enajstič sta bila uspešna. Spodnji dej stene je najnevarnejši. Pravita, da kar plezata, nista bolj tvegala kot tukaj. Po 200 metrih plezanja postane stena previsna. Italijani, ki so poskušali lani, so prišli le do sem. Srednji del stene je tehnično najtežji. Gre za 700 m previsa, vse polno majavih lusk. Prišlo je slabo vreme in bila sta prisiljena sestopiti v bazni tabor. 20. januarja sta kljub slabemu vremenu odšla ponovno. Bil je izredno močan orkanski veter in ju je neprestano premetavalo po steni. Ta dan sta tudi padla, Janez 10, Silvo pa 30 metrov. Čeprav sta videla le nekaj metrov, sta prišla do Macstrijeve smeri. Tu se smer zaključi, in takoj začela sestopati po J V razu. Tako smo sedaj Slovenci na prvem mestu po plezalnih dosežkih v Patagoniji. Največ zaslug pa imata Silvo in Janez, ki sta tudi nekaj let člana gorske reševalne postaje v Kamniku. DARE BOŽIĆ Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 15/81), pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik RAZPIS za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. Na razpolago so sredstva v znesku 220,000.000 din (z besedo: dvestodvajsetmilijonov.dinarjev) in predviden priliv sredstev vzajemnosti po prvern tromesečju leta 1988. 1. SPLOŠNA DOLOČILA 1.1. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo OZD in njihovi delavci, katerih TOZD in delovne skupnosti imajo sedež v občini Kamnik, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote oz. domicil njihovi delavci, ki - združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, - začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje, - niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v temeljih plana stanovanjske skupnosti. 1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah pod 1.1. 1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti 1.4. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik 1.5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov pri njih zaposlenih delavcev, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnosti, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti; Prosilci za posojilo, našteti od 1.2. do 1.5., morajo imeti izpolnjeno dveletno namensko varčevanje, oz. mora pogodba o namenskem varčevanju poteči najkasneje do odobritve posojila, oz. imeti sklenjeno pogodbo o nadomestitvi namenskega varčevanja v višini najnižjega zneska dveletnega namenskega varčevanja. Najnižji znesek vezanega depozita mora znašati od 1. 3. 1987 288.000 din 2. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1988 856.700 din. 3. Povprečni mesečni OD na zaposlenega delavca v SRS za obdobje X. - XII. 1987 (do zaključka razpisa bo znan že uradni podatek, ki se bo upošteval pri izračunu pripadajočega posojila). 4. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci, invalidi in kmetje pa v mesečnih obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete. II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo OZD, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; - da predložijo plan sklada skupne porabe, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske graditve, nakupa in prenove; - da predložijo načrtovane potrebe, stanovanj in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev; - da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz. že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti; - da niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD; - da gradijo ali kupujejo stanovanje v okviru programa stanovanjske gradnje SSS; - da posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča .zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot. Za izračun posojila organizacij se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: število družinskih članov stanovanjska površina 1 32 m2 2 45 m 3 58 m 4 70 m Za vsakega nadaljnega dtužinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji po zadnji objavi in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SR Sloveniji za isto obdobje. Povprečni čisti OD višina posojila največ doba varčevanja največ do 100% od 100% do 120% nad 120% 50% 40% 30% 10 let 8 let 6 let Lastna udeležba OZD za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 25% od predračunske vrednosti ali 20% od končne kupoprodajne cene. Za lastno udeležbo iz prejšnjega odstavka se štejejo stanovanjska sredstva sklada skupne porabe, s posojilom pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva OZD se štejejo tudi lastna udeležba njenih delavcev. III. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci, upokojenci, invalidi in kmetje kooperanti in združeni kmetje lahko pridobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod naslednjimi pogoji: - da so že izpolnili najmanj 2-letno namensko varčevanje za stanovanjsko graditev pri banki ali poteče pogodba o namenskem varčevanju najkasneje na dan odobritve posojila oz. da imajo vezan depozit kot nadomestilo namenskega varčevanja v višini najnižjega dveletnega namenskega varčevanja, ki od 1.3. 1987 dalje znaša 288.000 din - pri nakupu stanovanja se izjemoma namesto namenskega varčevanja oz. vezanega depozita upošteva premostitveno posojilo, ki ga prosilec dobi v DO ali banki, - če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 nr. - da predložijo ustrezno potrdilo o višini dohodkov družinskih članov za obdobje X.— XII. 1987 in ustrezno potrdilo o že odobrenih stanovanjskih posojilih. Posojilo lahko dobijo tudi prosilci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali z nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje in - da predložijo kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo, - da predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazilo o priglasitvi del z opisom del, zemljiškoknjižni Izpisek in predračun. Za izračun posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini in gradnjo individualnih stanovanjskih hiš se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Število družinskih članov stanovanjska površina 1 32 m2 2 45 m2 3 58 m2 4 70 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ za 15 m2. Prosilci lahko dobijo posojilo tudi za ADAPTACIJO OZ. PRENOVO stanovanjskih hiš, pod pogojem, da predložijo predračun in izpolnjujejo vse ostale pogoje lega razpisa. Za adaptacijo in prenovo stanovanj oz. stanovanjskih hiš se šteje: — pridobitev novih stanovanjskih površin, - izboljšanje funkcionalnosti stanovanjske površine glede sanitarnih, ogrevalnih in izolacijskih pogojev. * Investicijsko vzdrževanje obstoječih stanovanjskih površin je izključeno. Posojilo za adaptacijo in prenovo lahko pridobijo prosilci le za objekte starejše kot 15 let. Ne glede na določilo o starosti zgradbe lahko prosilci uveljavijo posojilo za toplotno izolacijo zunanjih sten in strehe stanovanjske enote, če je gradbeno dovoljenje izdano pred letom 1980. Višina posojila', ki jo prosilec lahko pridobi, je odvisna od lazmerja med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine delavca v zadnjem trimesečju in med mesečnim OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za isto obdobje. Prosilec dobi posojilo po naslednji lestvici: če znaša mesečni čisti dohodek na člana družine v primerjavi s povpr. mes. č. OD v SRS za obdobje X.-XII. 1987 znaša lastna udeležba prosilca v % od cene stand. stanov. pripada prosilcu posojilo v % od cene stand. stan. največ do do 50% 20% 40% od 51% do 75% 25% 35% od 76% do 100% 30% 30% od 101% do 120% 35% 25% nad 120% Lastno udeležbo, pri izračunu pripadajočega posojila, mora prosilec zagotoviti pri nakupu stanovanja pred odobritvijo posojila. Pri izračunu posojila za gradnjo, prenovo in nakup stanovanja se znesek posojila, pridobljenega iz sredstev vzajemnosti po prejšnjih razpisih valorizira po naslednji lestvici: Leto odobritve posojila količnik 1976 51,47 1977 42,39 1978 36,80 1979 31,78 1980 28,38 1981 19,36 1982 14,48 1983 11,61 1984 8,02 1985 5,63 1986 3,23 1987 1,70 Prednost do odobritve posojila ima prosilec, ki: - ima nižji povprečni dohodek na člana družine, - kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje, - kupuje standardno stanovanje, - bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, - ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do V. gradbene faze. Skupna vsota posojil prosilcev ne sme presegati: - pri nakupu stanovanja v etažni lastnini in blokovni zadružni gradnji 80%, - zadružni gradnji 75%, - pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60%, - pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60%, predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske hiše, pri prenovi pa od predračunske vrednosti predvidenih del, vendar ne več kot za gradnjo stanovanjske hiše. Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi prosilec ali njegovi družinski člani v DO, stanovanjski skupnosti ali poslovni banki. Mesečna anuiteta za posojilo ne sme biti nižja od 1000 din. IV. KONČNE DOLOČBE Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja 30 dni od objave v Kamniškem občanu. Vloge za posojilo sprejema Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p.o. Kamnik, Stele-tova 8, kjer prosilci lahko dobijo podrobne informacije in obrazce za prijavo na razpis. Prosilci naj obrazce za prijavo na razpis izpolnijo vestno in natančno, saj nepopolne in pomanjkljivo izpolnjene vloge samo podaljšujejo rok za njihovo reševanje. O razdelitvi posojil bo odločal Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri SSS občine Kamnik. Rezultati razpisa bodo objavljeni na oglasni deski SSS občine Kamnik v pritličju poslovne stavbe Steletova 8, Kamnik. Vsem prosilcem bodo vročeni pismeni sklepi. Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu Predsednik: Jože Požek, 1. r. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric JOŽE GORJUP iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Se prav posebej pa se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Kamnik in bolnišnice Golnik za požrtvovalno zdravljenje, govorniku za lepe besede slovesa, pevcem za ganljivo petje in gospodu župniku za opravljeno slovo. Žalujoči: vsi njegovi Šmarca, Trzin, Homec, Maribor, Moravče, Ljubljana, februarja 1988 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega sina in brata VINKA PESTOTNIKA iz Češnjic 18 se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom iz Češnjic, prijateljem, Osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem iz Titana za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala za poslovilne besede tov. Poljanšku iz KS Zg. Tuhinj, tovarišu Žavbiju iz tovarne Titan, pevcem in g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mama, ata, sestre Mirni in Joži, bratje Tone, France in Milan z družinami Češnjice, Ljubljana, Sela, Križ, Niirnberg, Rakitovec, februar 1988 Osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnikih Kamnik Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri zasebnikih objavlja na podlagi določil 103. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki, ter 15. člena pravilnika o pogojih in merilih dodelitve stanovanjskih posojil za delavce, ki delajo pri samostojnih obrtnikih, naslednji javni razpis za zbiranje upravičencev do posojil iz namenskih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnikih Na razpolago je 41,000.000 din. Rok vračila je 15 let. Obrestna mera je 5%. 1. Na razpisu imajo pravico sodelovati delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih v občini Kamnik, in sicer: - če nimajo stanovanja, ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m2, - če namensko varčujejo najmanj 24 mesecev za stanovanjsko graditev v banki, in poteče pogodba o namenskem varčevanju oz. da ima sklenjeno pogodbo o dvoletnem namenskem varčevanju najkasneje do 16. 4. 