Intanto io Bpprosittva:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
txhaja v poodeljek, sredo io petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I «rednütvom se nore govoriti wk dan-od 11.—12. ure dopold.
Telefon «*. 113.
Št. 44.
tarofinfra listo:
Ceto leto...................12	K
Pol leta......................6	K
Četrt leta....................3	X
Mesečno ......	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 via od čredne petitvrste; pi večkratnik oni* nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 17 aprila 1912.
Letnik IV.
Politični paberki.
Resni, usodepolni £b dnevi, v kjaterih začne jutri naš državni zbor zopet s plenarnimi sejami. (Temni, kajkor mora težki oblaki tlačijo naše politično obzorje in jalovi so vsi upi, ki smo jih že včasih gojili, da bodo blagodejni svetli žarki razgnali to temo in se bo skozi črne plasti zasmejala vedrina. Mesto razjašnjenja se moreči oblaki vednb bolj zgoščujejo. Vedno bolj seivtrjuje v človeku prepričanje, da je nujna potreba silen vihar z gromom in strelo, ki bi
še le izčistil ozračje.
* *
*
Na Ogrskem imamo zopet demisijo kabineta, Grof Khuen, na katerega so se stavili pri prihodu toliki upi, gre brez slave, brez vspehov; in ako vsa znamenja ne varajo, se poslavlja ta Štirikratni ministrski predsednik od političnega življenja definitivno. Zlasti v zadnjem času z zna.no ganljijvo avdijepco, o kateri je tako nedostojno obvestil javnost, je igral v'a, bamgue, a je zaigral in sedaj gre. Auffenberg, skupni vojni minister, proti kateremu se je zlival v zadnjem času ves srd mažarskega šovinizma, ker se je v vojaških zadevah pokazal neupogljivega, je zmagal in ostane. Tudi ni drugače mogoč©. Grof Khuen je svojo politiko dovedel do najgrše absurdnosti. Ko je pred približno dvema letoma stopil na Čelo vlade, je vse proslavljajo tega. velikega politika z „jželezno roko.“ Šel je v volitve in si takorekoč iz nič postavil mogočno .vladno stranko, kakor je nima nočen ministrski predsednik. Zdelo se je, da bodo na Ogrskem res napočili drugi časi, da bb prenehala postulala politika. Sedaj,-ko Khuen gre, vidimo, da ga je zmagala borna opozicija, 'da je podlegel onim, ki jih je smatral za premagance in izkazal se ]e za najjhujšega zagovornika postulatov. Mesto 'da bi on kril krono napram mažarskim zahtevam, se je pustil kriti od sivolasega vladarja. Izdal je na ves narod cesarjev manifest, v katerem se odreka vsakim zahtevam v vojaškem oziru, v zbornici je ta manifest zatajil. Za Ogrsko je zahteval vse svobodšfčine, na Hrvaško je pbslal diktatorja. U,mevno, da je taka politika nemogoča in nevzdržljiva in da spada mož, ki jo reprezentira, med staro šaro.
Grof Khuen tedaj gre. Ne da se pa še reči, kako se bo kriza rešila. Za sedaj je v ospredju ime finančnega ministra Lukasza.
* *
*
PODOSTEK.
v
Čarna kokoš.
Prekmiirska narodna.
(Dalje.)
Sirmak je šo notri, pa se je poklono torni pred-njemi peklenšček!. Vrag ga je pa pitao:
—	No, človek, k,a dobra nosiš?
Sirmak je odgovoro:
—	Moj kuma mi je dao eto humico, naj jo nesen g vragi. Jes san si pa to od svojih žabi odtrg-no, zato ka sam mislo, ka mi te kuma to da, k a bon svojoj deci neseo.
Vrag ga je te pitao:
—	No, prìjateo, kelko dece maš?
Sirmak je odgovoro:
—	Dece man seden. Tomi najmlajšieimi je kuma te moj sosed.
Vrag je nato djao:
—	Hvala lepai, ka si to meni jprineso, či ravno ka je ov to tebi osnovao. Ka bi pa zaj rad mejo za to?
Sirmak je odgovoro:
—	Nika,j driigo nej: živeš san odneso, pa bi živeš rad prineso.
Vrag njemi je nato pravo:
—	Jes ti dajn ©dno čarno kokoš. Gđa bi rad ti, tvoja žena pa tvoja deda kaj takšega meli, kak so že kmečki Judje navadni, te si s te k'pkoši išičite tiste reči. Zaten ti ja dan edito stonico, gjda boš lačen navadne hrané, te ito stonico prestri,' pa si zmi-sli na tisto jestvino, ka ti srce želej.
Nato je prišeo toga prednjega peldenščeka brat pa njemi je pošepetno pod vüho:
—	Ciiješ, brat! Tü de šče driige j^anke lejko nalečejo, Či si zmisliš.
Razmere na Hrvaškem bodo tudi mogočno vplivale na zasedanje našega parlamenta in na razvoj naših političnih razmer. Nečuvena, nasilstva, ki se sedaj vganjajo na Hrvaškem, morajo ogorčiti vsakogar, zlasti pa Jugoslovane. Že se Čujejo najrazličnejše vesti o bodoči taktiki Jugoslovanov. Iz Splita prihaja vest, 'da do tam zborovali zastopniki v»eh dalmatinskih stranki — prajvaši, narodnjaki1 in Srbi — in so sklenili obstrukcije hrvaških in srbskih poslancev v vseh ustavnih zborih, torej tudi v avstrijskem parlamentu in delegacijah. Iz Ziagreba prinašajo nemški listi glas, da pridejo k posvetovanju slovenskih in hrvaških poslancev na Dunaj tudi nekateri politik Stranke prava, koalicije in sociaidemo-kratične frakcije. Po teh vesteh se biodo posvetovanja udeležili tudi nekateri odličnjaki iz, Dalmacije in Bosne. Poročilo pravi, da so v zagrebških krogih mnenja, da se bo med Jugoslovani dosegel sporazum in se bo sklenilo proti komis arij atu na Hrvaškem boj z najostrejšimi sredstvi. Beležimo te vesti brez vsar fcega komentarja po nalogi kronistov.
Hrvaško-slOjvenski klub ima danes zvečer važno sejo, v kateri bodo prišle tudi razmere na Hrvaškem v razgovor. Ne da bi hoteli prejudicirati iskle-pom, vemo, da bodo naši poslanci storili one sklepe, s katerimi se bo pri danih razmerah dosegel najiz-datnejšd vspeh. Vemo pa tudi, da je skrajno netakt no, če „Slovenski Narod“ z ozirom na sklep v Splitu sede kar na mogočni stol zapovednika in določa, da mora Hrvašikjo-slovenski klub v obstrukcijo. Pri skupnih nastopih je prvi pogoj za vspeh medsebojna lojalnost, katere sicer liberalci nikoli nimajo, v,sako siljenje in zapovedovanje je pa drzno in vbija. Vsaj toliko bi že lahko poznali politični abc „iveliki“ liberalni politiki.
