POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDfiNSKO. OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din /0.—, v Inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprava Maribor, Ruško testa 5. poštni predal 23, telefon 2326. Čekovni račun it 14335. — Podružnice: Ljubljana, Do* lovska zbornica tm Celje. Delavska zbornica *-* Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—» mail oglasi. M služijo v socialne namen« delavstvu In nameiieneem. vsaka beseda Din Itev. 87 m Maribor, torek, 6, septembra 1933 « Leto MIS5 mm Sodobni gospodarski poiožai Položaj svetovnega gospodarstva ob koncu Prve polovice letošnjega leta ni ugoden ter Povzroča zaskrbljenje. Kljub -oboroževanju, ki ■Velo v povečani meri nadaljuje, je svetovni žospodarski položaj v stagnaciji. Poleg Ame-r&e, ki se že sk.oro leto dni nahaja v težki r>zit opažamo v skoro vseh glavnih industrijskih državah nazadovanje, ki ga ni mogoče tol-®ačiti le s kratkotrajno prehodnostjo. Več po-tevov da slutiti, da bomo prav kmalu prišli v Prvi stadij nove krize. Belgija, Anglija, Nizo-*einska, Norveška, Švedska, Švica in Češkoslovaška delaj-o že s počasnejšim tempom, ki sWer še ni zaivzel tako poraznega obsega kot V VSA. Francija se še vedno nahaja v stanju Pffcakšne gospodarske depresije, ki se še naj- brž ne bo kmalu obrnila na bolje. Četudi moramo priznati, da se gospodarstvo emokratičnih držav nahaja v nekakšnem armnem stanju, nas vendar skušajo »stati- jdike« totalitarnih držav prepričevati o visoki pnjunkturi, Ki je baje pri njih doma. Tako je n' Pr. pred kratkim zapisal neki nemški gospo-arski časopis sledeče: Če izvzamemo Daljnji vzhod, ki stoji v znamenju japonsko-kitajske y°ine, kažeta v najnovejšem času edinole Nem-**)a in Italija povečano produkcijo in zaposle-®®*t in morda še nekatere južno in vzhodnoalpske države, ki jim nemško-italijamska ‘Varnost pred krizo« prinaša koristi. , Ali je res, da se demokratične države, ki 'mMo neizmerne možnosti za gospodarsko udejstvovanje in pa finančna sredstva, ne mo-fe)o ustavljati novi gospodarski krizi, diktatorje države pa da ne poznajo strahu pred krizo? Človek se mora čuditi, da je ta' kriva vera tako razširjena in se zdi, da v zadnjem času celo Darašča. Zelo lahko je mogoče svet varati, da d&tature ne poznajo brezposelnosti, da se tam-_al gospodarski podvig vedno veča, da tam ni petičnih pretresljajev in črnih borznih dni. °Vršni opazovalec pa pri tem pozablja, da s*°ii ta sigurnost pred krizo« na trhlih nogah, da je življenjski standard vsak dan nižji in da fe je brezposelnost »znižala« le zato, ker uva-,al° diktature podaljšano vojaško in prisilno delo, čemur bi se javno mnenje v demokracijah Srdito uprlo. Diktature brž najdejo tako delo, ^ najsibo to le modernizirano zidanje piramid! In nekateri nam skušajo to na prisilnem delu in ob lakoti zgrajeno »sigurnost pred kri-*0nemškimi Nemci in češkoslovaško; ker bo do takrat vprašanje spo-hedvomno preko mrtve točke. i Češkoslovaško vprašanje le Angleška vlada glede čehoslovaškega spora ni sklenila še nobenih ukrepov, ker se nadeja, da se konkretna pogajanja šele prično. Predlog češkoslovaške vlade za pogajanja, ki predlaga kantonalno upravo češkoslovaške republike po vzorcu Švice, se zdi angleškim kro-gim tako široka baza, da je na njej mogoč sporazum. Nove upravne edinice bi imele široko samoupravo in jamstvo, da bodo v njej narodnosti pravično zastopane, ne le v upravi, ampak tudi v uradih. Vesti, da bo predsednik republike dr. Beneš sprejel Henleina, so verjetne. — Vendar predsednik rajši razpravlja s poslancema Kundtom in Schebekov-skim, kakor pa s Henleinom, ki kot poslanec ni prisegel. Pričakovati je zara-ditega, da se bodo po razgovoru med dr. Benešem in zastopniki krkonoških Nemcev pričela nova stvarna pogajanja, ki jih lahko pričakujemo že z večjim optimizmom. . •ZhVadi predlaganih tftform bi šecfafije reptihlikansilde ti^fkVe firfi h% bilo treba izpreminjati. Kvečjemu bi se ji dodalo nekaj novih členov. Zanimivo pa je, da češkoslovaško ta-kozvano ljudsko mnenje skoraj veruje, da pride do vojne. To naziranje je bilo izpočetka zaradi ostrine spora, neod-jenljivosti Nemcev, ki, kakor vse kaže, niti toliko samostojni niso, da bi brez tujega vpliva določevali svojo taktiko, precej utemeljeno. Govore celo, da Anglija baje želi vojno, da statuira eksem-pel. Angleške oficijelne izjave, kakor tudi javno mnenje tiska, pa stoje na stališču miru in bi Anglija posegla aktivno v spor le, če bi bila češkoslovaška republika napadena. Te definitivne izjave Anglije, Francije, Rusije in opomin Zedinjenih držav ameriških so pa že tako velikega moralnega vpliva, da je bojazen pred vojno zaenkrat manjša. Henieln pri Hitlerju. — Taktika Krkonoški Nemci vladnega predloga nočejo sprejeti za podlaigo pogajanj ter dajejo izogibajoče odgovore, češ, da niso kompetentni. Namen zavlačevanja je očividen. — Lord Runčfttittti je zato šVetoval FJeil-feinu, da šb pti^vettije s Hitlerjbtn, kk-: žoč nh teŽRe pb^lbdide, 'Se ‘šeitee sporazum. V Angliji so uverjeni, da Hitler s svojo politiko ne namerava izzivati vojno. Vendar pa je nemška taktika značilna, ker hoče z zavlačevanjem in odklanjanjem, o predlogih češkoslo- vaške vlade samo izsiliti nove koncesije. Negotovost položaja v češkoslovaškem sporu s krkonoškimi Nemci se bo razčistila po povratku Henleina iz Nemčije. ČMnitiui n* f.ult. o* * ronNii »tu-ditUti ji 1 tl* k, 0 seji, o teh predlogih, na kateri so bili Hitler, Ribbentropp, Goring, Goebbels in Hess, ne poročajo ničesar. Dne 2. septembra je bil Henlein pri Hitlerju, ki mu je dal navodila glede predlogov češkoslovaške vlade. Nemtija vali krivdo na ČehoslovaSko Čehoslovaški problem ni napredoval. Nemški tisk hujska dalje proti republiki ter vali krivdo za spOr na čehoslovaško vlado. Na Češkoslovaškem nasprotno ugotavljajo, da Nemčija organizira odpor in vrši propagando za poostritev spora. Nemški tisk smatra Anglijo (Runci-mana) za posredovalko, ki ima nalogo, da izvrši 'pritisk na češkoslovaško vlado. Istotako svari nemški tisk Francijo (Bonneta) naj ne prevzema nobene odgovornosti za Češkoslovaško. Včeraj je pričel niirnbenjki nacistični kongres. Javnost je radovedna, koliko se dotakne češkoslovaškega problema. Socialna trenja v Franciji Kaj‘ pravi socialistični minifcter za j sdcidhiOopoHUkp?i Bivši francoski soc.