SaplctQud.c£<aa
Na
svitlobo
*
řiď

kmetijske
družbe.
Tečaj V
srćdo 1. yrudna i 847.
List 4A
Ozna mi
o
se
41
;a tečaja Movie
Novo léto je pred durmi in ž njim se bo začel nov in sicer šesti tečaj „kmetijskih in rokodelskih
Novice'u
Novic." Povabimo tedej svoje
drage
*	—	------ ---- ----------------J	------J
Slovence, pa tudi vse prijatle slovensine po druzih deželah
ki
»
prihodnje léto dobivati želijo : naj se še ta mesec za-nje oglasijo in navadno plačilo pošljejo — za cèlo léto po
posti 2 cèlo léto le 2
gold.
in pol ; za vol léta pa 26
grosev ;
kdor jih v záložníci pri
gosp
Blaznikii jemlje , plača za
gold.,
za pol pa 1
gold.
srebra. Pràv ljubo bi nam bilo, de bi sleherni prejemnik Novic celo
letno plačilo odrajtal, kér nam takó veliko delà z man jša, sebi pa tudi vstreže, de bo brez zastajanja tudi
v drugi polovici Novice dobival.
Naročila prejemajo vse cesarske pošte. Vse pošte pa, razun krajnski h, imajo po poštnih postavah
Sicer pa na-
gosp
pravico še posebej 24 krajcarjev za vpisanje , naročilo in celolétno odrajtovanje Novic terjati. ročila tudi prejema pisarnica kmetijske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah pod številko 195
Blaznik založnik Novic v Ljubljani in pa
gosp
Jo

Geiger
potroškov proste ali frankirane biti, sicer jih ne borno jemali.
•mr	1 t	-m	• -V	i	Ti •	• *	*	• • v	•	i

bukvár v Celji ; naročivne pisma pa morajo
Nadjamo se, de si bomo tudi prihodnjic svoje stare prijatle ohranili in si
še
množico
novih pridobili,
zakaj Novice so nam potrebna reč postale, ne le za povzdigo kmetijstva in rokodelstva, ampak za ljudsko
:
dragi
omikanje sploh. Nadjamo se pa tudi, de nas bojo hodnjič verlo podpírali s svojimi spiski, kteri v eni ali
domorodci
prijatli domovine
kakor dozdej tudi pri
drugi
odstavek Novíčniga naména segajo
sereno za
hvalo za njih dosedanje prizadevanje in podpiranje 9 ktero je Novicam dobro imé naklonilo in ohranilo
1 1	•	V « ,	V •	1	I 1 •	1	v	I* 111 «	1	f
9
sklenjemo ocitno prošnjo, de bi nam tudi prihodnjic prijatli in podporniki bili!
Kakor smo letas deleznikam Novic lepo doklado
kmetijsko kemijo
brez plačilo podali, ktera
je
zlatiga
denarja vredna, bomo tudi prihodnje léto Novicam kaj posebniga priložili, če bo število deležnikov
toliko, de bomo v stanu, tó storiti.

In ktere doklade bojo neki to? Pervič mislimo kmetovavcam in rokodelcam podati doklado, ktera se imenuje r7Aata Vas
Ci
podučivna in kratkočasna resnična povest

spis ana
/
— to je:
a umne kmete in roko dele e in pa dobre šole po
kmetih od H. Coketa, in poslovenjena od gosp. Malavašiča. Ta knjižica, kakih 5 ali 6 pol debela, je polna lepih naukov za kmetiški stan in je takó prijetno pisana, de se bravec nikakor ne more od nje ločiti, V nemškim jeziku je že T novih natisov doživéla in je tudi v
druge slovanské jezike prestavljena bila.
De se bo dala tudi v
našim
slovenskim jeziku prijetno brati, nam je izverstni slovenski pesnik in prestavljavec mnogih druzih knjig
?
gosp. Malavašič
y
porok.
Druga doklada bo ..Divic'a Orleanska", tragedija
Koseskiga. S to doklado, ktero so nam
gosp
poslovenjena po Silerjiod našiga slavniga pesnika Koseski na našo prošnjo dobrovoljno podali in za ktero se Jim
tukej očitno zahvalimo, bomo vsim izobraženim Slovencam, pa tudi Slovanam sploh gotovo močno vstrégli; zakaj
nemško delo je že samo na sebi po svojim duhu Slovencam vse primerjeno, slavni gosp. Koseski so
ga
pa takó
izverstno poslovenili, de, kolikor mi vémo