* *
Občinske volitve na Dunaju tudi zelo otežkoČu-jejo notranji politični položaj. Brezclvomno namreč je, da je za vsako stranko velikega pomena, Če gospodar ri na dunajskem rotovžu. S tem zelo poveča moč in veljavo svoje frakcije v parlamentu, a je še mnogo drugih momentov, ki govore za važnost gospodarstva na Dunaju. Zato vidimo, da se vrši gledanji volilni boj v državni prestolnici z vehemenco, kakor še nikdar. Socialni đemokratje, židovski svobodomisleci in razni renegati hočejo izpopolniti svojo zmago v juniju in so naskočili krščansko-socialno pozicijo s silo, ki je nepopisna. Že od državnozborskih volitev sem ne
Vrag je nato dao sirmaki. Šče edno kaštulo, pa je pravo:
i— Gđa prideš domo, eli pa, morebiti že na poti, de ti trbelo to naprej, jemati. Najidejo se med pot-jov takšii lačni liidje, Steri v pamet zemejo te tvoje reči, pa do si mislili, kak bi ti je mogli varasti. Zac to gda. de ti na poti pomoči trbelo, te si moreš to kaštulo odpreti, pa gda, boš čilo, ka de ž nje gučalo, te povej, ka želeš,
Sirmak se je zatem odpravo, pa je z veseljon šo domo. Med potjov je prišeo ,do eđne krčme, pa je tam proso, či bi bili tak dobri, ka bi njemi telko mesta dali, ka bi on svoje doblene reči voskušiajo.
Krmar je njemi dao iriesto.
Sirmak je zaj naprej zeo kokoš,, pa jo je začao vardevati, kak njemi je to vrag, naročo. Kokoši je nato dala telko zlata, kelkokrat se je je tekno s svojimi rokami.
Krčmar je to v pamet zeo, pä si je etak mislo:
—	To bi za mene boše bilo, kak ,pa za toga tarma,ka, zato ka meni večkrat trbej zlate.
So je zato krčmar, pa je sneinost dao spiti tarmala. Sirmak je nato zaspao,. Krčmar njemi je pa zaj krej zeo kokoš pa slonico, pa je driigo kokoš pa stonieo ta nalekeo.
Gda se je sirmak prebiido, je zeo podmenjeno kokoš pa, stonieo, pa je z veseljon 'šo domo. Domu se pa žena pa deca jočejo, pa ga pitajo, ge je tak dugo odo, ka je nikaj nej zasliižo, pa nikaj nej prineso; s koj do prej te zaj živeli.
'Sirmak se je nasmejan, pa je začao naprej jemati svoje reči. Gda je je naprej sklao, je velo deci:
—	Deca moja, ote (hodite) zaj esi k stolavi, ka mo jeli.
Deca so si sela za sto, pa so molili stolno molitev, kak so že pred jelon vseli navajeni bili. Gda so .zmolili, je sirmak začao prostirati stonico, pa de-
tulitajo ti združeni nasprotniki nič drugega, kakor kar ko oslabiti krščanske socialce. Vse njihovo delo v drž. zboru je imelo znak demagoŠtva za Dunajčane. In tako je tudi sedaj. To pa seveda slabo vpliva na, razvoj v parlamentu.
*	*
*
Ce vržemo pogled še na češko-nemško spravo, ki se jo vedno sklepa, a nikoli ne sklene, potem smo premotrili samo še-le nekatere temne točke, ki ovirajo uspešno delo parlamenta. Je jih še cel venec drugih in1 so le trenotno nekoliko v ozadju. Vsak hip pa lahko katera trešči v; ospredje in potem so novi križi, nove konplifcacije, novi položaji in kako se vse to imenuje.
*	*
*
Skoro ne vemo, kaj bi bilo boljše: peti nad žalostnim stanjem „miserere“, ali pa vsklikniti proti nebu: yihar zabuči !
Med ljudstvom.
Šmarje pri Jelšah.
Na občnem zboru katoliškega slovenskega političnega društva zla šmarski okraj sta nas počastila s svojo navzočnostjo naša ljubljena poslanca gospoda dr. Jankovič in Vrečko in nas zelo razveselila in zadovoljila s svojimi govori. Gospod župnik Gomilšek kot predsednik političnega društva otvori zborovanje in poda zanimiv pregled našega delovanja in stanja. Mi napredujemo naglim korakojm.: skoraj vse občine so že pri katoliški stranki. Pa le še delajmo in bojujmo sveti naš boj naprej, do popolne zmage in napredka na vseh poljih. Borimo se zoper kletega sovraga, izdajalca vere ih naroda.
Poslanec Vrečko z ognjem svojega ogorčenega srca razlaga zlasti gospodarske kriivice v deželnem zboru nasproti našemu spodnještajjerskemiu slovenskemu kmetu. Prav prisrčno sklene: V osmini vstajenja sm,o, tudi naše pravice morajo enkrat zmagati in vstati!
Dr. Jankovič velezanimivo ter čudovito jasno in razumljivo razloži vse vzroke, zakaj obstru-irajo naši deželni poslanci. Vsak nasprotnik, najbolj zagrizen in najbolj omejen, bi moral priznati: ni bilo mogoče drugače! Pričenši z Odklonitvijo prošnje po toči poškodovanim, rabe slovenskega jezikav deželni zbornici, prešel je gospod govornik vse toč-
lati, kak njemi je vrag zapovedao. islo si je na edno, na driigo hrano, pa je nej prišlo n,a stonieo nikaj. Nate si je etak mislo:
—	Vrag je že dosta ludi zmešao pa znoro, pa je mene tiidi.
V toj žalosti žedni pa lačni zato šče itak zmolijo edno molitev, pa te idejo krej od stola.
Sirmak si je legeo spat z velkov žalostjov, pa se njemi je v spanji prikazao tisti vrag, šteromi je on hamico 'dao, pa njemi je etak pravo:
—	Jes san tebi dobro blago dao, samo ka si ti nej pazo na nje. Ge si prvo noč spao, tan je tisto blago ostalo. Idi nezaj ta v tisto krčmo, pa tan tisto kaštulo, ka san ti jo dao za br,ambo, odpri, pa prosi, naj ti pomagajo, ka ti tiste svoje reči nezaj dobiš.
Sirmak je resa,n Šo nezaj v tisto krčmo, ge je prvo noč spao, pa gđa je odpro kaštulo, je stopil'o ž nje 24 majih, dobro oboroženilh vojakov, pa so gapìtali:
—	Naš zapovednik, ka želeš?
On je pa odgovoro:
—	Ci je tii tisto moje blago, ka san je od vraga do bo, ti mi je nezaj spravte!
Nato je ta. vrajža vojačija ' zgrabila krčmara, pa ga je tak zmantrala, ka je mogeo sirmaki nezaj dati njegove prave reči.
Sirmak je zaj zeo svoje reči, pa j'e z velseljon Šo demo. Doma ga je žena z 'decov teško čakala.
Gda je prišeo, so ga deca začala pitati :
—	No, oča, zaj ste znan nej tan snenosti pili, ka bi zaspali, pa bi van te krčmar pa (zopet) vaše reči podmeno?
Oča odgovori:
—	Zaj san nej pio snenosti, pa spat san tiidi nej odo, liki sam prineso nezaj tiste reči, kaj san je od peklenščfeka doba.