‘iiiini§ter dela — kakor se imenuje v Franciji ministrstvo za socialno politiko — Albert Serol je z ozirom na izdane in še nameravane Daladierove ukrepe napisal obširno razpravo, v kateri s tehtnimi argumenti dokazuje, da je treba ohraniti Blumovo socialno zakonodajo in jo še spopolniti, nikakor se je pa ne sme okrniti. Svojo razpravo končuje: »Tu ne gre za marksizem, temveč prav za demokracijo. Rekublika je dolžna neprestano zboljšati življenje delovnega ljudstva. Če pa hoče na škodo delavcev dati še nove ugodnosti podjetnikom, nima republika nobenega pomena več.« Stališče francoskih strokovnih organizacij C. G. T. — glavna konfederacija dela, to je strokovnih organizacij, je sklenila radi Daladierovih ukrepov to-le: Ponovno j paiidarja, da bodo strq-kovne organizacije pokazale potrebno razumevanje pri delu v obratih, ki delajo za narodno obrambo. Toda nadure se morajo dogovoriti s strok, organizacijo. Ostro protestira proti 2. členu Dala-dierovega zakona, ker predvideva podaljšanje 40-urnika tudi v industriji in trgovini, ki ne dela za narodno obrambo. Ta člen tudi nasprotuje veljavnemu zakonu in ne more veljati, dokler ga parlament ne odobri. Zato poziva delavstvo, da naj tega ukrepa sploh ne upošteva. V zvezi s tem pošljejo strokovne organizacije ponovno delegacijo k ministrskemu predsedniku in po njegovem odgovoru bodo opredelile nadaljnje stališče. Socialistična stranka se je pridružila temu sklepu. Eksistenčni minimum za štiričlansko družino 1800 din mesečno. Zagrebška delavska zbornica je po svojih strokovnjakih ugotovila, da je v primeri z današnjimi cenami življenjskih potrebščin mesečni eksistenčni minimum za štiričlansko rodbino najmanj din 1800. Ta plača, ki se smatra pri nas za »boljšo«, pa zadostuje le za borno stanovanje, prehrano, obleko, obutev, luč in kurivo. Ničesar pa ne ostane za kulturo, za društvene prispevke itd. Kako malo je pri nas ljudi, ki imajo vsaj tako plačo? Trajno živeti v tem okviru krute stvarnosti je pa strahovita muka. Kaj pa še delavci, ki imajo manjše plače ali so brez posla. Strašni socialni greh je, da se mora večina delavstva večno boriti s pomanjkanjem sredstev za življenje. KritlCni razplet dogodkov in angleSko delavstvo Važna konferenca angleške delavske stranke. Širši odbor angleških strokovnih or-| Angleško delavstvo bo na tem se-ganizacij bo imel v sredo v Blackfordu1 stanku ugotovilo potrebo jasnih raču-sejo z odborom delavske stranke. Na nov z reakcijo, ki po vsem svetu grozi tej skupni seji obeh odborov bodo razpravljali in temeljito proučili razvoj kritičnega evropskega položaja. človeštvu z vojno ter uničuje civilizacijo s svojimi sadističnimi metodami. Kraljev rojstni dan Dne 6. septembra bo slovesna proslava kraljevega rojstnega dne v vsej kraljevini. Ta dan dopolni mladi kralj 15 let in bo čez tri leta v smislu ustave polnoleten. Kraljevi vzgojitelji poročajo, da se mladi kralj najpazljivejše pripravlja za prevzem: kraljevskih dolžnosti iz rok sedanjega namestr ništva. Glavna naloga mu je zaenkrat študij in učenje jezikov. Kaže pa tudi zanimanje za glasbo in ima veliko zbirko gramofonskih plošč. Zanima ga tudi ročno delo, kot stavbarstvo. Urejeno ima celo delavnico, v kateri prebije prosti čas, v kolikor se ne iztroši v gojenju telovadbe in športa vseh vrst, kot je plavanje, smučanje, žogobrc, golf, tenis itd. Hodi pa tudi na lov in ribolov. Največ mesecev v letu preživi na Dedinju, ostali čas pa na morju ali na Bledu. Varuhi njegove dedščine, ki jo ima mladi kralj prevzeti po svojem tragično preminulem' očetu, imajo veliko odgovornost. č- «• c« Poljake skrbe nemiki nažrti v Baltiku Pred fzpremembo poljske politike. Vse kaže, da se Poljska odteguje ožjim stikom z Nemčijo. V Gdanskem so nacisti povzročili Poljakom krivice, popraviti jih nočejo. Ustavili so poljske liste. V Nemčiji pa Poljakom ne dajo manjšinskih pravic. Lord Halifax (angl. zunanji minister) se je sestal s poljskim odpravnikom v Londonu. Razgovarjala sta se o angle-ško-poljskem sodelovanju v srednji in vzhodnji Evropi. Anglija bo tudi v češkoslovaškem sporu vplivala, da dobe tam Poljaki manjšinske pravice. V Ženevi se sestaneta lord Halifax in poljski zunanji minister Beck, da razgovore nadaljujeta. Britanska vlada bi zagovarjala tudi zastopstvo Poljske v Društvu narodov. V češkoslovaškem sporu hoče Poljska ostati nevtralna. Angleški poslanik v Varšavi se je te dni obširno razgovarjal z zunanjim ministrom Beckom o češkoslovaškem vprašanju. Po kuclik kojdi zatilje v S l II panm Letalski spopadi Cb koncu tedna je postalo na Špan- j skih bojiščih razmeroma mirno. Na estramadurskem. bojišču so bili do četrtka, dne 1. septembra hudi boji v gorovju Benquerencia, ob železnici Madrid—Badajoz. Tu so nacisti poslali v boj vse rezerve, da vsaj zaustavijo ofenzivo republikancev. V pokrajini Toledo, južno od reke Tajo, pri Puento del Arzobispo so vladine čete zopet očistile ozemlje, ki so ga zavzeli nacisti s hitrim sunkom, v nameri, da razbremene estramadursko fronto. Zapadno od Madrida pri Caraban-chel Alto so rekublikanci s 6. minami pognali v zrak sovražne postojanke in se polastili razstreljenih utrdb. Napad na Ceuto Zelo presenetil je naciste letalski napad republikancev na Ceuto, dne 28. avgusta. Ceuta leži na afriški obali in je zelo oddaljena od letalskih oporišč republikancev. Bombe iz republikanskih letal so napravile veliko škodo in uničile tudi dve sovražnikovi protiletalski bateriji, ne da bi sama utrpela kakšne izgube. Republikanska letala so 1. septembra z uspehom bombardirala avtokolono zračnih napadov z vojaškega stališča maroških čet pri Abesi. j popolnoma neutemeljenih. Na fronti ob Ebru so republikanci v j večjem, letalskem boju sestrelili tri | Messerschmidt-letala. Na estramadurski fronti so letala re- J .publikancev sestrelila 3 nacistična, pozneje je bilo sestreljeno eno republikansko letalo. Napadi na odprta mesta Tuja letala so v preteklem tednu večkrat bombardirala obmorska mesta v Kataloniji, med drugim tudi neki sanitetni vlak. Ubita sta bila dva vojaka in 25 jih je bilo na novo ranjenih. Francova krivda v Španiji dokazana Pirenejska meja bo otvorjena. Francija je zaprla pirenejsko mejo ob zagotovilu, da se vprašanje prostovoljcev v Španiji takoj reši. Če bo Franco stvar zavlačeval, bo Francija otvorila mejo ob republikanski Španiji. Zanimivo je poročilo britske preiskovalne komisije glede napadov na nezaščitene kraje in civilno prebivalstvo. — Poročilo izrecno trdi, da je bilo mnogo Ruševine v Castellomt Enakopravnost tene v Mehiki ld Izenačenje političnih pravic. V »divji« Mehiki je parlament odobril zakon, po katerem dobe