V
se
ni
nič
enaciga v slovenski jezik prestavljeniga dosihmal na svitlo
prišlo. Kakor nemško delo
slovi, bo
slovélo kmalo tudi slovensko
krog in krog, in nam bo vnovič pokazalo visoko
vrednost slovenskiga jezika! mnogokrat sestiga —
žalj ne
zgodbe,
žálostnice) so cudopolne,
Predmet napovedane tragedije (žaloigre, popisane, brez dvombe resnične prigodbe, po kterih je v petnajstim stoletji sin francozkiga kralja Karola
od svojih zaveržen, od armade zapušen, premagan in pregnan — na zadnje vonder na
in to po tako čudni poti přišel, kakor de bi ga bil sam Bog vidno in očitno na-nj posadil.
na Britanskim
očetov sedež
j
Zgodilo
se je to po
čisti kniečki pobožni deklici, Jovana
Ark
imenovani. Veliko pisateljev na Francozkim
?
?
na
Na-
sprotno so pa tudi, posebno pretečeniga stoletja, negnjusni mazarji in loterski pesniki spomin take svitle in pobožne
Nemškim se je v tem predmetu trudilo in si prizadevalo, čast junaške deklice po širokim svetu oznaniti.
\
19©
divice z gerdimi barvami černiti začeli. Voltcr, glasoviti francozki pesnik, je v ti nesnažni namembi vse spred-nike delječ prekosil, kér je v svoji pesniški pošasti žalostné slave „La pucelle d' Orleans" celo torilo nečistih
besed in nesramniga uma na pobožno junakinjo in resnico svoje lastne domovine izlil, tako, de se sicer nedolžna
beseda „pucelle" v pošteni družbi na
lazserdil slavni nemški pesnik, Miroslav Šiler spomin ciste divice iz čelusti nesnažnih
v
Francozkim več ni imenovati smela. Cez njega in enake gerdôbe se je

