Dopisi in novice. Iz Vrabč na Vipavskem 9. maja 1878. Gospod vrednik! Kakor Vam je znano, imatn dobro voljo, da spišem včasili kaj malcga za priljubljenega mi »Tovariša«. Ne pričakujte pu kaj posobno novega iz našega samotnega kraja. Saj veste, kdor pride le malokdaj v dotiko se svetom, ta ve le malo novega povedati. Na šolskem polji so dogodi le redkokrat kaj novega, druge novice nam pa prinašajo raznoteri slovenski listi. Torej nič novega od tukaj. Vendar, kdor iina veselje do pisarije, ta vže kaj najde, da sporoča ¦ časnikom. Taka je z mano. Danes Vam hočem pisati o reči, o kateri se Vam še sanjalo ne bilo, tem manj, da dobite kaki dopis o tem. Vem, de Vam je znano, da se nahajo ljudje, katerim je tovaršija in drnžba čez vse. In glejte, vsega tega jaz tukaj pogrešam. Ne mislite pa, da se dolgočasim, ako na samem prebivam. Nič menj, kot to! Vsaka reč na svetu ima svojo solnčno in senčno stran. Tudi samota s časom postane človeku priljubljena. Ima pa ona še to dobro, da človek lažje bolj temcljito premišljuje o tej in uni reči, ker ga ne moti svetni hrum. Zato pravijo: »V samoti se rodijo misli«. Vsekako pa bi me znali vprašati, zakaj Vam pišem danes o tera predraetu; kaj mi je dalo k temu povod? — Nekateri mislijo, da v samoti človek ne more vcselo in zadovoljno živeti. A to ni talco. Človeku se jc treba privaditi samote, potem mu je ljuba. Navada je druga natura. Se ve, kdor rad leta od veselice do veselice, kakor metulj od rožice do rožice, temu je res teško, ako mora osamljen živeti. Sicer pa ravno učiteljski stan ne dopušča, da bi se človek mogel od več kratkočasiti. Učitelju manjka pervič časa, drugič pa novcev za veselice. Znal pa bi me kdo vprašati: »Za Boga, kaj pa delaš v samoti, in kako poženeš proste ure; s kom se baviš ves božji dan? Ti mora pač presneto dolgočasno biti? — Na to odgovarjam: nV petji postanejo Mične samote", kakor je pel nekdaj verli Poženčan. Pač res, petje prežene človeku vse muhe, ki ga dolgočasijo. Lotil sem se torej in poskušatn, kako se jezdari na Pegazu. Da si me časi malo oberca, nič ne de; zopet ga na novo osedlam. Zložil sem vže nekaj pesiric, in o priložnosti Vam jih še pošljem, da jih objavite po »Tovarišu«, ako to za dobro sprevidite. Danes pa Vam priložim eno za pokušinjo, ki Vam naj uaznanja: Kje je moj dom? 1.2. Na samoti,Tukaj gori V tihotiNa Tabori Zdaj odlpčen mi je dom;Se odpira lep razgled; Če Bog hoče,Morje krasno, Je mogoče,Nebo jasno Da zapustil ga ne bom.Tu imamo na pogled. 3.5. Sapa zdrava,Tu prepevam, In naravaRazodevam Okrepčava nam telo;Serčne čute v pesnicah. Duha blaži,Razvedrilo In tolažiMi je mflo, Milo-jasno pa nebo.Šetam ko po traticah. 4.6. Tu le krjjigaNa samoti, Mi je briga,V tihoti, Tovaršico njo imam;Prav lahko Boga častim; Ona pravaČe On boče, Je zabava,Jc mogoče, Zarad tega jo čislam!I)a tu dncvc preživim. No, kaj ni prijetno in kratkočasno, ako se človek o prostih urah bavi s takimi in enakimi mislimi? — Kaj ne donaša to učitelju več koristi in zabave, kakor če trati nepotrebno čas in denar? — Če človek na samem živi, ima pa še tudi to dobro, da ložje shaja v današnjih hudili časili, in manj potrosi na hrani in obleki. Zadnjič (in to je naj imenitneje) človek na samem bolj lahko premišljuje resno in temeljito o toj in uni