(Konec prih.)
ke tudi našega gospodarskega in kulturnega programa zelo instruktivno in živahno. Ostro obsodi potvarjanje resnice o naših poslancih v liberalnih in drugih nasprotnih listih. Preide na državni zbor in razodene vse, kaj so naši poslanci zahtevali in deloma tudi dosegli. Zahtevali so odpis brezobrestnega posojila, bili 'proti uvozu tujega mesa, Zahtevali razne melioracije in dosegli v tem marsikaj, preosnovo šolskega zakona, prispevek k šolam, ragdolžitev posestev, državno zavarovanje proti netzgodam. itd. Orisal je Še prav temeljito žalostno notranjo in zunanjo avstrijsko politiko. Omenjal je draginjsko predlogo in prvi pojav kulturnega boja, dotaknil se je^ uradniškega vprašanja in novih davkov na pivo, žganje, a vinskega ne bo !, mesto zemljiškega stopnjevalni itd.
Da je paše ukaželjno ljudstvo samo dr, Jankovičeva zanimiva izvajanja nad poldrugo iuro najpozorneje poslušalo, še omenjati ni treba.
Enoglasno so bile sprejete naslednje važne resolucije :
1.	Današnji shod protestira proti sedanjemu sistemu justičnega ministra glede imenovanja sodnikov na Slovenskem, kjer se imenujejo za slovenske kraje nemški ali nemško-misleci sodniki, ki ne razumejo ljudstva ter se s tem jemlje narodu zaupanje do pravosodja.
2.	Na naših ljudskih šolah zahtevamo upeljav0 poldnevnega pouka.
3.	Shod navdušeno odobrajva obstrukcijo v deželnem zboru in tirja, naj poslanci do konca vstra-jajo in priborijo slavno zmago našim tirjatvam.
4.	Shod izreka iskreno zahvalo in popolno zaupanje poslancem Slovenske kmečke zveze in Vseslovenske ljudske stranke.
Politični pregled.
Delegacije.
Dne 14. t. m. se je .vršil na Dunaju pod predsedstvom ministra, zunanjih zadev grofa Berchtolda skupen ministrski svet,katerega so se udeležili (ministrska predsednika grof Kjmpn-Hedervary in grof Stiirgkh, vojni minister Auffenberg, Skupni finančni minister pl.- Bilinski in poveljnik mornarice grof Montecuccoli, Predmet posvetovanja je tvorila določitev časa za sklicanje delegacij. Sklenilo ise je, sklicati delegacije na dne 23. t. m. Sklepale bodo delegacije najpoprej o primernem podaljšanju budget-nega projvizorija, ki že poteče koncem tega mesjeca. Ostale točke delovnega programa določi še le skupni ministrski svet pozneje. Radi Khuenove demisije se snidejo delegacije pozneje, koncem meseca.
Zaroka v cesarski hiši.
Dne 15. t. m. se je vršila v palači nadvojvode Friderika oficijelna zaroka princesinje Izabele Croy, nečakinje nadvojvodinje Izabele, s princem Franom bavarskim.
Skupni budget.
Dne 16. t. mi. je bil razglašen dkupni državni proračun AvstroOgrske za leto 1912. Skupno bremo so zopet povišali za 22,000.000 K, tako da isto znaša za tekoče leto 471,000.000 K. Ker iso dohodki na col-nini proračunjeni na 183,000.000 K, je treba pokriti še 287,000.000 K. Od te svote pripada na tostransko državno polovico 182,000.000 K, na onostransko pa
104,000.000 K. Res ogromne številke!
Češko.
Pri češko-nemških spravnih pogajanjih je komisija sklenila ženskim davkoplačevalkam kakor doslej priznati aktivno volilno pravico, odreči pa jim pasivno. Da, bi demonstrirale proti temu namenu, so ženske organizacije sklenile, pri dopolnilni deželno-zborski volitvi v Nimburku namesto umrlega poslanca dr. Skarde kandidirati pisateljico Kuneticko. Lokalni volilni odbori v Nimburku pa niso sprejeli te kandidature. Kakor je znano, so že pri zadnjih državnozborskih volitvah socialisti v nekem praškem okraju nastopili z žensko kandidaturo in če ostanejo oficijelne stranke pri tem, da odklonijo kandidaturo gospe Kuneticke, hočejo ženske organizacije nastopiti brez ozira na stranke s to kandidaturo.
Srbija.
Voditelj starih radikalcev, Pasic, je izdal ob volitvah v srbsko skupščino volilni oklic, v katerem med drugim izvaja: Zunanja politika radikalne naše stranke je jasna in odločna. Stranka stremi, da se Srbija pridruži tripelententi, Rusiji, Franciji in Angleški, ki zavzemajo sftališče, da ostane Balkan balkanskim narodom. Politika, ki bi jse približala Av-stro-Ogrški, bi bila pogrešena.
Bosna in Hercegovina.
Skupno finančno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem poroča, da predloži deželna vlada bosanskemu saboru zakonsko predlogo o uvedbi strfo-gega sanitetnega zakona v obeh afektiranih deželah.
Italija.
Italijanski vojni minister je razpisal veliko mednarodno tekmo za izdelovanj1© vojaških letalnih strojev ter objavil tudi tozadevne pogoje. Iznajditelj najboljšega modela dobi nagrado 100.000 lir. Z'a na-daljnih pet letalnih strojev je določenih 2510.000 lir nagrade' Letalni stroji' morajo biti zgrajeni v Italiji, vendar pa se jih sme opremiti z inozemskimi motorji.' Dairovi za italijansko zračno brodovje so že 'dosegli svolo pol milijona lir. 'Zlasti bogate darove pošiljajo Italijani, ki bivajo v severni 'Arrteriki.
Francosko.
V nedeljo dne 14. t. m. je umrl y Parizu pred* sednik francoske zbornice, Henri Brisson, v 77. letu svoje starosti. Ž njim leže v grob eden najljutejših preganjalcev katolišjkega imena na Francoskem, Bil je prototip prostozidar sko-čifutske lože na Francoskem. Kjerkoli se je šlo za boj proti katoliški cencvi, je stal Brisson v prvi vrsti bojevnikov in vsa opustošenja, ki jih je prizadjal verski bojni vandalizem katoliški cerkvi na Franc.oskem, je pomagal uresničiti tudi on, ki ga še celo starost ni spametovala! Legel je v grob, ali katoliška cerkev — še vedno obstoja 1
Amerika.
Iz New-Torka brzojavljajo: Mehikanska vlada je odkrila dinamitno zaroto, ki je imela namen, u-smrtiti predsednika Madera in pognati v zrak več javnih poslopij. Vlada je dala zapreti 25 zarotnikov, Ker pa se je predčasno izvedelo o. korakih vlade, se je posrečilo več zarotnikom ubežati. Med zarotniki je tudi več pristašev prejšnjega predsednika Diaza in je bila ta zagota razširjena na več provincijalnih mest. Med aretiranimi so tudi revolucionarni voditelji in poslanci Parra, Gonzales in \Otnira.
Raznoterosti.