ter je z neumerjocim svojim delam „Die Jungfrau von Orleans" zverín otel, in krasno svojo tragedijo s temi besedami na svitlo spremi!:
Človeštva blag izgled zasramovati, Je vergla te y smeti posmeha slit5 Lepôti zmir smehún pravico krati, Ne verje, ne v svetnika, ne v Boga:
Razrušiti zaklade sercu kani, Preganja dim — in sveto vero rani.
Alj , kakor ti, priprostiga iz krila, Sela nka tud pobožna, kakor ti, Mogocno da ti rôko pevska Vila, Na svitli tron te v zvezde posadi, Ovije te z blešečim žarki tečno, In, serca plod, živela boš na večno!
y
Mi -poslovenjeno tako delo tim rajši
našim „Novicam" pridenemo
y
v	L ►
Cerniti scer je vajen svet, kar sije Podreti v prah visoko mu je mar; Pa se ne boj! Se sere veliko bije,. Ki vneti so za svit in čisto stvar. Zijavni terg življenje v kvantah gubi, Ki bolji je, po dobe višje ljubi.
kér se samo na sebi slovenskimu
duhu tako lepo přileze, kakor de bi bilo po njem in za
njega
pisano
Vse nam je v njem znano; misli, navade,
mnenja, pripovesti so po nase, in bolj po naše, bi rekli, kot po nemsko. Cio vojaske opravila sloveče deklice so nam jasno razumljive in nas preveč ne omamijo tacih , tak vonder enacih
y
kér nam slovanska dogodivsina od mnoiro
y
oséb ženskiga spola
ce ravno ne cisto govori. Ponosno se ozremo na naše Teute, Vlaste, Marule, Nasta-
zije
se
v takim spominu preveliciga stermenja branimo, in čudne prigodbe bravsi slobodo premislovanja obranimo.
druga pa
To ste dve veliki dokladi, ki ste prihodnjim Novicam brez plačila namenjene — ena prostimu braveu
?
bolj izobraženimu Slovencu
y
obé pa obéma.
Razuii teh dveh doklad pa napo vémo svojim braveam
še
dve drugi.
obljubili iz svoje novonapravljene kamnotiskarnice podobo vozov na železnici
Gosp. Blaznik so nam namreč
fajmošter Lršič pa
gosp
napev ali vizo k svoji pesmici „Življenje" imenovani
y
podati
y
de ju bomo Novicam tudi brez plačila doložili.
Novo léto bo tedej deležnikam Novic veliko veliko noviga in lepiga přineslo. — In takó bomo z bia oslovam Božjim in s pomoćjo verlih prijatlov veselo začeli novi tečaj in si skoz in skoz prizadevali, tudi po glavne liste Novic v tem stanu ohraniti, de bojo bravcam zmirej bolj všeč
(V
ts
veselje! Dosega tega namena bo vredništvu nar ljubši plačilo.
de jim bojo vedno v poduk in
Se enkrat tedej povabimo k obilnímu naročilu na slovenske Novice, kterih cena z vsimi dokladami je
tako majhna
y
de
rr »
a ni v celim cesarstvu časopisa take nizke cene.
Vredništvo.
iimeíijske reci.
(Nar slabši pešeno zemljo koristno napraviti*), naj se po svetu imenitniga nemškiga
v»! 'O
kmetovavca obseje taka zemlja z vratičam (gemeiner llainfarrn, Wurmkraut, tanacetum vulga re). To zeliše tudi v nar slabším pešenim svetu rado rase; nobena drusca rastliina ga ne zadusí:
x €a \au laou * uuwťiia ui u^a i (i^ujiiia	nu ^a uiioJ
se že v drugim ali tretjim létu po celim kraji raz
V 1 ^ .	1	9 s	*	*	1 *	Vf
rase; vec lét terpí;
ne mraz pa tudi vročina ga ne zatare ; spomladi zgodej ozelení, in je ovcam pri
jetna kerma, ali pa da saj, če na městu pognjije, gnoja za prihodnjo rast. — S pol funtam tega se ména se da velik prostor obsejati; práv je pa tudi ga še z drugimi travními semeni mešati, kakor z armanam (Schafgarbe), terpôteam (Wege rich), korninšico (Pimpinelle) in mnogimi bile nimi travami (Schwingelgráser). Će se tak kraj krog in krog še z jagnjedi po kake štiri sežnje saksebi zasadi, da poprejšnji ledini prijeten pogled.
no.)
(Sirovo sadje je dobra piča za živi Skušnje so poterdile, de ga konji, krave
ovce in prešici radi jedó , de krave dajo po njem dobro mléko in de se ovce odebelíjo. Pokladajo ga jim ali stolčeniga, ali v kerhlje zrezaniga, ali ce liga, siroviga,
ce
ali pa kuhaniga. Nekteri kmetovavci sicer pravijo, de se živini po sadji zobjé skomíniti začnó in de ga po tem nič več jesti neče. To se pa le pri pràv k is li m sadji zgodi in se vbrani, se sadje z rezan co vreď živini daje, ali pa kuhano. Pràv dobro sredstvo zoper skomino pa je, če se živini z cunjo v jesi h pomočeno gobec izmíje. Na veliki kmetijski šoli v Hohenhajmu so jeli živini mnogo sadje v živež dajati in bojo ob svojim času storjene skušnje oznanili. , ^ (Zoper takó imenovano rnésčiio slepoto kónj), ktera je v začetku pri sad očí, ki se