žene enake politične pravice z moškimi. Sicer pravi latinski pregovor, da besede ganejo in zgledi vlečejo, toda za Evropo ta pregovor najbrže ne velja več. Dotna in pa svetu Prošnje za zdravljenje pljučnih bolezni ▼ zdraviliičih na državne stroike. V zdraviliščih za bolnike na pljučih je, nekaj postelj za bolnike, za katere iplačuje država oskrbnino celo ali deloma. Prošnje za taka mesta se morajo vlagati pred nastopom zdravljenja na ministrstvo socialne politike, ker se oskrba nudi le tedaj, če je tako mesto prosto. Prošnjam j«t treba priložiti poročilo zdravniške komisije s točnim opisom in stanjem bolezni ter mnenjem, katero zdravilišče bi bilo primerno za bolnika. Obenem se mora ipriložiti davčno ,potrdilo, potrdilo o prejemkih in rodbinskem razmerju. Znižanje obrestne mere. Narodna banka namerava znižati obrestno mero od1 5 na 4% odstotka. Radovedni smo, ako bodo temu vzgledu sledili tudi denarni zavodi, zlasti tisti, ki imajo velike kredite od Narodne banke. Pocenitev kredita je nujna. V upravni odbor Glavne zadružne zveze v Beogradu je bil izvoljen kot zastopnik £veze gospodarskih zadrug Jugoslavije v Ljubljani zadružnik Rakovec Franc v Beogradu, za namestnika pa zadružni reda se je razmerje med Vatikanom in Mussotinijem ponovno zaostrilo. Po informacijah Madamme Tabouis so nekateri odlični katoliški krogi prepričani, da bo papež v kratkem prisiljen, zapustiti Rim in Italijo. — V Rimu se nahajajoči kardinali imajo baje že zadevna posvetovanja, Rajhovskim katoličanom se pozno odpirajo oči. V nedeljo, 28. m. m. je bilo v rajhovskih kaf<*'-liških cerkvah prebrano skupno pismo škofov, izbranih v Fuldi (avstrijski tovariši tamkaj nisor bili zastopani). Pismo pravi, da napadi na cerkev še niso bili nikdar tako hudi in sramotni. Ta stremljenja gredo za tem, da uničijo cerkev in krščanstvo in uvedejo novo vero, ki nima z Bogom in večnim življenjem ničesar skupnega. Radovedni smo, kaj bo rekel na to »Slovenec«, ki je zadnje čase v svoji fašistični gorečnosti docela pozabil svoje nemške brate! Premoženje Judov v Avstriji. »Volkischer Beobachter« objavlja novo cenitev premoženja Judov v bivši Avstriji in pravi, da znaša 307 milijonoiv angl. funtov, od tega je že 114 milijonov funtov v arijskih rokah (307 milijonov funtov je približno 70 milijard din... p«»* Graška »Tagespost« prinaša v nedeljski številki z velikimi črkami svarilo za udeležence nacističnega kongresu v Nurtibergu, v katerem jim strogo zabičavat da ne stne(nih,če obmetavati avtomobila, v katerem se bo vozil »Fiih-rer« s cvetjem, ker bi to lahko povzročilo silno nesrečo. Nadalje piše list: »Vsled zapore, ki je predvidena, naj tudi nihče ne poskuša skočiti na »fiihrerjev« avto, ker bi to lahko rodilo nedoglednen posledice. Avstrijske samostanske iole zaprte. Kakor poroča »Volkischer Beobachter«, so bile v bivši Avstriji vse samostanske šole odpravljene. Od 1. septembra dalje sploh ne smejo več poučevati, čeprav je bila prvotna namera, da se tem šolam odtegne pravica javnosti, To je hud udarec za nekdaj tako mogočen avstrijski katolicizem. Patriotičen kapital že spet beži. Upravniki ameriške državne blagajne so izjavili časnikarjem. da je strah pred vojno v Evropi povzročil nov močan dotok zlata v Ameriko; na teden ga pride čez 25 milij. dolarjev. Do konca avgusta je ameriška zakladnica sprejela za 13 milijard 92 milij. dolarjev zlata. Da, kapital sme dezertirati... In še obresti vleče od1 tega. Otti.* h » i’ v Španiji republikanci vjeli 48 Francovih pilotov, od katerih je bilo 31 Italijanov, 15 Nemcev in samo 2 Španca! Od 43. republikanske divizije, ki je prestopila na francoska tla, je odšlo samo 300 vojakov na Francovo stran, vsi ostali so se pa zopet vrnili v republikansko- vojsko. Avstrijske novice »Ziiricher Zeitung« pripoveduje naslednji do-godek, ki ga je povzela iz glasila nacističnih napadalnih oddelkov »Das schwarze Korps«' V župniji Dorfgastein na Salzburškem prezida' vajo zvonik. Župni upravitelj Andrej Rieser j* po starem običaju dal vzidati v zvonik kronik0 o sedanji dobi, Ker pa spomenice ni dal Pre' brati nacionalsocialističnemu županu, je ta ^ zid razdreti, da je prišel do kronike. V B|el je med drugim bral: Vsi duhovniki smo v tez' kem položaju. Mnogo duhovnikov so nacist* zaprli in so še sedaj zaprti. Ljudje, ki so P0^' pirali Schuschniggovo vlado, so poslani v do' glasno taborišče Dachau. Katoliških časopis®* ni več, temveč so samo nacistični časopisi) so polni laži in prevar. Nič ne vemo, kaj godi. Tisk in radio, vse je v rokah države. Nič se ne more verjeti... »Das schfvvarze Korps*1 ki to dobesedno objavlja, tudi odkritosrčno pove, da se je župniku Rieserju dala prilik3' da na licu mesta študira razmere v taborišč11 Dachau. Schuschnigg se še vedno nahaja v preisk°‘ valnem zaporu tajne državne policije. Prejšni1 teden so ga začeli podrobno zasliševati o np' govem vladanju, zlasti o zunanji politiki. sliševanje se vrši dnevno po 6 do 8 ur. Ttidi je že bil konfrontiran z nekaterimi pričami °1‘ osumljenci, n. pr. z bivšim podkanclerjem klerjem, s sedanjim ministrom1 Glaise-Horstes auom, z bivšim drž. podtajnikom Skublom, ^ so ga privedli iz Kassla, kjer ima določ®110 bivališče, itd. O razpoloženju v tretjem rajhu izve člov^1 ako na potovanju skozi rajh govori z ljud®1. Naš informator je imel priliko priti v stik * mno,gimi avstrijskimi prebivalci! in, je zlas® razgovarjal z njimi glede Češkoslovaške. Češkoslovaško se ljudje zelo zanimajo in čudujejo njeno hrabro zadržanje. Veliko jih ki pravijo: »Die Tschechoslowakei ist unsefe Rettung!« (Češkoslovaška je naša rešitev!) tem moramo dodati, da je v rajhu bil P°PU’ laren med za vojno navdušeno mladino ta*le izrek: »Im Mal hol’ ich mir die TschechosI°‘ wakei, im Juni kumm i umi!« (V maju P°‘ bašem Češkoslovaško, v juniju pa pridem tam okoli!) To se ni zgodilo, zato je nervo*' nost razumljiva. Za beograjski delavski sl«1 ki se bo vršil v Beogradu dne 10. in 11. t' je dovoljeno 50 odst. znižanje za vožnjo po leznici. Vožnja se mora izvršiti od 8. do M" povratek pa od 10. do 13. septembra ob obiČal nih formalnostih. Bo|l v Palestini V Palestini je v mesecu avgustu P°' ginilo v raznih bojih in zavratnih nap*' dih 266 oseb, to je, 19 Angležev, Arabcev in 48 Židov. V ogledalu Tako poroča ljubljanski radio! Te df)1 ^ ljubljanski radio poročal, da je neki parnik ■odprtem morju rešil dva nesrečneža, sta bila že popolnoma izčrpana. Rešenca, sta izjavila, da sta s čolnom pobegnila, g. rešita iz rdečega pekla. — Iz Marseja Pa p.ai ročajo, da je nek parnik pripeljal dva Švica’ katerima se je posrečilo s čolnom pobegu1".