Sub auspiciis imperatori«. Cesar je dovolil, da gospod cand. med. Hugon Robič, sin deželnega odbornika' Robiča, na graškem vseučilišču promovira sub auspiciis imperatoris.
Odlikovanja. Cesar je podelil zlat zaslužni križec s krono predstojniku rokodelske zadruge in načelniku okrajnega zastopa slovenjgraškega, gospodu Avguštinu Güntiierju v Slojvenjgradeu. — Predstojniku obrtne zadruge v Celju Karolu Mörtlu je podeljen zlat zaslužni Križec. — Kranjski dež!, Jareds. je podelil znanemu glasbeniku in turistu župniku Jakobu Aljažu v Dovju častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje, ustanovljeno na podlagi cesarjevega lastnoročnega pisma. — Povodom umir. višjega poštnega, kontrolorja Ivana SabJatjniga, v Beljaku je dobil isti naslov cesarskega svetovalca.
Osebna vest. Častiti gospod Josip 'Mešiček, mestni župnik v Brežicah in dekanijski upravitelj, je imenovan dekanom videmske dekanije.
Porota v Celju. Za drugo porotno dobo pri o-krožnem sodišču v Celju so imenovani za predsednike porotnega sodišča dvorni svetnik dr. Miakso Bou-vier, njegcpa namestnika pa sta višjesodna svetnika Franc Garzarolli pl. TjhurnJack in dr, Adolf Ro-schanz.
Iz učiteljske službe. Suplentinja HerminaMa-horčič v Kapli je imenovana za učiteljico istotam, — Provizorični’ učitelj Ciril Bobič pri Sv. Barbari v Halozah je imenovan za učitelja istotam. — Definitivni učitelj Anton Kovačec pri St. Vidu niže Ptuja je ime-nolvan za učitelja pri Sv. Andražu v Slofv. goricah.
—	ProvlzorieCu učitelj pri Sv. Križu tik Slatine Mihael Berg je imenovan za učitelja istotam. — Provizorični učitelj Leopold Salda pri Sv. Lovrencu v. Slovenskih goricah je imenovan za učitelja istotam.
—	Provizorični učitelj Josi(p Malenšek pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je imenovan za učitelja istotam. — Provizorični učitelj Franc Zlrimšek v Žita! ah je imenovan za učitelja istotam. — Provizorična učiteljica Antonija Fabijan "pri Sv. Benediktu v Slovenskih gor. je imenovana za učiteljico istotam. tam, — Stalna učiteljica pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah Elizabeta Zemljič je imenovana za učiteljico pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Iz poštne službe. Poštni kontrolor Albert Wer-ginz v Gradcu je na lastno prošnjo premeščen v Beljak in poštni kontrolor Henrik Leithem v Beljaku je oreipešcen v Gradec.
Iz davčne službe. Davčni upravitelj Alfonz. Sorglechner v Ormožu je imenovan davčnim predstojnikom davčnega urada v Konjicah. Ali ni to tisti uradnik, ki je pred leti s soprogo vred p re stupii iz katoliške cerkve k lutriš veri?
Naročajte nova narodna kolka „Slovenske Straže“, ki sta ravnokar izšla.
Kako rabite račimdke listke „Slovenske Strar že“? Preskrbite, da v gostilni, v katero zahajate, nar takarica ali gostilničar naroči računske listke „Slove riške Straže.“ Pri naročilu dobi isti, ki jih prodaja, znaten popust. Kajlar plačujete račun, zahtevajte, naj se vam da z računom eden ali več računskih listkov „Slovenske Straže;“' En računski listek velja, v gostilni dva vinarja. Listek, ko ga plačate, vedno raztrgajte. Ce je vesela družba,, zahtevajte več računskih listkov in jih raztrgajte. Tako brispevate za „Slovensko Stražo,“ Pri veselicah se tudi lahko na ta način pobira, za ..'Slovensko Stražo.“
Nujna stvar. Na občnem zboru Slovenske kr-ščansko-socialne zveze je bilo poročaino, 'da je imela „Slovenska Straža“ od zadnjega občnega zbora dohodkov 84.047 K 81 vin. in stroškov 345401 K 6 vin., torej več nujnih, neodložljivih stroškov kakor 'dohodkov, poleg tega 'čaka še celai vrsta, zadev na nujno rešitev. Treba je, da se na novo vzbudi naša požrtvovalnost! Več besedi ne bomo izgubljali. Nujne narodne potrebe kličejo nas vse k plemenitim narodnim dejanjem, k nujni pfomoči!
Škof Juraj Pobrila. Kar je nam Slovencem naš nepozabni narodni buditelj, pisatelj, pesnik in pedagog cerkveni vladika Anton Martin Slomšek, to
je bil za baše istrske brate njihov veliki škof Juraj Dobrila, ki se je porodil leta 1812 v vasici Teženje v tinjanski občini v Istri.1 T,ako se zgodi, letos, ko obhajamo mi petdesetletnico smrti nepozabnega škofa Slomšeka, obhajajo naši bratje Hrvati stoletnico njihovega duševnega velikana vladike Juraja Dobriča. Leta 1858 je postal Dobrila poreški in leta 1875 tržaški Škof, kjer je umrl leta 1882. Škof Juraj Dobrila je storil za, svoj zatirani narod toliko dobrega, kakor nobeden drugi ne pred njim in ne za njimi. Za politični povzdig ijudstva, za njegovo izobrazbo in za njegov gospodarski napredek je skrbel z vsemi svojimi bogatimi močmi, po istem programu, ki ga je imel tudi naš Slomšek, Tudi mi Slovenci se spominjamo s ponosom in hvaležnostjo tega veliklega hrvaškega škofa!
Pljevo društvo. Ni v Avstriji društva, ki bi si bilo tekom kratke dobe šestletnega obstojla, pridobilo toliko udov in ustanovilo toliko, podružnic, kakor je ravno katoliška Pijeva družba, katere namen je, pospeševati katoliški tisk V Avstriji. Dne 14. t. m. je imela ta družba svoj Šesti letni občni zbor. Iz tozadevnih poročil posnemamo, da je štela družba koncem lanskega leta 134.000 udov in 902 podružnic ter je imelo 130.000 K dohodkov v enem dru'št)vehem letu. Zavsem je imela Pijeva družba od ustanovitve 827.293 K dohodkov in 782.633 K izdatkov, ima torej 44.6,57 K prebitka. Veličastno zborovanje je vodil predsednik grof Walterskirchen v slavnostni dvorani starega dunajskega rotovža ob velikanski' udeležbi odposlancev podružnic iz skoro vseh avstrijskih krono vin.
Solučni mrk. Danes popoldne med pol eno in pol 'drugo uro je solnce mrknilo. Solnčni mrk so lahko opazovali prebivalci skoro cele Evrope, srednje Azije, in severno-zahodnje Afrike in severno-iztočne Južne Amerike. V Evropi se je mrk najboljše videl. Ta jako zanimiva prikazen nastane na ta način, da stopi tega dne solnce pred luno in luna pred zemljo v ravni smeri, tako, da pade senca lune na zemljo in skrije luna solnce. Solnčni mrk se ne vidi od vseh delov zemlje enako. V nekaterih krajih stoji manjša lunina obla natančno pred sredino solnc\, tako da kaže solnce še s vitel obroč in zopet v drugih delih je mrknilo solnce samo za par sekund, ko ga je luna popolnoma zakrila,. V naših krajih je pa luna zakrila samo majhen rob solnca! Ker je bilo megleno, se seveda ni nič videlo.