večkrat (nekteri mislijo vsaki me sec) ponavlja
5
V gosp. F1
siclit der Flora Krains) bei
popisu krajnskih rastljin (Ueber
de vrateč pogostama rase
ob grabnih in potokih, tudi po celim Krajnskim
so mnoge nove skušnje poterdiîe, de je beli vi trij ol (weisser oder Zinkvitriol, Gallitzenstein) práv dober pomoček. Pol lota beliga vitrijola se razstopí v m as licu vode, in s to vodo naj se bolne oči vsaki dan dvakrat, namreč zjutrej in z večer, toliko dni zmivajo, dokler je kaj te vitrijolne vode.
(Mlada goveja živina je rada ušiv a) če ji še takó za snažnost skerbiš in ji še takó dobre piče pokládáš. Nar gotovši pomoček zoper uši je po skušnjah nekiga kmetovavca: lug iz tabaka
in pa buk o vi ga pepela skuhan. V ta lug pomoci kertačo, vin od glave do nog ušivo živino dobro dergni. Će je treba, se ponovi to sredstvo čez tri dni se enkrat.
(Zoper môle v oblačilih in drugih hišnih rečéh) so mnoge skušnje stupo železn[ga vitri jola (Eisenvitriol ) nar bolj poterdile. Železni vi trijol dobro posušen naj se v štupo stolce in ta štupa naj se potrese po kožuhovni in enacih rečéh.
Iz Stajarski
a
Z veseljem Vam oznanimo, da tudi pri nas slo-vencih Sekovske škofije se ljubezen do materniga jezika vedno bolj iu bolj vnema, (če ga ravno še dosta
protivnikov skrivoma in ocitno zabraniti hoće in da tudi mi novi pravopis poznamo, in po tem pišemo. Hvala Bogu! da je slovenski jezik tudi pri nas začel poštenje
dobivati (kar se večidel le duhovnim zahvaliti imamo)
ker ga ze tudi imenitnisi med seboj govoriti
zacenjajo
?
ki so ga popred le za silo s svojo družino jrovorili.
»
Posebna hvala za to
pa gre
nekterim gospodam tehantam, ki za slovenšino vnete učenike v ti pridnosti pràv podbujajo in podpirajo, mlačnim in nečimernim pa
zlo narocujejo v solah tudi slovenski jezik učiti in ga iz obrazovati, da morajo namreč šolarjem nemsko v slo
prestavljati, da se mla
y
vensko, in slovensko v nemsko
A" nekterih slovenskih farah se še zdaj šolarjem le zgol
nemške bukvice za darila dajajo !
Pisatelj.
'I*
naučí.
dost po takim obojiga jezika da per tem marsikteri kislo gleda, kér se sam še le je; drugi so
To se pa ve, Letas so ga nekteri zgodaj pokopali, in jim malo gnjí
ga
učiti mora, preden druziga učiti hoče.
V L.....tehantii, ki ima 11 šol, je novi pravopis, Ki ga pri nas tudi „kratki pravopis" imenujejo,
tudi zgodaj spravili, pa jim hoče včđ
BOg
njiti.
ki
Nekteri so hvalijo, de jim malo
ga
dolgo
gnjije;
v zemlji pustili, ter se
ki so ravno takó
drugim,
dělali z njim, bo malo dobriga ostalo. Temu je na pe-vùn in vùn že vpeljan. Tudi slovenski nadpisi se že po sénki zdrav zrastel, unimu je pa na ravno taki zemlji gosto v novim pravopisu najdejo; kakor sim ga v kratkim sognjil. i. t. d. Tudi s prerojenjem krompirja iz semena
1	• V	II	^ ▼	Ě	<m m	— 0 .
nm apHBH i^M
v Rad go ni tudi nad velkimi vratami slovenske cerkve
si ne bomo
nic pomagali.
Na Gorénskim so
prav lično v kamen vsekaniga in
pozlačeniga našel.
o*a
Í5rt
létas v
vee krajih sejali, pa jim je ravno takó čem postal in
Kersanski nauk, kteriga smo se nekdaj v šoli po nemško učiti mogli, se zdaj naši šolarji tudi v svojim jeziku učijo; pa je tudi upati, da se ga bodo z večim
sognjil, kakor uni iz krompirja. Ravno takó je tudi bosa
de iz sémena ze per v o léto debel krompir zřaste
j
se presadi.
?
ce
Na
grof Turn ovi m
vertu v Radoljci je
pridam, kakor so se
ga
ne razumimo, serca nikdar tako
nekdaj, naučili; kér vsaki spo- bil létas práv zgodaj presajen, pa je vender práv ma-
bilo vrédno je'sti. — so pri nas veliko
bi
ganiti
in zagréti ne
De
ga
zna, de ptujiga jezika beseda, kteriga se malo ali clo lokteri takó debel zrastel, de
njiti krompir živini né škodje
og
?
zamore, kakor lastniga, kar je pa pri keršanskim na- skušinj storili. Lani je bilo potlej marsikterimu žal
5
■ wm
kteriga pravi