^ frankovega taborišča in da sta oblasti ProSt v naj ju nikakor ne odpravijo v Švico, Barcelono, — V čigavi službi ie neki ljubil ski radio? MAKSIM GORKI r (Prevel Tone Maček.) 52 Moj soimenec me je gledal s svojimi okroglimi očmi in tiho pihal sapo skozi nos... znak, da je bil jezen. — Zakaj mi nisi tega prej povedala? — sem jo pokaral. Pusti to! Samo pomeril bi v tebe, —pa bi imel pogreb in sedmino, in gotovo. Čeprav je napo! zmešan, vendar čuti svojo oblast! — Mar je res zmešan? — je vprašal Jegor. — Kaj pa drugega! Streslo jo je, zakrila si je oči in zastokala: — Cisto blazen je, pri bogu! Pravil je, poslušaj, povedal ti bom neko stvar, a ti mi priseži, da ne boš nikomur povedala'' o tem. Jaz sem mu rekla — ne pripoveduj, za Kriščevo voljo, prosim te, ne maram slišati! Nikomur drugemu, je rekel, ne morem povedati, a povedati moram, in spet je zahteval prisego. Psoval me je, njegov ostudni obraz je postal siv, oči — kakor pri mrliču, motne, in govoril je — kar ni bilo mogoče razumeti! Rahlo a zahtevajoče je Jegor vprašal: — A vendar, o čem pa je govoril ? Ničesar nisem razumela! je vzkliknila Varja, vrgla šivanje od sebe in skočila k ognjišču, kjer je zakipel samosvar. — M njegovfi glavi je vse razmetano in zmešano. Vas on strašno črti, a obenem se vas boji, Kazina psuje — stari hudič, bogoodpadnik da je bojda, vso dušo mu je preobrnil, življenje uničil, da je čarovnik in krivoverec! On vse ve: za vaše sestanke in shode po vaseh, da se je gozdarjev tibegli sin vrnil, vse, — vse mi je danes povedal! — Tako!— je mimo rekel Jegor. — Načvekal se je in nalajal, potem! pa je spet začel žalostno tuliti, — odreci se jim, zapusti Jih, čeprav so navidezno resni in skromni, so vendar to najbolj strašni ljudje, oni pripadajo, je rekel, tajnemu farmazonskemu zakonu, smrti se ne boje, po vsem svetu imajo tovariše in podpornike, oni bi radi vse meje odpravili, iz vseh držav napraviti eno in hočejo da bi nikoli več ne bilo vojne ... — Slišal je nekje zvoniti! — je z veselim smehom rekel Jegor. — In vse tako naprej! — je z začudenjem' pripovedovala Varja in ropotala s posodo, — preklinja vas in psuje, potem pa se naenkrat začne smejati, — oni, pravi, so bedaki, nič ne bo po njihovem, predno do tega pride, bodo vsi pomrli, pobili bodo drug drugega in gotovo! In spet začne o svojem, — veš. pravi, povedal ti bom neko reč, a ti mi prisezi pri Bogu, da boš molčala. Kričala sem — tak izgini že, nečisti duh, ne maram te slišati! Potem je za trenu tek obmolknil in povesil glavo in spet vprašal: mar se tudi ti ničesar ne bojiš? Veš, je rekel, imam pre- cej denarja, hočeš, — dam ti denarja? Pojdi, se rekla, tja doli v mlin, tam dobiš za denar, mene P pusti, za Kriščevo voljo! 0 Lice ji je gorelo, glas užaljeno drhtel in roke se ji tresle. jj — Da bi se mtt jaz prodajala? Mar nima drugih bab na vasi? On pa, tak orjak, mocani.0: zdrav, ti zleze v dve gubi, momlja in maha z, se Kjer ni več bojazni — tam je vse končano! *s£La-zruši, vse propade ! Svet, je rekel, se je samo s st ^ liorn vzdrževal! In spet je začel lezti k mem, ^ prsa me je grabil, ščipal, prosil naj z njim lezem že sem mislila pograbiti za nož! . . je Zaihtela je in sklonila glavo. Jegorjevolic okamenelo, spodnja čeljust mu je izstopila, je roki in stisnil vseh deset prstov v eno pest. Ki 3 ^ nepremično gledal. Meni pa je bilo, kakor da na žerjavici, kakor da se klop^ pod menoj zib J stene plešejo okrog mene, v očeh pa mi ie zeleno. Varja je govorila tiho, skozi solze: ■ ■ 0, — Odšla bom1 v mesto! 3e' . hotel3 rem tega dalje prenašati in molčati. Nisem vZne' govoriti o vsem tem — čemu, sem si misli la. mirjala ljudi z babjimi zadevami... Ah ,jržaia’ je tako izmučil, da sem se komaj se na n°£ ..ijja, •< nič več nisem imela moči in sem samo n0grrab^ Mati Božja, pomagaj mi! Zdaj, zdaj me in osramotil, prekletnik! -(Detie l kak° se je tudi signalizirana« železarna na Muti z inozem- ve i>■,, . v, ni, mi ni bilo izvršeno. To zanima javnost in »Slovenec«, ki vso zadevo tako dobro pozna, bo gotovo vedel, na kateri gumb je treba pritisniti, da to doseže. V zvezi s tem je zanimiv tudi konec članka v št. 201 »Slovenca«. List namreč piše, da je vodstvo tovarne zagrozilo z odpustom vsega osobja, ako bi izgnali vodjo predilnice in pravi: takšno postopanje ie kaj slabo priporočilo za prizadevanje solastnika tovarne, da bi si pridobil naše državljanstvo, četudi še ni izpolnil za to potrebnih pogojev.« — »Slovenec« računa z neuko javnostjo, namesto, da bi ,ii natočil čistega vina. Povejte vendar raje, kdo piše prošnje in intervenira za solastnika tovarne, četudi še ni izpolnil potrebnih pogojev, da bi si pridobil naše državljanstvo. Ker vi ne poveste, povemo mi, da je mož, ki to dela visokougledni član »Slovenčevega« tabora in da je solastnik tovarne, za katerega gre — žid. Pa ne mislite, da smo mi proti temu, da dobi žid naše državljanstco (kakor je rekel »Slovenčev« velmož tovarnarju, da so v občinski seji delavski zastopniki bili proti temu, da se mu da zagotovilo sprejema v občinsko zvezo, do-čim so vsi ostali bili za), ampak hočemo enkrat za vselej razkrinkati dvojno moralo igo-spode, ki v javnosti hujska proti Židom in sipa javnosti pesek v oči. za kulisami pa intervenira za tujce in se brati z židi. Weingartenbesitzerji bi radi zaprli vse ceste, ki vodijo mimo njihovih vinogradov. V ta namen so dali posebno opozorilo v »Marburger-co«, v katerem nujno priporočajo vsem, da naj v izogib konfliktov s čuvaji ne hodijo po potih in cestah, ki vodijo skozi s trto obrašče-no ozemlje. Čuvaji imajo najbrž strog nalog in da ne bo sitnosti, naj ljudje opuste svoje iz-prehode. Gospodom »Weingarfenbesitzerjem«, • • s to- in onostran meje bodi povedano, da so ta njihova opozorila odveč; c«ste in poti, ki so javnega značaja, so vsem1 dostopne. Kdor pa hoče svoj vinograd prav posebno zavarovati, naj se preseli v vinograd in čuva v njem noč in dan, do trgatve. Opozorilo »W,eingarten-besitzerjev« so čitali tudi škorci, ki so pri tem — na široko odprli svoje kljune... podoben razglas ni bil dostavljen v objavo. Ali bo slinavka povzročila podražitev mesa in slanine? To vprašanje se pojavlja sedaj v pogovorih naših gospodinj docela upravičeno. Vsled prepovedi sejmov in zapore bo preskrba trga z mesom vedno težja. Odsotnost Špeharjev, ki ne smejo več klati, bo pa zlasti doprinesla k povišanju cen