Slovenski tarokisti, zakaj se nikdar ne spominjate „Slovenske Straže.“
Protituberkulozni kongres. V Rimu se je dne 14 t. m. v navzočnosti kralja, in kraljice in ministrov ter mnogoštevilnih drugih državnih funkcionarjev o-tvoril na kapitolu VIL kongres proti tuberkulozi ob prisotnosti več nego 4000 učenjakovi iz različnih držav.
Razveljavljena dražba. Kakor smo že poročali, sta bili rninoli teden v Gradcu na javni dražbi prodani grajščini Thal in Plankemvartli, a je bil proti prodaji takoj po dražbi vložen ugovor, Sodišče je ugovoru ugodilo in dralžbo razveljavilo.
Važna iznajdba za kolesarje. Peter Frohnwie-ser v Beljaku na Koroškem je postavil na trg praktično in trpežno neukončljivo pneumatiko iz jeklene žice, katera nadomešča kolesu ali motorju 1 popravo cevi in pumpanje zraka. Vožnja j'e prijetna in mirna ter se je posebno sijajno obnesla po slabih in nasutih cestah. Nova pneumatika je zelo elastična, zato je tudi vožnja brez nevarnosti in <de lahko ž njo o-premi takoj vsako kolo.
Štajersk©«
Maribor. God sv. Jožefai. varuha sv. katoliške cerkve, se bo dne 28. aprila — 3. nedeljo po veliki noči — na Studencih slovesno praznoyajl. Ob 6. uri bo sv. maša z blagoslovem in’ pridigo. Ob 8, uri sv. maša z blagoslovom in nemška pridiga, ob 40, uri pridiga in slovesna sv. maša, ob YÀ. uri popoldne pa večernice.
Maribor. Andrej Dokl, hlapec v Mariboru, je v soboto dne 13. t. m. obiskal znanqai Kirbiša, posestnika v Kušerniku. Pri zadnjem je bil navzoč še tudi viničarski sin Jožef Srimpf. Dokl in Srimpf sta se radi neke malenkosti sprla in zadnji je prvega s palico po glajvi in desni roki tako pretepal, da je ta zadobil več poškodb in je moral pois,klati zdravniško pomoč v bolnišnici.
Hoče. Dekliška zveza ima v nedeljo dne 21. t.
m.	po večernicah mesečen sestanek in poučno zborovanje v društveni sobi Jori Rojku. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ptuj. V nedeljo, dne 21. t. m, priredi Rogozniš-ko bralno društvo burko: „jZimešnjava nad zmešnjavo“, Začetek popoldne po večernicah.
Sv. ‘Križ na Murskem, polju. V nedeljo dne 21. t. m. se vrši po večernicah v gjostilni goisjpoda ,Jure-šia v Borečih shod Slovenske kmečke zve.ze. Govorita gospoda poslanca Roškar in dr. Korošec, Somišljeniki, pridite v obilnem številu, daj slišite poročila Svojih poslancev in jim izrazite svoje morebitne želje ! —
Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo po rani maši se vrši pri nas shod Slovenske kmečke zveze. Govorit prideta gospoda poslanca dr. Korošec in Roškar. Volile!, pridite mnogoštevilno!
Dobrnske toplice. V naših toplicah st dela sedaj na v|se kriplje, ker se je pokazalo, da so v starih poslopjih tramovi popolnoma prhli in zidovje isto-
talco. Naravno: stavbe so stare in podrovane v sled mnogih kanalofcj. Oibjoki in zidovje je razpokano. Čudimo' se pa, da je „'(Rentmeisteramt“ razobesil samo! nemške svarilne table. Kakor čujemo, je občinski u-rad dal na podlagi določb občinskega reda ukaz, da se morajo preskrbeti tudi slovenske svarilne table. Ziavoljo treh oseb, ki znajo samo nemški, je nemški napis, za nas domačine pa, ki smo Slovenci skoz in skoz, pai ni treba svarila! Da, da, ko bi se vsi pobili, bi menda gotovim ljudem najljubše bilo. Ce dežela ne bo potelušiala. občine — škandal, da ji mora občina ukaze dati — bomo pa, šli na glavarstvo. Red in varnost mora biti!
Ptuj. V soboto, dne 13. t, m., je umrl g. Dragotin Zupančič, veleposestnik in učitelj v pokojiu. Zar pustil je vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. Pogreb se je vršil v ponedeljek' popoldne, katerega se je udeležilo veliko ljudi. Pred hišo in na pokopališču mu je zapelo Pevsko društvo, katerega ustanovitelj in večletni predsednik ter vodja je bil rajni, žalostinko. Ob odprtem grobu je govoril nadučitelj Kaukler,
Dobrna. Veliki torek je prenehala za letos tukajšnja šolska) kuhinja za prehrano naših otrok svoje delovanje. Otroci so se — kakor po navadi okoli 80 — zbrali v duhovski hiši, da zavžijejo svoje kosilce. Pri tej priliki je bil tudi navzoč naš vrli župan Franc Pušnik, potem skrbni načelnik krajnega šolskega sveta gospod lože! Vendei, Častiti gospod katehet, gospodična učiteljica Jelica Devstik in gospod učitelj Zlagažen. Kot dobra vzgojitelja sta otroke pri tej priliki navodila, da so se prisrčno zahvalili blagim dobrotnikom. Posebno ginljivo je bilo, ko se je ena šolarka zahvalila skrbni Neži Božnik, ki je vsak šolski dan od srede januarja do torka dne 2. aprila kuhala in nad 5000 kosilc jako okusno pripravila. 'Otroci so posebno obljubili, da se bodo z lepim obnašanjem in marljivostjo, hvaležne skazali.
Dobrna. Huda žalost tare srca nas vseh: našega obče spoštovanega načelnika krajnega šolskega sveta gospoda Jožefa Verdela je zadela bridka nesreča: umrla, mu je dne 13. t. m. ob 7. uri zjutrfaj dobra in skrbna ženka Marija, rojena HoŠajnova, v
31.	letu svoje starosti. Ob velikanski udeležbi vseh šolarjev, p. n. učiteljstva in drugega ljudstva smo jo dne 15. t. m. položili v hladni grob. Bila je katoliško-narodna, 'navdušena ženka, vredna svojega moža. Zapušča dva fanteka šolarja. Bog ji daj večni mir in pokoj, zaostalim pa tolažbo!