de
pomen se otrokam
uku narbolj potrebno brez tega še v maternim jeziku pot k sercu naravna, da bi se v njem radost in ljubezin
ga
je na njivi sognjiti pustil. — Répe létas ne bo treba
pràv težko razdani, in jésti, kér so jo gosénce pokončale.
Zélniki so iméli
večidel malo glav.
Sadja
?
zlasti jabelk, je to léto na
do narpotrebnisiga vsih naukov zbudila in uterdila!
J. E.
Dopis iz Gorenskiga.
Na^ Gorénskim seje létašnja létina srednje obnesla. Ze pozimi so jo ljudjé prerokvali, de bojo žita pod snégam pognjíle; kér zemlja célo zimo ni zmerz-
Gorénskim take sile, de ga nar starji ljudjé več ne pomnijo. Vém za kmeta v Loškim kantonu, kteri bi ne bii dal za 200 goldinarjev svojiga verta otrésti. Nar lépših cesarjev se je lahko verhan mernik za 30 kr. kupil. Slabših jabelk se je dobil mernik tudi za 10 kr. in še boljši kup. Zavoljo nizke cene in zavoljo strahu
pred lakoto so si vsi pametniši kmetje veliko sadja
nila.
Kar so prerokvali, se je rés
zgodilo.
Ozimna
?
se je zgodila tudi s
rez je po nekterih krajih popolnama, po nekterih pa le nekoliko pozébla. Ravno taka
ěent-elénsko pšenico. Na vadna pšenica je spomladi še dosti lepó kazala; tode jo je potlej červ semtertje mocno spodjédal. — Kdor je révno ozimino podoral, je nar boljši opravil; kér je létas jarina sploh bolji obrodila kakor ozimina. — Posebno dobro sta se skazala oves in turšica. Okoli Radoljce, po Blédu v Dolini i. t. d.
nasusili. Najdejo se kraji na Gorénskim , posebno po gorah, kjer bi bili mogli ljudjé létašnje léto pomanjkanja
sadja na kupe ne bil dal.
terpéti, ko bi jim ljubi
Lešani
f j
Podgorci,
Bog Begunci,
Mošnjani i. t. d. grejo nar bolj za tépkami in rumenkami, ter délajo iz njih, pa tudi iz druziga sadja, dober mošt, kteri jim per délu
ga
dobi za 10
gold.
žejo hladí. 200 bokalov se
Klaje je létas veliko mànj kakor lani. Živinska céna
vidama pada. — Hude ure je Bog to léto gorénsko stran
ze od nekdaj popreeej tursice sejejo. Létas so jo pa tudi po tacih krajih poskusili, kjer je morebiti še nikoli nobeden ni sejal. Takó se mi je práv novo zdélo, de eim je pogostama kakošen jezik vsejane vidil ; postavim per Medvodah, okoli Loke, v Sévški in Ljuški
obvaroval. Vročine nismo terpéli. Na mali smarni danje
v Kranjski Gori
sneg
sel.
Zadnje dni mesca kozo
perská je dva dni okoli Radoljce tak veter razgrajal de je več kozelcov poderl, in
9
nekiga gospoda z
vozam
dolini. Še clo v Sévskih hribih sim na njo zadel. Povsod je práv lepó rasla, in slišim, de je tudi takó
bogato
• • ři • přijeli.
vred v graben prevernil. 26. dan preteceniga mesca je neka jeseničanka iz Koroškiga gredé na visoki gori Rožici v snégu zmerznila.	Selčan.
obrodila, de se je bojo po teh krajih gotovo po
Lanú ljudjé niso veliko pridélali.
Proso je
bilo srédnje.
šmarnimi mašami slabo obrodila.
Ajda je zavoljo strašniga dežévja med
Cbéle so zlo rojile.
-Dopis iz Istri je*
Obetal sim Vam že večkrat, od naše ljube 1st rije
pisati, kar bi bilo Slovencam, kteri pridejo v
taciga
Na ajdi pa niso skoraj nic dobile. — Krompirja so ljudjé létas veliko mànj sadili, kakor je bila druge léta navada; nekaj zató, kér niso sémena
kaj
Mrijo, vediti koristno. Ne de bi bil obljube pozabil le ni bilo do zdej tako lazno (ni si m imel časa)
>
?
mí
se
imeli, nekaj
pa zató,
kér so se lani opêkli. Celo polétje je bil prav lép ; vsaki jse je tolažil,
ko je
noc
dolga
po Istrii kàj bolj ozreti. Zdej pa, postala, mislim za Novice skerbeti. Nar pervo, kar mi
de
ga bo spét veliko pridélal. Kar začne
?
mésca véliciga serpana na enkrat čern prihajati in
sploh več pridélali, kot lanjskiga
slim
pisati.
de bi bilo koristno in dobro, Vam hocem danes
trohnéti. Vender so ga léta.
Mnogo
kér je enmalo pozneje čern postal kakor lani. Kar krompir zadene, so si skušnje takó naskriž, de nihče
kakó de je bolj pràv z njim ravnati.
f y/
gotovo ne ve,
ljudi pride iz Krajnije in od druzih krajev v našo Istrijo zavolj kupčije, ali pa obiskat svoje pri-jatle in rodbino; veliko duhovnôv je tukaj iz Krajnskiga in Štajarskiga, in svoji bi jih radi obiskali. Je pa