reči, kajti tu ga nihče ne moti. Ako pa živi človek bolj med svetom, moti ga zdaj to zdaj uno. Da bi se pa kdaj vsedel in kaj koristnega spisal, to mu pa še na misel ne pride. Kdor pa nikoli nič ne piše, ta menda tudi inalo bere. To vem iz lastue skušnje. Ko neham brati, neham tudi pisati. Ali se tudi drugim tako godi, ne vem, a pri meni je navadno tako, čim bolj na sfimem živim, tem več veselja imam za branje in pisarenje. Družbe pa so mi še vedno več škodovale nega hasnile. Je vže tako! Iz vsega tega lahko spreviditc, da človek ni nesrečen, ako živi bolj za se in osamljen. Spominjam se tukaj necega zelo spoštovanega gospoda, o katerem mi je znano, da si je poiskal tihega kotička edino iz tega uzroka, da na tihem in nemoten od sveta tem ložje živi svojim študijam. In na vse zadnje ima človek, ako biva na samem, časa dovolj, da sam sebe vedno bolj in bolj spoznava. To spoznanje pa je, kakor sploh znano, naj bolj imenitno za človeka. Človek, ki biva med hrupom sveta, pa le rad druge presoja, na se pa pozabi. In tako končujem današnji dopis z najdejo, da sem dobro zagovarjal svojo reč, da-si tudi sem govoril »pro domo sua«. Z Bogom! Ivan Zarnik. — (lz seje c. k. dež. šl. sl. sveta za Kranjsko dne 2. raaja 1.1878.) Predseduje c. k. deželni predsednik France vitez Kalina-Urbanov, navzočnih 8 sočlanov. G. predsednik vtvori sejo pozdravljaje skupščino, perovodja prebere razrešene vloge i. dr. Na dnevnem redu je bilo: Dvema učiteljema na vadnici se je priznala perva petletnica. — Odobrilo se je, da se ima za mesto izklučiti gojenec iz m. učiteljišča, drugemu se ima odvzeti deržavna štipendija. — Prošnja ljudskega učitelja za napravo učiteljskega izpita se je predložila sl. ministerstvu, ob enem se je prosilo, da naj se deželni šolski svet pooblašča, ka sme oprostiti zrelostnega izpita tiste učitelje, ki so bili po določbi §.53 derž. šl. postave odstavljeni kot provizorni učitelji a puščeni le za pomožne učitelje, ako se za učiteljski izpit oglase 1. 1878. — Voljen je bil p o s e b n i o d s e k, da sestavi osnutek ufinega postopanje (Lelirganges), po katerem se imajo izpeljati učni čerteži na ljudskih in meščan- skih šolah vsled razglasa ministra za prosveto in bogočastje dne 5. aprila 1. 1878. st. 5316, kar se tiče namreč pospeševanja podučevanja v jeziku na ljudskih in meščanskili šolah; ta odsek ima tudi priprave delati za letošnjo deželno učiteljsko skupščino. V Jesenicah se ima napraviti lrazredna Ijudska šola in v Žireh 3razredna ljudska šola z začetkom priliodnjega leta, učiteljski plači boste po 450 in 400 gl. Na ljudski šoli v Kranji se ima napraviti posebni ločeni 4. dekliški razred s pričetkom prihodnjega leta. — Predlog gimnazij. ravnateljstva zastran službe hišnika v licealnem poslopji se je napotil s primernim nasvetom dež. odboru. Prošnja učiteljstva na 4razredni ljudski šoli za povišanje plače se ni sprejela. Zač. učitelj Anton Bartel iz Mehovega se je poterdil za stalnega. Prizivi zastran šolskih zamud, prošnje za posojilno izplačevanje, nagrado in denarno pripomoč so bile razrešene. — (Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) V seji 25. aprila se je na znanje vzelo poročilo o lanskej deželnej učiteljskei konferenci v Gradci in sprejeli so se dotični predlogi te skupščine. — Na dekliškej šoli v Lipnici se je dovolila francoščina kakor neobvezni predmet. — Učitelju Franju Jurkovicu v Šmariji pri Jelšanah se je dovolila 1. petletna doklada. »S. N.