Novacerkev. Naši nadebudni godci so še Čisto mladi, niti eno leto se še ne učijo, a se znajo že dobro postaviti. To so pokazali seveda sedaj o velikonočnih praznikih, ko so pomagali slaviti cerkvena o-pravila, Hvale vredni so požrtvovalni mladeniči, kojih je bilo prej dvanajst, a je eden od njih žalibog umrl pred enim mesecem. Z, njim je izgubil godbeni odsek veliko, ker rajni je bil zelo priden in komaj 20 let star. Bog daj, da bi se na drugem svetu še bolj radovai rajni Kerner. Počivaj v miru! Hvaležni smo pa, tudi Jezernikovima, mojstroma godbe, Jožefu in Ignaciju, ki se veliko trudita za to pošteno stvar. In nista tiste vrste ljudi, ki se,; kakor posebno liberalci, ustrašijo truda., ampak se zavedata, da se brez truda ne da nič poštenega naučiti. Ljudi pohujševati, to se pravi, za slabo stvar jih pridobivati, kakor to znajo liberalci, ni težko. Kajti če voz po bregu navzdol spustiš, še sam preveč leti in ni nič truda zraven. Pristne slovenske krvi na krščanski podlagi, kakor so naši godci, nihče ne prekosi. Živel novi godbeni odsek samih vrlih mladeničev! 1	:
Brežice. Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo dne 21. t. m., ob %8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma gledališko predstavo. Vprizori se burka v treh dejanjih „(Zanikrna trojica.“
Koroško.
f dr. Jakob Šket. (P o g r e b.) V soboto dne 13. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku nepozabnega nam vladnega svetnika dr. Jakoba Šketa, kije deloval trideset let na celovški gimnaziji kot izvrsien učitelj, ki je bil nad trideset let delaven odbornik na-Še družbe sv. Mohorja. Kondiulct je vodil mo migliore Valentin Podgorc ob asistenci častitega godpoda župnika Kolariča in častitega gospoda Lavrencija Novaka O. C. Toplo pomladansko solnce je razsipalo svoje žarke po deželi, ko so devali v grob vzornega učitelja, vnetega delavca na slovstvenem polju, dr. J. Šketa. Obilo odličnega nemškega in slovenskega občinstva se je udeležilo pogreba.' Zjadnjo čast so mu izkazali stari prijatelji: iz Maribora je prišel gospod dr. Turner, iz Ljubljane gospod svetnik dr. Zbašnik s soprogo, svetnik Kremenšek, Slovfensko Matico je zastopal profesor R. PeruŠek, slovensko profesorsko društvo omenjeni gospod ter profesor J. Wester. Iz Celja je prihitel dvorni «Svetnik Bouvier. Častno so bili zastopani celovški Sloyenci, z dežele pa je prihitelo mnogo slovenskih duhovnikov — nekdanjih Škotovih učencev. A tudi c!elov!Š(ko nemško občinstvo je z velikim obiskom izkazalo miroljubnemu gospodu Slvetniku zadnjo čast. Pred cvetlično dvorano pokopališča, v Trnji vasi so zapeli združeni pevci Narodne čitalnice ter Slovenskega krščanskosocialnega delavskega društva krasno žalostinko „(Blagor mu, ki se spočije.“ Na grobu je govoril monsignore Valentin Podgorc v nemškem in' slovenskem jeziku pokojniku lep nagrobni govor. V imenu Matice Slovenske in Društva slovens,kih profesorjev se je poslovil od rajnega profesor Rajko PeruŠek, sousta-
novitelju „Triglava“ je poklonil jur. Hrajšovec, tč. predsednik, zadnji pozdrav.
Šolski štrajk v Selah, v nevpogljivi slovenski trdnjavi Koroške, je vendar donesel Slovencem vs-peb. Deželni Šolski svet je moral premestiti oba nem-škd-nacionalna učitelja, za voditelja slovenskega oddelka pa je poslal v Sele Grobelnika iz Glinj, ki je sicer brezbarven in miren, toda dober učitelj in sposoben za slovenski pouk. Na njegovo mesto v Glinje je prišel gospod Janaeh iz Rablja, ki je istotako miren in slovenščine popolnoma zmožen.
Grozna nesreča na morju.
Okoli 2 000 oseb vtopljenih.
Velikanske so žrtve, ki jih zahteva morje vsako leto. Ves svet je pretresla vest, ko se je lanskega leta meseca septembra potopila v pristanišču mesta Toulon velika francoska bojna ladja ,„Liberte“, ki je pogreznila seboj v neizmerno morsko globino nad 500 hrabrih francoskih vojakov, kjer počivajo v mokrem grobu na dnu morja.
In zopet prihaja iz Amerike mozek pretresujoča vest, da se je potopila največja, najlepša in najbogatejše opremljena, še-le zgrajena potovalna ladja celega sveta, „iTitanic“, Vozila je prvokrat iz Evrope v Severno Ameriko, in prva njena vožnja ji je prinesla pogin. Odplula je v sredo iz angleškega pristanišča Southamptona proti Severni Ameriki, Imela je na krovu 3000 oseb, in danes trohni že skoro z vsemi temi tujci na dnu oceana,
„Titanic.“
Ta morski velikan je imel 45.000 ton teže,, je sprejel lahko 5000 potnikov -in imel 900 mož posadke. Ladja je bila opremljena z vsem najmodernejšim, kar si le človeško srce zamore želeti. Imela je lastno gledališče, velik restavrant in kavarno, velikanske kopeli, prostor za tenis, 350 kajit prvega, 350 kajit drugega in 700 kajit tretjega razreda, in vrhu tega še prostor za 3000 pasažirjev. Dolga je bila 265 metrov in 'široka 28 metrov, bila je torej za 1/10 metrov daljša kakor vsaka naša naj večja bojna ladja. Vozila je z brzino 21 morskih milj v eni uri.
Nesreča,
Mirno ih varno je plul parnik že par dni po morski gladini. Na krovu vsepovsod veseli obralzi; eni so igrali tenis, zopet drugi bilard itd. Nobena duša pač ni mislila, da je sploh mogoče, da bi se moglo temu velikanu kaj pripetiti. Krasno vreme in mirno morje je pospeševalo vožnjo. Peti dan pa se je vreme spremenilo, nastopila je megla in mogočne velikanske ledene plošče so plavale po morjiu. Ob VAI. uri v nedeljo zvečer, ko so se večinoma že podali k počitku, a so se eni še razveseljevali ob igri, drugi v kavarni, v restavraciji, kar naenkraJt z gromko silo zahreŠČi. Zadela je ladja ob velikansko plavajočo ledeno gručo, ki je bila vec sto metrov globoka in visoka, le en mogočen plavajoč leden hrib. Prednji del ladijinega boka je zmečkalo kakor jajčjo lupino. Sunek je bil grozen. Ljudje, ki so se podali k počitku, so pridrveli napol oblečeni na krov in dogajali so se prizori, katere popisati je preokorno vsako pero.
Rešilna akcija.
Raz krov, nesrečne ladje so takoj odposlali brezžične brzojave na vse strani za pomoč. Udrtino so sicer takoj zamašili, brizgalnice so pričele z delom in stroji so delali dalje. Poveljnik ladje, kapitan Smith ni izgubil zaupanja, da se mu vendar-le posreči, pripeljati v kakšno varno pristanišče.