cesarstva
De se mater ni jezik tudi v latinskih šolah nima v nemar pušati, smo se zopet iz tega prepričali, kér
našiga
tukej ta navada, de ima veliko mest po dva imena eniga po laško, samo laško imé,
y
druziga po ilirsko. Ptujcam je znano našim kmetam pa večidel samo ilirsko
y
kakor smo slišali— v novih n ato r o s 1 o vsk ih buk v ah in tako se večkrat zmotnje ucinijo
?
de mora eden ali
s podobami (orbis pictus), ktere mislijo zopet v šolah vpeljati, bojo mogle imena sleherne podobě v nemški m latinskim in v slovenskih deželah tudi v slovenskim
drusri
Í5
po
o
J
>
pncan
?
8 ur
6 ali tudi, kakor sim bil sam enkrat preče Vam je drago, stavite
zgubiti.
Zató
?
jeziku zaznamovane biti.
Vredništvo.
**) Res je, de se nihče praviga vzrokapa tudi pravi g a
tele mesta bim

po
laško in po ilirsko v Novice; obiju
?
de boste z njimi veliko vstregli:
i
pomocka zoper to bolezin ne vé) to pa je vunder gotovo de tudi krompir, kakor vsak drug sadež, mora svoje posebno obdelovanje imeti, ktero ježe po mnogih skušnjah poterjeno. Težka ilovu at a zemlja mu nikdar ne tekne takó tudi novo gnoj en a njiva ne, i. t. d. akoravno tudi pešena zemlja vselej gnjilobe ne obvarje. i. t. d,
Vredništvo.
Šterna.
Albona, Labin.
Capo ď Istria, Kopro.
Cisterna
y
Citta nuova
Novigrad.
Corgnale, Lokva.
>
ga
Corridico, Kringa.
Lonke, Loka. tovun. Plamin.
I, L1U »lftIMU.	------
Galli^niano, Gradišće ali Gradčišče.
Mons