« — (Šolsko.) Štajerskemu učiteljskemu društvu v Gradci je ministerstvo naložilo, naj podaja vladi nasvete, kako bi se napravile odgojevalnice za razdivjano šolsko mladino, katere šole nijso v stanu ukrotiti. Taki zavodi bi bili torej za dečke to, kar so za odrasle potepuhe posilne delavnice. Na Kranjskem se ima deželni odbor baviti s tem vprašanjem. — (Več kerščanstva, pa manj liberalizraa po šolah, to bi bilo najboljše rešenje tega vprašanja.) Vr. — (Štndentovske štipendije.) Grofa Antona Auersperga, ali Anastazija Griina, tri štipendije po 360 gld. na leto so za Kranjce razpisane. Prezentacijsko pravico ima jerobstvo zdaj še mladoletnega sina grofovega, Teodorja. Prositi morejo študentje iz Kranjskega, sosebno rojeni nasledniki nekdanjih p o d1 o ž n i k o v grofovih. — Dalje so razpisane tudi tri enake štipendije za Štajerce, zlasti za rojene Gradčane. Čas za prositev do 20. maja pri namestništvu v Gradcu. — (Na mariborskej dekliškej meščanskej šoli), s katero je združen tečaj za izobraževanje učiteljic ročnili del, se prične 6. maja, vsled naredbe deželnega šolslsega sveta, 4 tedenski poduk za one učiteljice te stroke, katere to službo uže opravljajo, a nemajo potrebnih izpitov. — JDeŽellli Odbor je priterdil, da se ima napraviti v Jesenicah na Dolenjskem 1 razredna šola s 450 gl. učit. plače. Da se Matija Bartel v učiteljski službi na ljudski šoli Podgradom (v Mehovem) stalno nastavi, in da se dvorazredni ljudski šoli v Žireh in Cirknici razširiti v trirazredne šole z učiteljskimi plačami po 500, 450 gld. — (Janez Vresic) nadučitelj na 3razredni šoli v Leskovcu dosihmal provizoren, postaja stalen; deželni odbor je v to priterdil v seji 4. maja t. 1. — Poterjena je knjiga: Poduk o ženskih ročnili delili za učiteljice, učiteljske pripravnice in gospodinje. To knjigo je spisala gospa Ana Stumpfl, nadučiteljica v Terstu. Cena ji je 80 kr. — (,,Cerkveneg'a glasbenika") sloTensko glasilo Cedlijinega društva v Ljubljani, izšla je ravnokar prva številka. Na dvanajstih straneli (redno bode imel le 8 stranij), donaša mnogo spisov, izmej katerih je omeniti sestavek: »kakih mislij je mnogoterno še katoliška duhovščina zastran cerkvene glasbe«, ki bode dokazal, — da je »Ccciljino društvo« popolnem Wittovih nazorov, ki ima tudi mnogo nasprotiiikov, —• kakor jih bode imelo nilado društvo cecilijansko v Ljubljani. Prvi spis tega »Glasbenika« razpravlja bitstvo cerkvene glasbe; zasluge si bo to društvo gotovo pridobilo, ako se mu posreči, naše popolnem propalo cerkveno petje na noge spraviti. Listu pridejana je muzikalna priloga, ki obsega: 1. Offertorium in ascensione domini, vglasbil A. Foerster. 2. Prvu pesen sv. rožnega venca (napev iz 1. 1678), harmonizoval A. Poerster. 3. Druga pesen sv. rožnega venca (napev iz 1. 1678), harmonizoval A. Foerster. Vglasbene so te pesni v pravem cerkvenem duhu, katerega se je doslej zastonj v cevkvah iskalo. List bode, kakor se kaže, uredovan po značaji nemških »Plieg. Bl. fiir Kirchenmusik« od dr. Fr. Witta, ter bode izhajal po jedenkrat na mesec. Urednika sta mu g. Gnjezda in g. Foerster. »S. N.c