svinjskemu mesu in slanini. Ako začno rasti cene, bo dolžnost občine, da se pobriga za aprovizacijo. Sploh bi bilo prav, ako bi občina že sedaj povedala kaj namerava za ta slučaj. V zvezi s temi omejitvami je kaj lahko mogoče, da bo pričelo primanjkovati tudi mleka oz, da se bo podražilo. To bi bil pa še najhujši udarec. Gostilno „Grlf“ pod Urbanom toči novi sladki vinski mošt po 8 Din. Vabljeni vsi! »Zaroka na Jadranu« je naslov nove operete, ki jo je uglasbil režiser in skladatelj g. P. Rasberger. Besedilo je napisala njegova hčerka g. Milena Rasberger-Fisaher. To je že tretja opereta, ki jo je uglasbil g. Rasberger. »Neodvisno gledališče« nastopi po svojem prvem uspehu zopet z razširjenim programom v petek, dne 16. septembra, v veliki kazinski dvorani. Kitajsko dramsko pesnitev »Breskov cvet« in Shakespearjevega »Piramo in Tizbo« režira Fran Žižek. Obrtniški tečaji. Pripravljajo se v Mariboru obrtni knjigovodski tečaj, tečaj za strokovno računstvo, mizarski risarski tečaj. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v obrtnopo-speševalnem referatu na sreskem načelstvu. Takso za orožne liste je treba plačati pri predstdjništvu mestfte' policije do 1. oktobra t. I. Sicer sledi občutna kazen. Vsi živinski ta semni Sejmi v mest# sd do nadaljnjega ukinjeni radi nevarnosti Sirjenja slinavke. Prepovedan je vsak promet s parkljarji. Psi in kokoši morajo biti doma zaprti. V klavnico se smejo voziti svinje le z avtom, vse živali v klavnici se morajo sproti poklati. Špeharji ne smejo v mestno klavnico, CELJE Kolektivna pogodba za celjske mizarske pomočnike podpisana. V pondeljek, dne 29. avgusta je bila na mestnem poglavarstvu v Celju podpfcana pogodba, s katero so vsaj delno urejene delovne razmere za mizarske pomočnike. Pogodba velja za vsa mizarska podjetja v območju mesta Celja in v 15 km oddaljenem okolišu v celjskem srezu: Delovni čas v obrtnih obratovalnicah je določen na največ 60 ur tedensko, za industrijske obratovalnice pa na 48 ur tedensko. Nočno delo se mora plačati s 100 odst. pribitkom, običajno prekočasno delo pa s 50 odst. poviškom, kakor predvideva zakon. Mezde so določene tako-le: a) po izučitvi do treh mesecev din 3.50; b) po izučitvi do enega leta din 4_________; c) od 1 do 3 let zaposlitve din 4.— do 4.50; Po dolgem času se zopet oglašamo Zagorjani našim svojcem. Sporočiti moramo, da so to lažnjive govorice, ki jih raznašajo nekateri vračajoči se rudarji doma, češ, da v Franciji ni obstanka. To je gola laž. Vsakemu človeku je znano, da brez dela ni jela. Zakaj so taki ljudje odšli v tujino, če s-o imeli dobro službo doma in če so imeli doma boljšo eksistenco nego v tujini? Razen tega pa so radi njih ostali doma oni, ki brez dela še danes stojijo pred občino in čakajo na skromne podpore. Vsakemu je znano, da je delo v rudnikih naporno. Kakor v Jugoslaviji tako tudi tukaj: Delo je naporno, posebno za one, ki delajo na kamnu. Toda mezda je tolikšna, da z lahkoto krijemo izdatke za življenjske potrebščine. —• Obenem so pa med vračajočimi se rudarji taki, ki še niso jedli grenkega kruha brezposelnih, ki še niso iskali dela. Nekoč smo v zimi stali pred občinsko tablo, se jezili in obupavali. — Danes smo pa srečni in ponosni, da smo za zimo preskrbljeni. Želimo pa tudi onim, ki so danes še doma brez dela, da si tudi oni najdejo delo in jelo, tako, da ne bodo odvisni od onih ljudi, ki skrbijo samo za našo »duševno« hrano, dočim sami plavajo v izobilju. Onim pa, ki so danes še slepi, želimo, da iz-pregledajo in stopijo iz teme na svetlo in se z nami borijo za boljšo bodočnost. Rudarji iz Zagorja v Merlebachu. ŠOŠTANJ Kar pojdite, kamor vas srce vleče! Čitamo, da so iz mariborskih ulic že precej izginile bele nogavice. Pri nas, v tem zakotnem kraju, pa gospodje oboževalci Hitlerja še vedno javno izzivajo. Opominjamo jih, da je tega dosti. Ne bi tega napisali, ampak smo zvedeli, da je po izletu 3. junija bivši orjunaš, danes veliki petolizec G. W., *>'*•' m t ter oboževalec tretjega rajha, ki nikjer ni bil, pa mnogo ve, razlagal (v nekem javnem lokalu) Hitlerjev program. Trdil je, da Hitler bogatinom jemlje in daje revnim oz. delavcem. Dalje, da so tam delavci veliko inteligentnejši in celo gospodje, ne pa takšni cigani kakor pri nasl — V družbi je bilo tudi nekaj pametnih in med' temi se je eden oglasil in rekel: »A — tako, potem pa sem jaz s posebnim vlakom včeraj peljal 600 ciganov na izlet v Zagreb?« — Delavci, zapomnite si to, kakšne ljudi imate med seboj. Kaj bo g. W. rekel na te besede svojega ljubljenca? Mi bi k temu pripomnili samo to, da tisti, ki mu je toliko pri srcu de- žela kljukastega križa, naj gre gori. Zakaj že niste pobrali šil in kopit, zakaj se še sučete med nami cigani. Tudi -nekaj obrtnikov in trgovcev je za Hitlerja, ne sramujejo se pa jemati denar pd ciganov, — Opazovalec. ;r- ! tCLENOVNIK se mora vse zaposlene delavce fefiakomerno zaposliti. Za dela, ki se vršijo v nad 10 km oddaljenem kraju od podjetja, se plača na nor-nfUlno urno mezdo še 30 odst. pribitka. ;po kategoriji, za dela izven dravske banovine pa 50 odst. .pribitka. Za dela 'do 5 km od kraja podjetja pomočniki ne prejmejo nič poviška, od 5 do 10 km pa prejemajo din 8 pribitka dnevno. Podjetja pristala tudi na to, da si delavci lahko izvolijo delavske zaupnike tudi po skrajšanem volilnem postopku, četudi je v delavnicah izpod 10 delavcev. Istotako so priznane vse obstoječe delavske strokovne organizacije. Pogodba je veljavna za 6 mesecev, po preteku tega roka pa jo je mogoče vsakega 1. v mesecu odpovedati z enomesečnim odpovednim rokom. Odpoved je sporočiti s priporočenim pismom i>u i ‘uo u lei zaposlitve -um ■*.—1 uo uu; *. j, ~ ........... d) od 3 do 5 let zaposlitve din 4.50 do 5.—;! k,° ,.*e P°£°dba ne odpove, se avtomatično podaljša do odpovedi« Zal, da za pomočnike nikakor ni »bilo mogoče doseči tudi plačanega , . . , , . .. ,r , „ . • , dopusta. Pogodbo je sklenila JSZ, Delavsko seda; iste obdrze. V slučaju .pomanjkanja dela zbornico pa je zastopal s. Vodopivec. c) od 5 let dalje zaposlitve din 5.— dio 6.