Š marje.
Montona
i
Mon
Muggia, Mile.
Piemonte, Zaveršje.
Parenzo, Parec.
Pinguente
?
Phianona
Buzet.
Pisino (MitterburgJ, Pažen.
Pedena. Pičan ali Pična. česki
Póla. Pul.
y
Portulae, Operto.
Rovigno,

slovstva
je 14. listopada ob pol
ene ponoći
Rovin.
Sancta Domenica, Sveta Nedelja. — Servola, Skeden.
v 75. letu svoje starosti umerl. Rajnki je bil eden nar bolj učenih Slovanov našiga časa in ena nar poglavniših
Truške, Cerušje. — Veprinaz, Leprine. Černiverh. — Villa Decani, Pasja vas.
Nova vas.
Velika
Verteneglio
f
podpor češke narodnosti; skorej vse
pejske jezike
Villa nuova, je umel, in vse dobro je s tako gorecnostj
o b je 1
?
de
ni le slovel zavolj
elike
učenosti krog
in krog,
am
gora,
blizo morja Reškiga, se imenuje po pak de je blaziga možá tudi vse ljubilo
laško Mon te-maggi ore, po ilirsko pa Učka.
éka je velika zguba
za vesolni omikani svet
Smert tacig:
: zapu
Drugo
pot pa Vam bodem nekaj od naših Istri ja- šene delà pa bojo nje
slavo oznanovale, ko že ne
nov
od njih na vad, od zenitve, od ker stenja
od
bo košiće njegoviga trupla vec I
XIU V	UU 11 Jlll 11 W Ï w u J vu	V il A t » V J	IV V 1 U V V â*J V» ^	O	---r--- ----
bolesti, od zakopanja i. t. d. pisal, kakor je popi- z veliko slovesnostjo pogreb slavni sal letas časopis : „1st r i j a" v laškim jeziku. Z Bogam ! #)	P
17. listopada je bil
V f


moza.
Češki \V
i
A. Zdešar.
Sovice.
(Na prošnjo hrovaških in slavonskih sta
hrovaško
nov) so presvitli Cesar dovolili napravo „ slavonskiga slovstviniga družtvaci in pa rodne citavnice" (bravnice).

na
(Skupej zřasena dvojcka),ki sta pod imenam
Sijameskih bratov pred cozke in
Angležke
nekterimi leti Nemske, Fran-kraje obhodila in se za de nar je ogledovati dala, sta si tolikanj premoženja nabrala, de sta si (po oznanilu Dunajskih Novic) v južni Ame-riki kmetíjo kupila. Oba sta oženjena, imata že veliko otrok in se v kmetijstvu práv pridno obnašata. Stara sta zdej 37 lét. Večidel v vsih rečéh se práv dobro za-stopita in sta si dobra prijatla. (Sej bi pa tudi práv
sitno bilo, ko bi si eden druzimu
nag
ajala
?
kér morata
vedno skupej zive'ti. Kaj bo le neki, kadar izmed nju eden umerje?)
(Kolera} že
več
časa po Rusovskim razsaja
(V Banatu je bila létas takó dobra letina, de je
ljudje ne morejo prehvaliti. Goveja živina in pa presiei
se pa vdajo le počasi pitati, kér so preveč izstradani bili. Chele so létas toliko medů nanesle, de se bo pomanjkanje poprejšnjih lét dobro poravnalo.
las regiment na Ijaškim«
Iz Treb
je pisal 22. listopada gosp. F
de je
noter
do Laškiga pràv lep
bilo celo pot od Ljubljane vřeme , kar se vojakam na poti malokdej pripetí
Vid de
d Ip
. V S
so bili s tako prijaznostjo sprejeti
?
gosp
F. ne more zadosti popisati, kakó ljubeznj &o jih Š. Vidčanj e, posebno pa gosp. fajmošter Ver to
sprejeli, ki so oficirje gostovali in
poskerbeli, de
je tudi
vsaka kompanija en sodec vina za popotnico dobila. „V
nedelj
7
listopada popol
za svojo domovino goi
dan p
gosp. faj
litanijah so nas ter izročili molitvi
!n spominu vsim farmanam. Nikdar ne bomo pozabili iz verstne prijaznosti S. Vid ča nov očeta , gosp. Vertovca!"
in pa njih duhovniga
?
»
V G 1.
5.
ostati: .1. 2 4. v Belluni, 7. 8. 11. nim vodstvam in muziko
>
nam je bilo oznanjeno in 6. kompanija v Palm
de imamo
3. in
j
in
12. kompanija z regiment
ed v Vidm
9. in 10. v
Trebižu, 40 mož pa z enim oficirjem vOsopi. V teh krajih zdej zadovoljno živimo in se večkrat spomnimo
drage domov
Od kakošnig
pa nikjer nic ne sliši."
posebniga nepokoja
se
v
Xalostno oziianílo.
Gosp. Jožef Jungmann, doktor modroslovja, vitez ces. Lcopoldoviga reda, vredno doslužen prefekt c. k. Praž kili latinskih sol i. t. d. i. t. d.
močán steber
*
Istri
Lepa hvala za poslani sostavek; prosimo za nasledbo , janskih Slovencov" in de bi nam večkrat za Novice kaj pisali
Vredništvo.
Slovenski hesednik.
Cesar Karl, imenovan Velik i, je koroško deželo
nemške Markgrafe
in drugo nemško
vsvojil in cez njo gospodo postavil. Tudi slovenski župani, knězi in žlaht-niki so tedaj počeli svoje slovenske imena menjati na nemško. Akoravno se je to dělalo že blizo tisuč (tav-ženť) lét, se najde vender še nekoliko žlahtnih koroških rodovín, ktere se med domače (mit dem Incolat) štejejo, in ktere še dan današnji nemškiga imena nimajo, temuč le slovensko akoravno pogosto po neslovensko pisane. Po Ljubljanskim imeniku (Schematismus) deželniga via darstva so sledeče rodovine , namreč k