1988, - oz., da ima do zaključka razpisa sklenjeno pogodbo o nadomestitvi namenskega varčevanja, z vezavo sredstev pri banki, v višini najnižjega namenskega varčevanja, 2. Dokumenti k vlogi za posojilo: a) pri nakupu stanovanja: - kupoprodajno pogodbo, ali predpogodbo, b) pri gradnji ali adaptaciji individualne stanovanjske hiše: - gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del, - zemljiškoknjižni izpisek, ki ni starejši od 3 mesecev, - predračun, - pogodbo o namenskem varčevanju in HK o namenskem varčevanju na vpogled. Obrazec za vložitev prošnje, dobijo upravičenci na sedežu Obrtnega združenja Kamnik, Kolodvorska 4. Prosilci morajo vlogo z vsemi prilogami dostaviti v roku 30 dni od objave razpisa na sedež Obrtnega združenja Kamnik, Kolodvorska 4. Metalka, n. sol. o., TOZD Trgovina, n. sol. o., Blagovnica Kamnik objavlja naslednja prosta dela oz. naloge čistilka 1 delavka Pogoji: - osemletka ali nepopolna osemletka in eno leto delovnih izkušenj - poskusno delo 1 mesec Pismene ponudbe sprejema Metalka n. sol. o., Kadrovska služba, Ljubljana, Dalmatinova 2, 8 dni po objavi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame ANGELE ' j ZMRZLIKAR Boštarjeve mame iz Komendske Dobrave se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, denar namesto venca na grob in za izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo DO in sodelavcem Gozdnega gospodarstva TOZD MG Trzin, OZ Zora Mengeš in Iskre Kranj, vaščanom iz Nasovč, Pevskemu zboru »Janez Če-bulj« iz Komende in gospodoma župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mož Peter, sin Peter, hčerki Kristina in Ančka z družinami Komenda, januarja 1988 ZAHVALA V neizmerni bolečim sporočamo, da nam je kruta roka iztrgala v 34. letu življenja našega dragega sina, očka, brata, strica in vnuka FRANCIJA ŽIBERTA iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in našim sodelavcem za darovano cvetje, izkazano pomoč, ustno in pisno izrečeno sožalje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem Solidarnosti za zapete žalostinke. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti kakorkoli pomagali. Žalujoči: mama Tončka, zaročenka Dragica s hčerko Romi, sestra Sonja s Sandijcm in Mojco, sin Sašo, stara mama RozaUja in drugo sorodstvo Kamnik, Mačkovci, Cerklje, Veliki Rakitovec, februarja 1988 V SPOMIN 24. februarja 1988 je minilo 10 let odkar nas je zapustila naša draga hčerka, sestra in nečakinja ANICA SITAR s Palovške 22 Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob in ji prižigate svečke. Vsi njeni Obvestilo članom ZZB NOV občine Kamnik Na osnovi sklepa 23. seje sveta Počitniškega doma Ba-njole, vas obveščamo o cenah za predsezono, ki so potrjene ter o okvirnih cenah za sezono in posezono. Potrjene cene Okvirne cene Objekt 5. 4.-5. 6. 5. 6.- 25. 6.- 5. 9.- 25. 6. 5. 9. 25. 9. D II 14.500 16.500 20.800 16.500 D III, 1, 13.700 15.100 20.800 15.100 A, B 12.700 14.500 17.100 14.500 WH - - 12.900 - Regres članom ZZB iz občin soustanoviteljic je dogovorjen v višini 3.000 din na dan. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KAMNIK Lončarsko podjetje Komenda na podlagi sklepa IO objavlja dela in naloge računovodja Pogoji: - višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri delih s področja računovodstva - sposobnost samostojnega organiziranja in opravljanja del s področja finančno-računovodske službe Delo združujemo za nedoločen čas Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Lončarsko podjetje Komenda. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, svaka in strica BRANKA ŠTIMACA iz Most se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izrečena sožalja. Posebej pa se zahvaljujemo duhovniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Moste, Kamnik, Škofja Loka, Nemčija, februarja 1988 ZAHVALA V zgodnji pomladi življenja je dotrpel naš dragi ANDREJ ZARNIK ml. iz Most Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, dijakom in razredničarki 4. d Srednje agroživilske šole v Kamniku in delavcem Mladinske knjige, TOZD Veletrgovina za sočustvovanje, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala osebju Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate, pevskemu zboru in gospodu dekanu za ganljive besede slovesa in opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: oče Andrej, mama Katarina, sestri Milena in Nada in nečak Niko Moste, februarja 1988 ZAHVALA Ob smrti našega dragega ALOJZA BREZNIKA Gobovšarjevega ata iz Lok v Tuhinjski dolini se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in ga spremljali na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilcem iz Srednje vasi in drugih gasilskih društev za izkazano pozornost, skrb in številno udeležbo na pogrebu. Zahvala govornikoma Antonu Šuštarju in Ivanu Maliju za tople besede slovesa, g. župniku iz Šmartnega za opravljen pogrebni obred in občutene poslovilne besede ter vsem darovalcem cvetja. Žalujoči: vsi njegovi Loke, Soteska, Kamnik, Zlato polje, januarja 1988 /O ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o., Poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1 Svet delovne skupnosti LB GB PE Kamnik objavlja prosta dela in naloge: obravnavanje naložb za tekoče poslovanje 1 delavca za določen čas (nadomeščanje delavke na Pd), s VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri in devet mesecev delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na gornji naslov. . Tovarna tekstilij za notranjo opremo »Ideja«, Ljubljanska 6, Kamnik akcijska prodaja nekurantnega blaga in ostankov po ceni od 5.000 do 15.000 din za kilogram. Prodaja bo v prostorih tovarne v Kamniku, Ljubljanska 6, in sicer: - v petek, 11.3. 1988 od 8. do 18. ure, - v soboto, 12. 3. 1988 od 8. do 12. ure, - v petek, 18. 3. 1988 od 8. do 18. ure, - v soboto, 19. 3. 1988 od 8. do 12. ure. Slovenska turneja končana na Veliki planini S slalomom na Veliki planini se je v soboto, 27. februarja, končala osma slovenska turneja alpskih smučark. Prvi dve tekmi, slalom in veleslalom sta potekali na smučarskem poligonu v Kranjski gori, rse tri tekme pa so štele tudi za evropski pokal. Komunalno podjetje je pod imenom Rekreacijsko turistični center Velika planina vzorno pripravilo tekmovanje, na katerem je štartalo 77 tekmovalk iz osmih držav. Ob pomoči SK Kamnik so progo Zeleni rob odlično pripravili, saj je brez težav vzdržala vse tekmovalke, kljub izredno neugodnim vremenskim razmeram. Zato lahko rečemo, da je tekma uspela, če seveda ne upoštevamo ekonomskega računa. Organizacija je bila namreč povezana z velikimi stroški, saj je organizator po določilih mednarodne federacije moral večini tekmovalkam plačati hotelske usluge. Pomembno pa je dejstvo, da se Velika planina s podobnimi prireditvami prebija iz anonimnosti. Da ji bo to povsem uspelo, pa je potrebno še veliko truda. To bodo pokazale tudi izjave nekaterih naših mladih tekmovalk in trenerja. O tem, kako jim je všeč na V. planini in kakšen rezultat pričakujejo smo se pogovarjali še pred tekmo, zato bodo njihove izjave morda še bolj zanimive.KATJUŠA PUŠNIK (Črna): »Po pravici povedano, mi je tu gori všeč le kadar sije sonce. Danes ga ni, pa tudi snega je bolj malo, tako da bi bila vesela vsake uvrstitve okrog desetega mesta.« - Kaj pa Olimpijada, je bila pot v Kanado tvoja skrita želja? »Ja, je bila, vendar pred njo nisem dosegala vrhunskih rezultatov, tako da me niso uvrstili v ekipo. Ker pa sem stara šele devetnajst let, mi ostaja upanje, da bo čez štiri leta bolje.« PETRA PIRC (Jesenice): »Veliko planino že kar dobro poznam, saj sem že velikokrat tekmovala na njej, vendar vedno kot pionirka. Letos sem prvo leto mladinka, tako da je tudi evropski pokal zame novost. Imam štartno številko 69, pričakujem pa uvrstitev okoli 60. mesta.« NARCISA ŠEHOVIČ (Ljubljana); »Proga je precej tekoče postavljena, motila bo le difuzna svetloba. Teren, na katerem je proga, je kar dober, manjka le vlečnica ob njej, saj je pot do sedežnice kar predolga. Od tekme pričakujem solidno uvrstitev, in svojo dobro vožnjo, rezultati pa upam, da bodo prišli v naslednjih letih « (Narcisa ima 16 let) JANKO GORAZD - trener mladinske ženske reprezentance: »Tekma se mi zdi kljub vetru regularna, moti pa me, da v bližini proge ni nobene vlečnice, ki bi tekmovalkam omogočala hitrejši dostop do štartne hišice. Od svojih varovank ne pričakujem vrhunskih izzidov, saj je konkurenca zelo močna. Le Pušnikova bi se lahko uvrstila med prvih petnajst, Šehoviče-va pa med prvih petindvajset.« - Še vaša napoved za nocojšnji slalom v Calgarvju! »Tomba, Petrovič, Nierlich!