—, Oni delavci, ki so imeli doslej višje mezde, delavska akademija r sdra- »illiČU državljanov. Pri sodišču se oglašajo delavci, ki imajo terjati čez din 1000 mezde samo na razliki med prejeto mezdo in minimalno mezdo, ki je predpisana z ministrsko naredbo od 1. avgusta 1937 naprej. Podjetje, ki ibi rado metalo jela 1 solastniki in direktorji opri-1 javnosti v oči pesek blagohotnega postopanja reian^a,nj>Vie*^ei ,'?1,04e (Podjetnikov za pri- z delavci s prirejanjem izletov in podpiranjem m..»v *.e delavskih izletov. Istočasno pa za- Ciril-Metodove družbe, v isti »ani n>rikrais»api prikrajšuje našega reveža, državljana celo za mezdo, ki jo predpisuje zakon kot inajnižjo. Pa ne samo to, delavci teh nacionalnih prvoboriteljev ob meji morajo opravljati nadure, ne da bi pre- jemali za to plačilo 50 odst. poviška k tej naj-1 banovine. nižji mezdi, kakor to predpisuje žakori. Niti bolnih revežev se to podjetje domačiji in tujih lastnikov ne usmili, ampak jim titr^Sva celo zaslužek za bolezenske tedne, ki ga predpisujč že od leta 1932. naprej obrtni zakon. Ko delavec zapuiča službo, pa mu še potisnejo v podpis listek, da odhaja »popolnoma izplačan«, To je res vzorno nacionalno delo domačega in inozemskega kapitala ob severni meji. Opozarjamo na to kršenje jugoslovanske zakonodaje na meji^s ponovno proJnjo za preiskavo ____________ Inšpekcijo dela pri Banski upravi Dravske mo iz Španije 8. avgusta 1938. Sodrugi in sodružice! ca vam tople pozdrave iz dežele son- bojev. ....................... P, in V v. v v uc/vcie Mm- ‘ Pomaranč, ki je sedaj pozorišče krvavih vod 1 1 ,mesecili sem zopet prejel en iz-°bJia ,e*avske Politike«. Kaka radost me je da so Ku Sem čital domače vesti, kljub temu, te«a da 4en mesec stare’ Vesel se,x bil tudi frikrat s,tonli koralc naprej, da list izhaja Jjtiko« ijdei,.sk?- Ko sem čital »Delavsko Po-0tliači t ^ vzbudil spomin na moj ljubi °Ms]| rwai in na vas bratJe in sestre, ki ste H; doma. in''!*'.!3™-,vam’ da naSi izseljeniki iz Fran- “ • I jn j , V ',v ‘MU> MIC e: pr.°tj vojni in fašizmu iz Fran- Datti "n^erike vodijo z nami enotno borbo in p in dptLa;'°_ ‘“di niaterijalno. Udruženie Sel nesmr+J^ kratkim poslalo zastavo na-Ok' naša kn!^S'a ?yana Cankarja. To ime nosi nem sn ™pan,ja' v kateri se mi bojujemo, nam sodružice poslale še cigare- te, milo, nogavice, robce, pisemski papir, zobno pasto in ščetke. Naši sodrugi iz Amerike pa so nam kupili moderno ambulanco, katero smo sedaj sprejeli in ki tudi nosi ime »Ivana Cankarja«. Mi smo vsem jako hvaležni, ki so vodili akcijo in za nakup ambulance in medikamentov, kar je vse skupaj stalo nad 2500 dolarjev. * Dragi bratje! Španija je po svoji legi in klimi jako različna, v tem letnem času vlada v obmorskih krajih huda vročina, dočim so v hribovitih predelih dnevi vroči a noči hladne kakor pri nas v mesecu marcu. * Potujem z električnim vlakom med olivnimi nasadi proti Valenciji. Še 10 minut vožnje in smo v Valenciji. Čitalec si bo predstavljal, da je tukaj velik nered in vojna mrzlica. Nasprotno: Španjolec je po svojem temperamentu takšen, da komaj je oddaljen sto metrov za bojno linijo, že prepeva. A kaj 5e-le, ko je 50 km za fronto. Po ulicah je velik promet, kakor v drugih velemestih; tramvaji se križajo, avtomobili drvijo, a kavarne so polne naroda, ki se zateka v n}e pred trop- ¥ skim soncem. Tukaj najdeš vojake, oficirje, poje svojo staro pesem.' delavca in kmeta. Nobene razlike ni m«d njimi, vsi so enaki. V mestu so krasni kinematografi, ki so večinoma prenapoljeni. Ko se nahajam v mestu nimam občutka, da sem v deželi, kjer divja vojna, ako ne bi videl neke trgovine, kjer stojijo ljudje v vrstah in čakajo, da pridejo na vrsto. V trgovini prodajajo razne konzervirane stvari, V Valenciji najdeš krasne palače v raznih modernih stilih, Visoke do deset nadstropij. Ne smem pozabiti krasne velike tržnice, ki se nahaja v centru mesta in kjer dobiš vse, kar potrbuješ, posebno ribe, škoike in morske rake. Tukaj najdeš tudi krasne restavracije, ki so vse kolektivizirane in prodajajo po enotni ceni; za šest pezet dobiš kosilo. Dalje se vozim na avtomobilu, kateri drvi s 120 km po krasni tlakovani, deloma asfaltirani cesti med ogromnimi riževimi polji in pomarančnimi nasadi. Bližamo se obmorskemu mestu Deniju, kjer se dviigajo iz nad palmovih parkov krasne vile; letovišče nekdanjih gospodarjev Španije, j Valovi Sredbzentskega morja pljuskajo ob obrežje, lahni vetrič žene jadrnice na površini morja, a moje misli so splavale v daljnji kraj, kjer šumi Drava in Vilko. Sodrttd Uredniki Prosim te, da priobčiš ta članek, ki naj slovenskim sodrugomi prikaže agilnost naJlh južnih sodnugov iz Srbije, Bosne, Črne gore in Dalmacije, zbranih v zdravilišču OUZD v Klenovniku. Po šesttedenski pripravi in propagandi sta organizatorja delavskega gibanja, ki sta sedaj tu v zdravilišču, ss. Radovan Zogovič, književnik iz Črne gore in Ivan Živanovič, trg. pom. iz Beograda, organizirala delavsko akademijo. V nedeljo, dne 28. t. m. je prispel iz Varaždina pevski zbor »Slobode«, ki je s petjem izpopolnil program naše prireditve, koje čisti dobiček je namenjen v prid siromašnim pacijen-tom. Pred okoli 250 poslušalci je mogočno zadonel »Delavski pozdrav« pevcev »Slobode«. Sledil je dolgotrajen aplavz. Za tem je stopil na oder, burno pozdravljen, t. Zogovič, književnik in v svojem govoru »Kultura in delavec« v lepih besedah orisal odnošaje delavcev do kulture v Španiji, Nemčiji itd. . Moški zbor »Slobocfe« je zapel slovensko narodno »Hjša ob cest' stoji« in hrvaško narodno »Vozila »8«. S. Ivan Živanovič, mlad in agilen, je z recitacijo ^Drugovima« (od delavskega pesnika Oskarja Deviča) žel najtopljejšo priznanje. Moški zbor »Slobode« je odpel rusko narodno »Vtjomnjol otljejev« in slovenslto narodno »Moja kosa«. Potem je pel tariton-solo s. Jerbič iz Varaždina, Vera Samardžija je odlično recitirala Alekse Šautiča »Muka« in »Posjeta gde kod bolestne služkinje«. Potem so sodrugi in sodružice v zdravilišču zapeli bolgarsko delavsko pesem »Rabotnici«. ________ Sledil je vložek: saksofon ob spremljevanju klavirja. Nato pa je sodružni zbor »Slobode« zapel pesem o »Delu«. Ob zaključku pa je zopet stopil na oder književnik s. Zogovič in recitiral svoj sestavek-pesem »Špansko pro-Iječe«, ki je izzvala pravo navdušenje. Vrle sodruge Varaždince smo spremili do avtomobila, kjer smo odpeli »Dani se«, nato pa smo še srčno in sodružno poslovili. Kdfcor vidite, dragi sodrugi, je naša prireditev dobro uspela. Čisti dobiček te prireditve znaša 409 din in gre v prid siromašnim paci-jentom, Med publiko so bili: g. primarij dr. Giinsberg, jf. upravnik, sreski načelnik in mnogo drtugih. Kof organizatorjem delavskega kulturnega gibanja v Klenovniku gre priznanje sledečim sodrugom in sodružicam: Zogoviču, Živanoviču, Cenku, Šustern, Predojevičevi, Veri Samardžijevi. Millnjikij. KRMELJ Zborovanje rudarjev, zaposlenih v rudniku Jakil d. d. v Krmelju, se bo vršilo v torek, dne 6. it. m. ob 4. uri popoldan. Na zborovanju bo poročal načelnik II. skupine PliberSek o splošnem položaju delavcev v Krmelju in o drugih važnih zadevah. Zborovanje se bo vršilo v gostilni Nišanc v Krmelju. i VELESEJEM od l.do 12. septembra 1938 VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Brezplačno za obiskovalce velesejma iz tuzemstva Krasna darila (Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano) Motorno kolo .Bob Phaenomen* (Vok Ljubljana). Radio aparat 4 -f- 1 cevni „Super Ingelen" (Tehnik - Banjai Ljubljana). Šivalni Stroj, moderen, pogrezljiv (Vok Ljubljana). 