Ladja se je pomikala dalje, a kljub neznanskemu naporu se ni posrečilo moštvu izsesati vode iz nje, ki je udrla v prednje ladjine prostore. Ladja se je pričenjala Čimdalje bolj pogrezati in spustili so v morje rešilne čolne. Morje je segalo čimdalje višje, grozno predznamenje za vsako bistro oko, da pogoltnejo valovi velikana. Voda je Vdirala čimdalje višje, napolnili so se prostori za stroje, kleti, kajite, a zunaj neznansko tuljenje viharja; razburkani valovi pojejo smrtno pesem vsem, bogatim in ubogim.
Hladnokrvnost in navzočnost duha kapitana se je izkazala v najlepši luči. V rešilne čolne in pa na ladje, ki so prihitele na pomoč, so spravili kakih 600 oseb, največ otrok in žensk, vsi ostali, nad 1500 oseb, se je pa pogreznilo z ladjo vred v hladni grob na dno morja.
Povsem natančnih podatkov še ni in jih priobčimo prihodnjič.
Naj novejše.
Od južne železnice. Prestavljeni so:	Franc
Markovič, adjunkt iz Maribora v Lipnico; Adolf Šešerko, asistent ob Pesnici, v Vildon; Janez Hofer, a-sistent, iz Sevnice v Ptuj, in Feliks Pristavec, asistent v Trbovljah, na Grobelno.
Za Hrvate. Mažarsko nasilje na Hrvaškem, je vzbudilo splošno ogorčenje. Povsod se sliši o protestih proti kraljevemu komisariatu, O protestu na shodu županov v Mariboru smo že poročali.. Tudi na nedeljskem zborovanju v Šmarju pri Jelšah se je protestiralo proli neustavnim razmeram na Hrvaškem, in se je zagotovilo brate Hrvate v tozadevni resoluciji naših najiskrenejših simpatij. V Ljubljani se je v nedeljo tudi vrgil shod S. L. S., in tudi tu se je sprejela ostra resolucija za brate Hrvate, Vezi med nami in Hrvati postajajo vedno ožje in morajo postati nerazdružljive.
Odvetniški izpit je napravil v. fTrstu g. dr. F.
Lasič.
Hrvaški absolutizem. Dne 16, L m. so se zbrali vsi hrvaški delegati, in sicer 30 po številu, v Budimpešti. Med temi jih je 16 pristašev hrvatsko-srb-ske koalicije in os ješke skupine:, 14 pa vladnih mamelukov. Kakpr je znano, je predsednik hrvatske delegacije grof PejaČeviČ, Zatrjuje se, da bo hrvatsko-srbska koalicija Pejačeviča strmoglavila ter izvolila na njegovo mesto Erazma Barčiča, V državnem zboru se je ostro govorilo proti komisarijatu na Hrvaškem. Govorilo je tudi več ogrskih opozicionalcev.
Državni zbor. Včeraj je imelo že več odsekov seje. V onem za državne nastavljence je parkrat po-prijel za besedo dr. Korošec,
Razgled po svetu.
Nezgoda zrakoplova. Dne H. t. m. se je spustil v bližini mesta Curih v Svici v zrak zrlakoplov „St. Gotthard“ s štirimi pasažirji. Pri mestu Gossonayju se je skušal spustiti na suho, a pri tem poskusu je s tako silo trčil ob tla, da $o pladli iz, gondole trije pasažirji in dvanajst vreč peska. Zrakoplov, katerega teža se je na ta. način zdatno zmanjšala, je šinil z ostalim pasažirjem s tako hitrojfetjo v višino 5000 metrov, da je v kratkem Času izginil preko ženevskega jezera izpred oči gledalcev. Usoda v zračnih višinah izginjenega pasažirja je trenbtno neznana.
Vojska.
Zaupanje v Enver be j ai.
Turški poveljnik Enver bej je pisal v Berolin pismo, ki priča o veliki spretnosti Enver bej a na gospodarskem polju in o zta|upanju, ki ga imajo vanj Arabci. Vsl'ed vojnfe je trgovina zastajala. Enver bej je ročno ustanovil nova tržišča in zagotovil Arabcem, da bo na njih dovolj denarja, Enver bej je nato sam narisal z rudečo in črno tinto banklovce in jih oskrbel s pečatom svojega prstana. Zaupanje Arabcev v Enver beja je toliko, da so brez obotavljanja zopet začeli z Enver bojevim denarjem trgovati.
Strahota) vojn e,
'Vojni poročevalec lista „Corriere della Sera“ pise o groznem nočnem boju pri Derni:
Divje tuljenje velike množice se sliši iz nepro-dirne teme. Skrite beduinske množice vpijejo s prav peklensko besnostjo: „Proč z Italijani iz Derne!“ In vedno bližje se sliši to grozno, divje kričanje. Močneje in močneje narajšča zbesnelost, svinčena toča iz italijanskih pušk ne umiri prav nič kričeče množice. Za varnostnimi okopi čakajo Italijani s hladno mirnostjo. Nobenega sovražnika ni videti, plazijo se iz globine.
Hipno se usujejo iz reflektorja blesteči prameni svetlobe. Sedaj se vidijo čete,, ki se pomikajo že od vseh strani, kakor gruče črnih mravelj ste zde na širni, ostro razsvetljeni peščeni ravnini.
Zdaj so ob pobočju trdnjajve. .Streljajo, a streli ne učinkujejo, ker prihajajo iz globočine, le smodnikov dim si ostro zajeda pot v rvjišavo. Najpogumnejši skušajo splezati na okope. Marsikatera italijanska pest, ki oklepa puško, začuti pekočo bolečino. Nevidne roke segajo po peščenih vrečah, da bi se pričela trdnjava rušiti.
Pri Italijanih zmankuje patronov, en sam rezervni zaboj imajo še. T,akorekoč skozi vrste sovražnikove si upa neki oficirski slugia, plazeč se ob skrajni meji okopov, k poveljništvu po patrone. Ali tudi tukaj imajo samo še dva, že načeta zaboja. In stotnik zapove, na.j se skromna četa Italijanov sedaj umakne. Ko zasliši lajtnant to povelje, zavpije z glasom, kakor bi poveljeval celemu bataljonu:	„Nasa-
dite bajonete!“ Bajonet je Arabcu največji strah. Ze beseda sama jih pretrese z grozo. Kar nič več ne streljajo.
Iz okopov plane 16 italijanskih planincev. Beduini zapazijo neznatno število vojakov, z. novo: besnostjo padejo nanje. Začne se pretep:	bijejo se s
pestmi, udarci padajo, sujejo se z nogami. Prostor je tako ozek, da bajoneta ne morejo rabiti. Ampak iz okopov med peščenimi vrečami, se blesti dolga vrsta ostrih rezal, pričakujoč sovrjažnika.
Vedno nove čete se zaganjajo proti «fvetlemu in merilnemu orodju, hoteč si ga prilastiti. Z veliko težavo dvigujejo okrvavljeni Italijani bajonete, sklone-jo se naprej, nabadajo drzne napfadalce, njih trupla votlo bobne v prepad. Naravnost čudovito je, s kako nadčloveško močjo zagorele roke Arabcev segajo po ostro nalbruišfejniih nožnicah.	*
^Gospod lajtnant“, tako se Čuje od vseh strani, „jaz ne morem dvigniti puške!“ Lajtnant šviga sem-tertja, vzame revolver, sproži in od groze spačeni obrazi Beduinov so cilj. Krčevito se oprijemljejo ti Arabci ostrih bajonetov, dokler jih strel iz\ revolverja ne reši muk.