« (Na žalost Petrovič ni bil za to napoved). Že v prvem teku je odstopila prva favoritinja, Švicarka Briggitc Gadi-ent, zato pa je njena rojakinja Cristine von Grundingen dosegla najboljši čas prvega nastopa. Takoj za njo se je uvrstila mlada Švedinja Pernilla Wi-berg, Ilwa Novven je bila peta, Camil-la Lundbaeck pa šesta. To je bil velik uspeh švedske mlade ekipe po prvem teku, kar bi mogli reči tudi za Avstrij-ke, saj je bila Monika Maierhofer tretja, Elfriede Eder četrta, Christine Hartman sedma in Heidi Gapp osma. Naše so vozile preveč rezervirano, saj lo lep uspeh pa s prvim in drugim mestom Svedinje. Naše so razočarale, še posebno Pušnikova, saj je le pet uvrščenih tekmovalk imelo boljše FIS - točke od nje. Ostalih šest naših se je zvrstilo povsem na koncu, saj se je mednje vrinila le ena Norvežanka. Torej, več uspeha prihodnjič! MATIC ROMŠAK Naša najboljša Katjuša Pušnik, članica A reprezentance V tekmovalno sezono Očitno nam je to sezono zima brez snega pošteno zagodla. Premnogi ljubitelji belega cirkusa, ki so prikrajšani za marsikatero prijetno zimsko urico, se gotovo sprašujejo, ali se bo vendarle nebo usmililo in poslalo na poljane vsaj toliko snega, da bo zimi in ljubiteljem zimskih športov zadoščeno. Tudi smučarji tekači smo morali svoj začetni optimizem »prikrojiti« razmeram. Iskali smo zasnežene predele po naši ožji domovini (za kam dlje žal ni denarja), da bi nam le uspelo opraviti vsaj del predvidenih treningov. Vendar bi se tudi za vtfčino teh lahko obrisali pod nosom, če ne bi bilo našega, še pred leti odličnega bi-atlonca jn še sedaj navdušenega tekača, Milana Sedušaka, ki kljub pomanjkanju časa iz ljubezni do tega športa trenira naše mlade tekače, jih vozi na tekmovanja in svoje bogate izkušnje prenaša nanje. Treba je povedati, da imajo nekateri takaški klubi pri nas kar solidno finančno podlago, kar pomeni, da so tekmovalcem vedno zagotovljeni treningi in oprema, s čemer pa imamo mi nemalokrat težave. To pa seveda vpliva tudi na rezultate, ki so končni in edini cilj vsakega kluba in posameznika. Teža tekmovanj se je letos preselila v Rateče in Jezersko, kjer so bili še najbolj ugodni snežni pogoji. Tako se je pri mladincih na 10 km dolgi progi dobro odrezal Dominik Spruk z 18. mestom, kar je zadnja leta boljši rezultat za mladince v solo tekih pri nas; veliko bolje pa je pokazal tudi Klemen Mali, ki je prvo leto kot mlajši mladinec zasedel solidno 29. mesto in pri tem zagotovil, da še ni .rekel zadnje besede. Da pa se boriti na 10 km dolgi progi ni kar tako, sta dokazala tudi Primož Brišnik in Damjan Kočar na težki tekmi v Ratečah. Zelo zanimiva so tudi pionirska tekmovanja. Male, a hitre nožice se neuklonjivo borijo, premagujejo strme vzpone, dolge ravnine in hitijo proti cilju. Tako se je na 3 km dolgi progi že dvakrat odlično izkazala naša najboljša mlajša pionirka Andreja Mali, ki je s 14. oziroma 15. mestom dala slutiti, da se v Kamniku po odlični Tatjani Smolnikar razvija zopet zelo dobra smučarska tekačica. Glede na najmnožičnejšo udeležbo v pionirski kategoriji sta se pri starejših pionirjih dobro borila Andrej No-grašek in Dušan Balut, oba uvrščena v prvo polovico. Tine Brišnik pa je že na prvi tekmi dokazal, da se že tudi pri mlajših pionirjih lahko razvije pravi tekmovalni duh. Res je, da bo treba še ogromno delati, trenirati inje zaradi neprofesionalnosti vse skupaj precej težje, a držimo se načela: kdor hoče, ta zmore! KSENIJA SMOLNIKAR Perspektivna 15-letna Petra Pire iz Jesenic. je bila Pušnikova 18., Šehovičeva 41. in Pirčeva 47. V drugem teku se je situacija močno spremenila. Daleč najhitrejša je bila Lundbaeckova, pred rojakinjo Wibergovo in Edith Antretter, štirinajsto po prvem teku. Naše številnih odstopov niso znale izkoristiti in so ostale brez točk evropskega pokala. Rezultati: 1. Wiberg 1:31,09, 2. Lundbaeck (obe Šve) 1:31,15, 3. Von Gruenigen (Švi) 1:31,64, 4. Eder (Aut) 1:31,88, 5. Antretter (ZRN) 1:32,46,6. Ansanay (Fra) 1:33,01,7. Masnada (Fra) 1:33,05, 8. Magoni (Ita) 1:33,14, 9. Fjeldavli (Nor) 1:33,17,10. Gapp (Aut)... 