30 prvovrstnih damskih in možkih koies: .Tribuna* F. Batjel - „Condor', S. Rebolj in drug - „Resta", Splošna trgovska družba - „1urnier“ in »Elite*, H. Sutiner - ,Axo“, Ign. Vok - „Panax". — Darila so razstavljena na velesejmu. — Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. Dan obiska poljuben med 1. in 12. septembrom. — Komisijsko žrebanje bo 12. septembra ob 5. uri popoldne na velesejmu. Stavka bede in obupa v pohorskih granitoiomih Ribnica n. Poh,, 4. sept. 1938. V fevdalnem kraljestvu inž, Lenarčiča in njegovega soseda Resa in Zapečnika v Josipdolu stavka 270 delavcev že od 4. avgusta t. 1. S postaje Brezno ob Dravi vozi avtobus po strmi cesti proti Ribnici na Pohorju. P^r kilometrov pod Ribnico izstopiš na odcepu ozke poti, ki zavije skozi gozd v Josipdol, Kolikor daleč ti sega oko, se razprostirajo pred teboj po pohorskih pobočjih gozdovi in senožeti. Nič manj kot 7000 hektarov teh gozdov, senožeti, njiv in travnikov je last fevdalne družine Lenarčičeve. Visoko na bregu, pod obronkom gozda stoji Lenarčičeva igra-ščina. V primerni razdalji od nje pa se stiskajo stare hiše, koče in kolibe, v katerih prebivajo njegovi podaniki. — Revna so ta domovanja, kakor so revni njihovi prebivalci. Belilo na zunanjih stenah hiš ne more zakriti vidnih znakov razpadanja, prav tatco, kakor ne more premotiti puder na licu stare kokete. V teh hišah, kočah in kolibah je do trideset družin. Na vsako izmed njih odpade po ena soba z ognjiščem, okoli katerega se 'gnete najmanj po tri do pet otrok. Potem veste, kako izgleda v takih »stanovanjih«, v katerih ljudje spe, kuhajo in se v njih odigrava vse družinsko življenje. Pred vhodi v hiše in koče poseda deca, slabotna, bleda, kot da 'bi živela nekje v vzdušju velemestnih ulic, v kleteh in na dvoriščih, kamor leto in dan ne posije sonce, ne pa na zdravem planinskem zraku, pod planinskim soncem, nad z meglo pokritimi doli« nami. • S travnika 'pod menoj, na katerem se v ravni vrsti pomika cela vrsta koscev, pozdravlja znanec. — Pozdravljen, kaj pa ti tukaj? — Kaj pa ti, za koga pa kosiš? — Za Lenarčiča! — Saj vendar stavkaš! — Seveda, toda stanovanje si moram odslužiti! Fevdalec Lenarčič zna. Hiše in kolibe, ki bi mu bile sicer brez haska, ima oddane svojim delavcem in vsak izmed njih si mora borno stanovanje odslužiti z delom, ob setvi, žetvi ali ob košnji. Delaš kakor je dogo vor po 10, po 12, po 14 dni. V čem je bilo to v dobi tlačanstva drugače? Na ta način ima fevdalec Lenarčič poceni delovno silo, kadar in kolikor jo potrebuje. Fevdalec Lenarčič torej oddaja stanovanja v svojih hišah in kolibah in bi bilo prav zanimivo, kako obračunava to stanarino, ki jo delavci odslužijo z delom, z davkarijo. V Josipdolu je bila nekoč glažuta. Visoki dimnik nekdanje glažute še stoji. Izgleda, da je to naselje poznalo nekoč boljše čase. Kar je ostalo, razpada, sedanji lastnik naselja popravlja samo to, kar mu neposredno služi. (Dalje prihodnjič). * Izkaz darov za stradajočo deco v mezdnem gibanju se nahajajočega kamnoseškega delavstva v Ribnici na Pohorju. K. Š. nabral od 27. avg. do 1. sept. din 326, F. J. nabral din 350 ter 8 zavitkov špecerije, dr. G. J. nabral din 57, P. A. nabral din 156.50, I. del. kol. društvo, podr. Sl. Bistrica din 200, del. kult. društva »Vzajemnosti« din 200,-podružnica Saveza ttietalških radnika Jugoslavije din 500, Gornjkk Vinkoi' Si Bistrici, din‘ 1G0,‘ £.amprtht I/, 'Kaplan din 100. Sskupaj din 1986.50 in 8 zavitkov špecerijskega blaga. — Darovalcem najlepša hvala, naj bi našli posnemovalcev. ič&Ulek sadeu&U Slovenski sodnik predaval v Brnu o pritisku tulcev na nale delavstvo po vzorcu rajhovskega delbv- »Lidove Noviny« poročajo z dne 21. avgusta t. 1. iz Brna o predavanju g. dr. Rudolfa Kyov-skyja, sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu, ki je govoril minuli petek podi okriljem Češkoslovaške-Jugoslovanske lige v Brnu o razmerah v Sloveniji po »anšlusu«. Predavatelj je med drugim povdarjal, kako sedaj tujci poglabljajo svoj vpliv v smeri proti Jadranskemu morju, pri čemur jim predstavlja Slovenija samo most na Jadran. Gospodarski pritisk na našega drobnega človeka in delavca postaja neznosen. Tujci načrtno kupujejo slovenska posestva ob cestah, ki vodijo iz Maribora preko Celja in Ljubljane in iz Ljubljane čez Kočevje na Sušak. Ko so naše •banke v letih gospodarske krize 1931 in 1932 ustavile izplačila, so začeli tujci temeljito nakupovati naša posestva. Samo v Gornji Radgoni so nakupili glasom zemljiške knjige v teh dveh letih 214 posestev, pri Sv. Lenartu 75, v / okolici Maribora 245. Vlada je bila vsled tega prisiljena, izdati poseben finančni zakon s 1. aprilom 1937, s katerim iz narodnih razlogov .omejuje nakup zemlje po inozemcih in ljudeh, ki niso naše narodnosti. Ker je večina tovarn v nemških rokah, v glavnem v rokah inozemskih državljanov, se Misli ob početku šolskega, leta. Spet se je začelo novo šolsko leto, spet je legla na starše težka skrb, kje in odkod na] vzamejo, da bodo krili vse izdatke za šolo. Poleg vseg^t tega jih pa še tare skrb, če ne bodo stroški zastonj, če bo otrok v šoli povolj-no uspeval, če bo še kdaj kaj iz njega. Nadarjenega otroka so starši veseli in ponosni so nanj. Nikoli pa ne smejo starši pozabiti, da nadarjenost še ni spričevalo in nakaznica za uspeh v življenju. Le prerado se zgodi, da nadarjen otrok v višjih šolah in pozneje v življenju popolnoma odpove, ker je navajen, vse z lahkoto doseči in se mu ne ljubi delati in napenjati svojih sil. Mnogo več kakor nadarjenih je pa onih otrok, ki se težko uče, (ki z velikim trudom in z muko dosezajo ono, kar zahteva šola od njih, ki pogosto popolnoma odpovedo in ne zdelajo razreda. Popolnoma napačno je, če skušajo starši v takem slučaju s silo doseči uspeh, če hočejo s hudimi besedami in s palico pripraviti otroke do učenja. Z