i
Kavnic, Khevenhillei
Havgvic
Krakovski, Krištalnik, in Kèrnic (Kornitz), Štérk (Stii
Meč, Kolonie,
Chotek Kolovrat

Lažanski, Mitrovski, Nostic, Sobek
cr
kh)
?
Plemenit
Berdski (Ve a gospod;
denberg) , Vilček, Verbna. Glinjicki (Gleinitz), Glinski (Gleinach), Golek (Halle
o*o<* .
©to J5
Javornek, Jankovič, Javorski (Jauerburg)
, Kolar, Březni
o* o- .
ttft JI
Slu

Sternek, Slovenograški (W
kar (Pressn
dischgratz). Vitezi: Bistriški (von FeistritzJ, Findenig od
Debra, Vratnik od Vrat (Frad von Fradeneck), Kačnik
(Gatschnigg), Glovicar (Glowitzer), Goričan (Gortscha-cher), od Gojzdniee, Iludelist, Javrie, Hodiški ( Keutscha-cher), Kolakovič, Kohlhammer na Ravnah, Krumplič Ljubenik (Leobenegg), od Malindna (Mallenthein), Manče

Markovič, od Motnice, Proj, Rab, Ratoliska, Rilko, Roglo
« V
v	v
víc, Sanic, Siedenič, Zurian, Stenicar, Stibich, Tavčar, Tersački (Tersatz und Frangipani), Cebušnik, \
V •
Bele. Nektere imena so tudi
enskim podobne, samo
i
kaj
pomenijo , postavim : Stupp
da jaz ne véra,	,
g, Gasarister, Zauchenberg i. t. d
?
Steutz, Reisin
*
¥eselo oznanílo Slovcncam Uros iu
krog
Kar smo željno pričakovali, se je
zgodilo :
današ
njimu listu je priloženo oznanílo poslovenjeniga! Nadjamo se, de
s v e t i g a
časti ti ga rodoljuba
j
visoko
uceniga
písma novo
bo po vábil o našiga gosp. profesorja Ja-
vorníka. vsim domorodcam v serce
i
seglo
?
in de

koli
kor je pobožnih Slovencov, toliko bo tudi prejemnikov poslovenjeniga sv. pisma.	■
Vredništvo.
V lij ubij ani
Krajnji
Va Mni kup
(Srednja cena).
27. Listopada. I 22. Listopada.
srold.
mernik Pšenice domaće
> banaške«••
Turšice............
Sorsice........
Réží........-.....
Ječmena...........
Prosa .............
Ajde..............
Ovsa..............
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.