17. Pušnik 1:34,48, 32. Plajbes 1:39,43, 33. Pire 1:39,86, 34. Rojs, 35 Rakočevič, 36. Brleč, 38. Burnik (vse Jug). Avstrijke so doživele hud poraz, ze- Planinsko društvo Kamnik organizira zanimivo predavanje zvezde nad Tibetom v petek, 18. marca 1988 ob 18. uri v dvorani Veronika Kamnik Predaval in prikazoval diapozitive bo udeleženec - alpinist Tone Škarja. _Vljudno vabljeni! Kegljači ocenili svoje delo Kegljaški klub Kamnik deluje že polnih 10 let, kot športna zvrst pa ima še daljšo tradicijo. V različnih oblikah aktivnosti deluje nekaj sto članov, večji del iz delovnih organizacij. Člani se redno srečujejo na raznih športno-rekreativnih in prijateljskih srečanjih. V občini sta organizirani po kakovosti A in H liga, v vsaki pa je osem ekip, ki merijo svoje moči v jesenskem In spomladanskem delu. Poleg občinske lige tekmujeta v I. ligi ljubljanske keglja-ške zveze dve moški ekipi, ženska ekipa pa se je po enoletni prekinitvi znova vrnila v republiško ligo. Občni zbor kluba, ki je bil preteklega decembra, je kritično ocenil delo, razpravljal o problemih in težavah, zlasti o statusu kegljišča. Po zaključku razprave so bili sprejeti pomembni sklepi za nadaljnje delo kluba. Delo kegljaškega kluba teče po programu in je uspešno, čeprav se v zadnjih dveh letih srečuje z velikimi problemi in težavami. Osnovni problem je kegljišče Planinka, ki ga ima KK v najemu. Nerešena vprašanja gostinskega podjetja Planinka se posredno odražajo tudi na kegljišče, na vzdrževanje in večja popravila in seveda tudi na dolgoročno usmeritev. Odgovorni člani kluba so že večkrat predlagali, da bi kegljišče brezplačno prenesli v last ZTKO in posredno v upravljanje kegljaškega kluba. Trenutno se akcija zaključuje in KK Kamnik upa, da bo izvršni svet skupščine občine Kamnik odločal v tem smislu, saj mu je ta problematika sicer dobro znana. Druga težava so relativno skromna sredstva, čeprav je treba povdariti, da so ta sredstva v okviru ZTKO, določena na kegljaštvo, kar precejšnja. Tak položaj sicer omogoča načrtovane aktivnosti, ni pa to dovolj za bistvene premike. Športna tekmovanja so dobro pripravljena. V občinskih ligah tekmuje 16 sekcij, ki so organizirane po delovnih in drugih organizaijah. Dve moški ekipi sodelujeta v ljubljanski kegljaški ligi in dosegata dobre rezultate. Kegljaški klub načrtuje, da bi se vsaj ena ekipa uvrstila v II. republiško ligo. Ženska ekipa se je že pred leti uvrstila v republiško ligo. Po krajši krizi in enoletnem premoru se je ekipa ponovno uvrstila v republiško ligo, kjer tekmuje osem ekip iz Slovenije. Pomembne rezultate do dosegli kegljači tudi v tekmovanju parov in posameznikov. V parih sta se Štefka Flerin in Olga Starovasnik uvrstili na prvo mesto v tekmovanju Ljubljanske kegljaške zveze. Med posameznicami se je Štefka Flerin v republiškem merilu uvrstila na 7. mesto, enak rezultat, to je 7. mesto za posameznice v državnem prvenstvu, je prav tako dosegla Štefka Flerin. Tudi med moškimi člani kluba so bili na teh tekmovanjih doseženi opazni uspehi. V Kegljaškem klubu Kamnik je dobro organizirana tudi sodniška organizacija, ki ima 23 sodnikov, od tega so 3 sodniki zveznega in 6 sodnikov republiškega ranga. Redni občni zbor je ocenil, da je bilo delo kegljaškega kluba dokaj uspešno kljub neštetim težavam in da ima ta šport kar solidno osnovo za bodoči razvoj. Pred novo izvoljene organe je postavil konkretne naloge. V naslednjem dveletnem obdobju bo Kegljaški klub Kamnik vodil kot predsednik Janez Sedušak, Alprem Kamnik. Najditelja izgubljenega indeksa strojne fakultete lepo prosim, da mi ga proti nagradi vrne ali sporoči svoj naslov. Jože Hočevar, Pot na Jeranovo 3, Kamnik, tel. 831-316. Stanovanje išče mlad par brez otrok. Homar Miro, Tu-njiška 3, Kmanik, tel. 831-447 int. 20 (dopoldan). Diatonično harmoniko prodam. Kidrič, Podgorje 15c Kamnik, tel. 831-397 (dopoldan). Štedilnik 2 plin, 4 elektrika in pralni stroj ugodno prodam. Mejač, Ljubljanska 3a, Kamnik, tel. 832-350. Start četrtouvrščene - Avstrijke Eder Kdo naj gospodari z objekti Telesno kulturna skupnost je na svoji zadnji seji skupščine v četrtek, 25. februarja v dvorani Veronika Kamnik, razpravljala o finančnem obračunu za preteklo leto. Po krajši razpravi je finančni obračun potrdila