Tri ure traja boi. Potem dobe Italijani pomoč, nove čete prihajajo, ki imajo seboj d olmi,j streljiva. Mitraljeze in patroni odločijo sedaj bojno srečo.
Drugo jutro je globina posuta z Arabci, njih krvave, razrezane roke pripovedujejo o grozovitem boju z bajoneti.
Listnica uredništva.
Brežice. Direktorij za popolnoma reformiran brevir sedaj Se nemogoč. Navadno gospodje molijo nov brevir, a se držijo dosedinjega direktorija. — Mozirje. Preveč osebno in za Birjo javnost ne zanimivo, pristojna oblast nat reši razpor. Gradec. Poprimite se sami dela, najboljše. Opravite vse v okvirju društva, v javnost ne spada. — Nova cerkev. Nekaj preosebno, žaljivo, težko dokazljivo in tožljivo, drugo pride.
IISXm z dobro obiskano, me* ■ llwfl Sanò trgovino na prometnem prostora v Celjski okolici se proda. Šteti je okoli 12.000 K, drago oBtane. Naslov Fr. Bacho, Celje, Gaberje 91.	1U
Stanovanje
v še novi bifii za slovensko obitelj se oddo s 1. junijem. Veö se izve v upravništvu.
Pridnega učenca, poStenib stariSev sprejme takoj g. Fr.
Sar, Maribor.
Dachek, s»e-380
Lepa biša na lepem prostoru
v sredi vasi v Rušah je naprodaj. Pripravna za kakega penzijonista, pa tudi za rokodelca. Več se izve pri posestnika Franca Repolask, štev. 17 v Rušah.	96
Kitajske kapljice za
_ _ Ä S Po porabi teh kapljic preneha takoj ■ODv S zobobol. Se takoj dopošlje kot vzorec brez vrednosti, če se naznani natančen naslov in se priloži v znamkah 1 E 20 vin.
v živahni ulici v Mariboru, blizu kolodvora, obstoječe iz dveh pritličnih hiš, ena za gostilno in ena za stanovanje, prva ima 2 gostilniški sobi, kuhinjo, shrambo za* jedila, sobico, shrambo za meso, lep vrt za goste s kegljiščem, z gospodarskim poslopjem, hlevi, zelo velik vrt za zelenjavo, s e r ar di rtodbinskih razmer t ark o j p r o id a. Gostilna je stara, na dobrem glasu in dobro iidoč a. Kapitala je treba 30.000 K, ostalo lahko o-stane. Več pove upravnlštvo tega lista. 91
Mesina lekarna pri c. kr. „Orlu" v Mariboru davni trg tik rotovža.	us
Josip Brandi,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
Dobra prilika
Kdor ima 20,000 K kapitala, jih najboljše nar loži, Če ki4>i v Mariboru dojbro idoČo gosil-no, ki je radi bolezni na prodaj. Gostilna je na glavni cesti, blizu kolodvora. !Zi gostilničarsko koncesijo je združena tudi žganj arij a. Lep dobiček je zagotovljen. Iz prijaznosti da natančnejše podatke urednik L, Kemperle, na katerega naj se osebno naslo(ve vsa pisma.
' Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
A. THEEEE/T A BALSAM
LESAR
NARJA
Gostilna
■ Franc Pleteršek
Maribor, ajr Talofi Koroška , ,v,a cesta 10. POHlSU
—* Vsako ponarejeni®, posnemanje in prodaja kakega dragega 4^balaama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri m-fluenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice,
'	pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu
vjüpsj	in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in
■vÖraja®	m izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialno steki. K 5*60.
HI	Lekarnarja A. Thierry-a
11SI n	samo pristno
_SIII1-, centifolijsko mazilo
je zanesljivo i» nagotovejšega učinka ža „i»... if run P1* ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-WMjratil	jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi
cai s»g telesa in radi tega dostikrat napravi	' m-
4t9tmhlltnll operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih M Wšžž*Sw»MSiawai	ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 B0 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varih«, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi ee v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König.
z gospodarstvom vred, blizu Maribora, ob okrajni cesti, popolna koncesija, žganjetoč, trafika, posestvo arondirano, se radi rodbinskih razmer takoj zelo poceni proda. Cena le 14.000 K. Več pove upravmištvo tega lista.	92
oeio in rudece, novo m
ülilO starina, zajamčeno pristna bi-wm II 0%^ zeljske vina, prodaja in razpošilja ■ množini od 56 lit. naprej Janez KOVaCÌl, .ostilničar Melje 85 p. Maribor.	101
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
za ženske in sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpoiiljalna
R. Stermecki v Celju St. 301
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Ne cenik, napolnjen s spričevali,
Le solidno delo naj delavca hvaÙ.
Velečast. duhovščini občinstva se uljudno
priporočam za napravo podobarskih, pozlatarskih in slikarskih del, za napravo in prenovlj« nje oltaijev, tsbernakeljev, božjih grobov, spovednic itd. Izdelujem tudi lepe podobe iz lesa, kamna in umica (gipsa) fino slikane po najnižji ceni. Prevzamem tudi izdelovanje boljšega pohištva, klečalnike in dr. za zasebno rabo. Priporočam se tndi slav. društvom za napravo gledaliških odrov in dekoracij.
Solidno delo!	Cene primerne!
Načrti, dogovori in proračni brezplačno!
Z veleapošiovanjem
Davorin Lubej, delavnica za cerkvena dela Zaverše pošta Grobelno.
im, brusi 1« straž« s strujnim okratom. :: Zanni u paniranji Irk. :: toršajs nairekns spsaenike in vsa menamantalna in stav-sss tena dels is ti- Ni inozemska materijala. = ss Plnšk za pfeištss le imtanesa marinarla. :: MM salap teptevfjsai aaps« sumeniPv. :: Hajnižje mi :: üisiantai ss s=s plačilni mW- :: Haračila se izsrinjejs tačao. ss Cemlsi in sMsvni poračuni brezplačna.
Brznjavki;	druiba Celje.
mečka hranilnica in posojilnica v Ptuju
regšsfrovaea zadruga z neomejeno zavezo.
Uradni dnevi
Nrsmiine vloge
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5—5>/*%, na vknjižbo in poroštvo po 5l/»7?, na osebno poroštvo po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči raca n pod ugodnimi pogoji.
Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih in zasebnikih; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno.
obrestuje se po 472#/o od 1. oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo ge hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob.
Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice ^>4	št. 118 060 in domaći nabiralniki.
so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Po jasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne
Uradni prostori
nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju.
	Ne pozabite	
	Volno, sukno (štofe), cajge, modno	2£
0	penino blago, preproge, odeje, koce,	®
w 0	platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domaći	g a
0 N«	trgovini	9
H	v	2,
o 0 &	M. E. Sepec,	2L
——	Maribor. Grajski trg. lose* Burgplatv-	
Založnik io izdajatelj: Konzorcij „Straža“..
Odgovorni urednik: Lav, Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.