ukazovanjem, zmerjanjem, stradežem in tepežem ni mogoče vliti otroku pameti v možigane. V takih slučajih je edino pametno, da starši pazno premotrijo otroka, da pregledajo ves njegov razvoj do danes, da pretehtajo vse okoliščine, ki utegnejo biti krive, da otrok v šoli ne uspeva. — Mogoče spada otrok v vrsto onih, ki se zelo počasi razvijajo, ki pozno dozore, ki zato sedaj ne morejo prav držati koraka s svojimi vrstniki, ki pa zato še prav gotovo niso slabši, saj še bodo morda v poznejšem življenju veliko bolje odrezali kakor vsi drugi. Pri takem otroku je zelo važno, da sam ne občuti preveč, da je na slabšem od drugih. Mogoče je tudi, da so otrokove zmožnosti kam drugam usmerjene, da pač ravno za šolo niso. Mogoče je tudi, da zija kjerkoli v otrokovem znanju kakšna občutna verzel, ki je nastala morda po kaki bolezni ali kako drugače. Ta sedaj ovira otroka, da ne more prav naprej, da ne more dohajati drugih, da se vedno znova zruši vse, kar zgradi z lastno pridnostjo in zgubi potem seveda vse veseleje in vso voljo. Prav lahko je pa tudi mogoče, da je otrok zares len, da se mu ne ljubi, da noče delati. Tudi v tem slučaju bi bilo napak, siliti otroka s hudim k učenju, praviti mu vedno znova, da je tepec in lenoba. Veselje do dela se ne da , • , , * ■ j- vcepiti s hudim, saj ve vsak odrastli iz lastne primerna. Mleko, ki ga kuhamo v posodi, teri je piskrovez napravil novo dno iz cm* in veselja, sonca in gibanja. Lenemu ne smemo nikoli vzeti vse svobode in ga siliti k delu, dokler skoraj ne omaga. Najprej s® mora do dobra odpočiti in osvežiti, potem P* ga je treba navajati na tisto delo, ki ga še^ Ml' lažje opravlja. N, pr. če rad riše, naj spočet' mnogo riše. Ko se bo na enem področju ud0‘ mačil in zadobil veselje do dotičnega dela, po kmalu čutil v sebi pogum tudi za druge, težje naloge in se jih bo bolj z veseljem lotil. Le ce v otroku zbudimo veselje do dela, le če otro vidi, da doseza tudi on pri delu uspehe, do ozdravljen lenobe. Če pa otrok pri vsej ved' nosti in marljivosti ne bo v šoli tako shajali kakor bi starši želeli, naj mu zato ne grenil® življenja, saj bo mogoče pozneje kljub tern pokazal celega moža. Vkuhavanje. Paradižnikov sok za zimo: Paradižnike stlači v lonec, pusti zavreti in jih nato pretlači skoz sito. Nato zmeri sok, dodaj za vsak liter soka žlico soli in dve žlici sladkorja, postavi spe na ogenj in pusti znova zavreti. Ko odstaviSr nalij sok še vroč v polliterske steklenice 1° piva) in zamaši hitro spr.oti vsako steklenic® z zamaškom. Dobro je, ako vzameš velike M' maske, katere kuhaš par trenutkov v vre_J vodi, da postanejo mehki. Povrhu še zave?' steklenice s pergamentom ali pa tudi z navad' nim papirjem, nato pa še pomoči vrat stekleni v raztopljen parafin (ostanke od sveč). Pote se paradižnikov sok mora držati. Jesenska marmelada: Skuhaj češplje, J>re' skve in grozdje (vse skupaj naj samo enkra zavre), pretlači skozi sito, daj znova na ogen) in pusti nekaj časa vreti, dodaj primerno ko1' čino sladkorja (na 1 kg mezge vsaj pol kg s*a?; korja), odstavi in nalij v kozarce. Marmelad® se naj v kozarcih ohladi, nato pa zaveži. Pocinkana posoda je za vkuhavanje poP° ^ notna neprimerna. Kislina, ki se nahaja v vsa kem sadju, raztopi precejšnje množine cinkat potem pa ima tako vkuhano sadje grenek Tako vkuhano sadje lahko povzroči občutn motnje v prebavi, če je cinka še večje mijšž'nf'' pa celo zastrupljenje. Za vkuhavanja sadja najboljša glinasta posoda, če pa vzamemo eI°~C Hrano, pa mora biti brez vsake napake. u tej priliki je treba povdariti, da je pocinkan* poseda tudi za kuhanje mleka popolnoma izkušnje, da je treba za sleherno duševno delo volje in1 ljubezni. Ljubezni do dela pa ne more nikoli ustvariti nasilje, grožnje in pretepavanje. Lenemu •oftrokti je treba na ta ali oni način zbuditi veselje, edo .delai« Predvsem je . takemu otroku >potrebnot mnogo-zraka in luči, svobode bo imelo zopern okus. AH sl že poravnal naročnino? A« ne, izpolni svojo dolžno**1 Višje pokojninsko zavarovanje delavcev »glajhšaltanja nega prava. / ■Tit dogodki-'SA‘' Ul-S) De- lovni svet je ustvaril to državo, deloVni svet jo 'bo ohranil, branil in čuval. Samo v narodni državi moremo pričakovati popoln uspeh. Mi smo jo ustvarili, mi se hočemo zanjo boriti in dati v nje obrambo zadnjo kapljo krvi. Ne sprejemajte nobenih zunanjih navodil. Ne podlegajte nikakršnim mednarodnim bolševiškim idejam! Mi nismo ne za teror od zgoraj, ne za teror od spodaj, Mi hočemo pravico. Še enkrat vam pravim: to je naša država, mi smo jo ustvarili, mi jo bomo branili in ne bomo dovolili, da bo v tej lepi državi grobo izkoriščanje delavskih slojev, ker se država ljubi v toliko, kolikor jo ljubijo državljani. Kolikor je narod bolj zadovoljen, v toliko je bolj srečen.« Trocki je izdal knjigo, iv kateri dokazuje, da polno pravico okori- so obtožbe moskovskih procesov proti njemu stili sadu svojega dela. Delavcev ne bodo več neutemeljene in izmišljene. pisati zgradarine. Najbolje je, da stopi na davčno upravo in pojasni položaj- Dedovanja po bratu (Hrastnik) sjvoc Vprašanje: Moji starši so imeli lepo Pos^atu« ki so ga izročili še za življenja mojemu Ostali otroci smo prejeli le nekaj m® star§* materi, po očetu pa nič. Sedaj je umr1 za ^Ji tudi brat in zapustil le ženo brez otr ' Jo imam jaz in ostali bratje in sestre Pra dedovanja in kakšno pravico? testa' Odgovor: Če je Vaš brat umrl brez p(j. menta, ste kot zakoniti dediči po ., „ci klicani bratje in sestre po eaiti h« — vsi enakih železih ^ skupaj do ene polovice, zakonska zen ostale polovice. Ako pa je Vas bra ^ ^e. testament v korist svoje žene, P°.e s{e b^1 diči ne pridete v poštev. Po °ce jar za' upravičeni zahtevati dolžni de le:z, stara takšna pravica v treh letin. (Loč6) Zavlačevanje odločbe o nezgodni retxy._ jg37> Vprašanje: Ponesrečil sem se ze ! pri gradnji ceste Reka Sv. J, ^esno aval desno ol< IFžurst 5 'uliiar ser" ren m slCe Bo- zlomil desno^ ^ si poškodoval desno oko ter ?ivim go, da sem za delo nesposoben ter^^ 0a zaslužka sveje žene. nhrnu j« OUZD v Ljubljani in semrA ° :<>, a še & Delavsko zbornieo za pos ^ dločbe ;n s danes nisem je ukreniti? j(J mani kake rente. r>-aj '~-cr,n nri avili sv > Odgovor: Ako ste pr^°.Caj" 0UZ,D neup'» nezgodo OUZD m ' ya§i pravici g vičeno zavlačuje ocllo£b° 0° d t 5 zakona zavarovanju dela v ;„bliani, Jnt delavskega zavarovauja v ^u l d,očbe sod loči OUZD za izdajo nezgodne o , rok, ter da po morebitnem pre‘^ ne^Dd roka sodišče samo izda odločbo