in tudi sprejela finančno ovrednoten program dela za leto 1988. Delegati obeh zborov, zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, so bili tokrat sklepčni, kar v zadnjem letu ni bilo pravilo. Obravnavali so pomembna vprašanja, veliko jih ostaja odprtih spričo neurejenosti finansiranja potreb v telesni kulturi v zadnjih letih. Anton Šuštar, predsednik skupščine SITKS Kamnik, je v uvodnem delu seznanil delegate obeh zborov z aktualnimi nalogami, strokovna sodelavka Biserka Močnik pa je govorila o finančnih podatkih za leto 1987. Delegate je zanimala namenska poraba sredstev. SITKS je v zadnjem letu precej posodobila poslovanje s prehodom na računalniški sistem, s čimer bo nadaljevala tudi v naslednjem obdobju. Računalniška obdelava podatkov v precejšnji meri razbremenjuje vedno bolj širok obseg dela, ki ga opravijo strokovni delavci, zato na tem področju, ni novih zaposlitev. Skupni dohodek SITKS za leto 1987 je znašal 244,8 milijonov skupni dohodki pa din 243,9 milijonov Finančni program za leto 1988 je bil deležen posebne pozornosti delegatov. Soglašali so z načelno opredelitvijo dohodkov v višini 414,5 milijonov din in ravno toliko izdatkov. Delegati so v konkretni razpravi želeli dobiti tudi odgovore. Zanimala jih je zlasti poraba sredstev za vzdrževanje objektov, ki po njihovem mnenju niso najbolj racionalno korišče-na. Odprto je sploh vprašanje vseh objektov oziroma njihovo vzdrževanje. Neenotnost na tem področju vzbuja določene pomisleke in utemeljene pripombe. Delegati so menili, da bi vzdrževanje objektov prenesli na ZTKO in športna društva. S tem bi dosegli večjo učinkovitost naložb, pa tudi računi bi bili jasnejši. Delegate moti, da Komunalno podjetje ne daje specifikacij o porabljenih sredstvih za vzdrževanje športnih objektov. Skupščina je soglašala s predlogom o prenosu športnih objektov na ZTKO in društva, zato je naložila strokovni službi, da opravi vse potrebne korake pri odgovornih dejavnikih za realizacijo tega sklepa. STANE SIMŠIČ Pohod na Stol Letošnji pohod na Stol v organizaciji Planinskega društva Kamnik je bil zelo prijeten. Udeležilo se ga je 46 članov. Po izstopu iz avtobusa v Žirovnici, so udeleženci nadaljevali svoj pohod peš proti Vaivazorjevemu domu na višini 1180 m in nato krenili po planinah po obrobju mogočnega očaka v tem delu Karavank. Izredno lepo vreme in čudoviti pogledi na vrh Stola so vabili in mamili, toda organizatorji spominskega srečanja so memli, da je pot na vrh gore preveč zasnežena in ledena in zato izredno nevarr\a. Vsakoletni pohod na Stol je posvečen bojem Prešernove brigade z okupatorjem v zadnji vojni. Spominskega pohoda se vsako leto udeleži več tisoč ljudi, med njimi kar precej Kamničanov. Najbolj marljivi so bili na pohodu že večkrat pa se ponovno vračajo. Med obiskovalci so tudi nekdanji udeleženci bojev, številni mladi ljudje, na pohod pa pridejo tudi prijatelji planin iz drugih republik. Oči pohodnikov so žarele v zadovoljstvu. Pred njimi so se odpirala ne-dra naših Karavank, Julijci s Triglavom so marsikoga zamikali, da bi se povzpel na vrh in užival v neizmerni lepoti. Vrhovi so kar bleščali od sonca. Enkratna lepota, nakopičena na tem našem majhnem prostoru ožje domovine, ostaja nepozabna in vliva polno mero poguma v srca gornikov. Nekateri kamniški pohodniki na Stol so prejeli bronaste, srebrne in zlate značke, za desetkratni pohod pa so prejeli posebne plakete, med njimi Ivan Kovač, Janez Mihelič in... Še bodo prišli na pohod, še bodo obiskovali naše gore in se srečevali v čistem in zdravem okolju, so zatrjevali zadovoljni obiskovalci, ko so se vračali v dolino in na svoje domove. Nasvidenje v mesecu marcu, ko bodo kamniški gorniki obiskali Porezen. STANE SIMŠIČ Planinsko društvo Kamnik vabi vse člane Planinskega društva Kamnik na Občni zbor v petek, 25. marca 1988, ob 18. uri v dvorani Veronika Kamnik Ta občni zbor sovpada s 95-letnico bogatega življenja Planinskega društva, zato pričakujemo polno udeležbo planincev. [M| Kamniški občan STANE SIMŠIČ Udeleženci pohoda KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.