SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 8
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 16 de marzo - 16. marca 2006
ZARADI ZVESTOBE CERKVI
Valentin Inzko o Sloveniji in Avstriji
FRANCI PETRI»
Praznik sedeža apostola Petra je najbolj katolipki med vsemi, ki jih obhajamo katolipki kristjani. Ta praznik izpričuje naPD povezanost z izročilom rimske, to je latinske Cerkve, ki korenini na oznanjevanju apostolov Petra in Pavla. Njuna grobova sta cilj romanj od njune mučenipke smrti do danapnjega dne. Oznanjevanje obeh apostolov, mučenipka smrt obeh ter toliko drugih rimskih mučencev, Jezusova obljuba ,, Ti si Peter^, skala in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebnega kraljestva; in kar koli bop zavezal na ^^lj^^, bo z^ave^n^o v nebesih; ^n kar koli bop r^azve^l na zemlji^, bo r^azvezano v nebesih" so trije temelji katolipke Cerkve. Na tem gradi nauk, ko govori o prvenstvu naslednika apostola Petra, posebnem mestu rimskega papeža v krpčanskem svetu in teži njegovega učenja.
Del te rimske Cerkve smo tudi slovenski katolipki kristjani kot večinski del slovenskega naroda. Zaradi povezanosti s katolipko Cerkvijo smo v zgodovini prepoznavni kot Slovenci. Naj nasprotniki Cerkve danes trdijo karkoli: če napi predniki ne bi sprejeli krpčanskega oznanila, nas danes zagotovo ne bi bilo na teh tleh (tako kot ni več Hunov, Langobardov, Avarov, ^). Po oznanjevanju evangelija, ki je pripel k nam iz Ogleja in Salzburga, je krpčanstvo preželo vse življenje napih prednikov, oblikovalo nape navade in običaje, dalo duhovni naboj napi kulturi in utrip vsestranski ustvarjalnosti ter miselnosti do danapnjega dne.
Najbrž zato v božji previdnosti, za katero verujemo, da vodi in usmerja nape življenje, ni bilo bolj primernega dne, da smo izvedeli, kako je naslednik apostola Petra enega od sinov slovenske matere postavil med odličnike rimske Cerkve. 22. februar je tako postal tudi eden od velikih dni v novejpi zgodovini Cerkve na Slovenskem in vseh, ki se kot Slovenci veselimo tega dneva. To je dan, ki nas pe bolj trdno povezuje s Cerkvijo in papežem. Tako kot se pportniki smejo veseliti svojih uspehov, znanstveniki svojih odkritij, umetniki svojih stvaritev, se smemo katoličani in z nami vsi Slovenci iskrenega srca veseliti, ker je eden izmed nas priptet v krog ljudi, ki v mnogočem pomembno odločajo o vesoljni Cerkvi, v katero se pripteva dobra pestina vsega človeptva. Res je, nekoč so kardinali pomenili veliko več kakor danes: bili so cerkveni knezi, princi, bogatapi, meceni kulture, umetnosti in znanosti — danes pa predvsem oznanjajo in predstavljajo Kristusa in njegovo Cerkev. Vsi nekdanji posvetni privilegiji so močno osiromapeni na nekaj zunanjih pkrlatno obarvanih znamenj službe, običajno diplomatsko imuniteto ter pe nekaj stvari, ki so z njo posledično povezane. Kot smo izvedeli ob romanju uredniptva Družine v Rim, tudi plača ne presega plače direktorja majhnega povprečno uspepnega podjetja ^
Zakaj torej vidimo v imenovanju dr. Franca Rodeta za kardinala rimske Cerkve nekaj zgodovinskega in pomembnega? Gre za pe en pečat slovenski prepoznavnosti v svetu. Od narodnega prebujanja v 19. stoletju do slovenske osamosvojitve je vse bolj svoje mesto in težo dobila tudi krajevna Cerkev. Kakpne težave je imela Cerkev na Slovenskem, da je bila razpoznavna kot Cerkev v napem narodu, najbolje vedo zgodovinarji. Od pkofov, ki so bili tujci, do Slompka, ki je učil ,,Sveta ver^a bodi vam luč, mctemi jezik pa ključ je minilo veliko časa. V kraljevini Jugoslaviji smo zaradi neugodnih političnih okolipčin zaman pričakovali svojo cerkveno pokrajino. Šele ob 500. obletnici ustanovitve pkofije (leta 1961) je postala Ljubljana, kot nacionalna prestolnica, tudi sedež nadpkofije in sedem let pozneje metropolije. Ko smo končno dobili svojo državo, je priplo tudi priznanje samostojne slovenske pkofovske konference (20. februarja 1993), za katero si je že ob svojem nastopu zelo prizadeval nadpkof dr. Alojzij Šuptar, a so bili vsi njegovi poskusi zaman, ker nismo imeli lastne države. Dobili smo prvega blaženega in storiti moramo vse, da bomo čim prej doživeli tudi razglasitev prvega svetnika. Danes imamo lastno državo, Cerkev na Slovenskem pa svojo pkofovsko konferenco in kot kaže, bomo prav kmalu dobili tri nove pkofije, kar bo okrepilo cerkveno organizacijo. Imenovanje Slovenca, ki dela na enem od desetih najbolj odgovornih mest pri Svetem sedežu, daje napi Cerkvi in slovenskemu narodu posebno težo in je zares izjemno priznanje. Zato je, kot je dejal nap novi kardinal ob prvem srečanju z uredniki Družine dan po objavi imenovanja, ,,nape veselje legitimno". Ko gledam na ves ta razvoj, ki sta ga nap narod in Cerkev dosegla v stoletju in pol, sem prepričan, da bo nekoč tudi Cerkev na Slovenskem po zgledu drugih narodov dobila rezidencialnega kardinala.
Ob imenovanju že drugega slovenskega kardinala iz vrst Slovencev, ki so morali v svet zaradi komunistične revolucije (in bi, če bi ostali v domovini, zagotovo postali žrtve) vidim poseben božji prst in izraz božje ljubezni. To je tudi priznanje vsem Slovencem v svetu, ki so in pe ohranjajo zvestobo domovini, jeziku in kulturi. Oba kardinala (dr. Ambrožič in dr. Rode) sta na neki način sad žrtev, ki so padale med vojno in po vojni zaradi sovraptva do vere in Cerkve, zato je njun pkrlat obarvan s krvjo vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja na vseh straneh. Preveč je bilo krvi, trpljenja, junapkih žrtev in dobrih namenov, da vse to ne bi rodilo dobrih sadov! Zadnje imenovanje je potrditev tega.
(Po Druži^^)
Politični odnosi med Slovenijo in Avstrijo so odlični, gospodarsko sodelovanje med državama pa bi lahko označili celo kot senzacionalno, je pretekli teden dejal avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko. Ocenil je pe, da kljub zapletom glede postavitve dvojezičnih krajevnih napisov slovenska manjpna na avstrijskem Koropkem pe nikoli ni imela toliko prijateljev kot zdaj.
Da so politični odnosi med Dunajem in Ljubljano res zelo dobri, dokazujejo ptevilna dvostranska srečanja, predstavniki obeh držav pa se tudi redno pogovarjajo ob robu zasedanj Evropske unije, je dejal.
Ko gre za gospodarsko sodelovanje, pa je veleposlanik navedel podatek, da Slovenija na prebivalca kupi največ avstrijskega blaga v svetu, po drugi strani pa so Avstrijci, prav tako upoptevaje ptevilo prebivalcev, največji kupci slovenskega blaga v EU. ,,To je dokaz, da si zaupamo," meni Inzko.
Veleposlanik je navedel tudi podatek, da iz Luke Koper vsako leto samo v avstrijski Linz odpelje 2000 vlakov. Avstrija je že zdaj največja stranka Luke Koper, radi pa bi, da bi koprsko pristanipče postalo največje 'avstrijsko' pristanipče, je dejal Inzko.
Trenutno je namreč največje pristanipče za avstrijsko gospodarstvo nizozemski Rotterdam, saj je bilo pred vstopom Slovenije v EU pri prevozu blaga z Nizozemske v Avstrijo manj administrativnih ovir, po 1. maju 2004, ko je Slovenija postala del ev-
ropskega notranjega trga, pa so se razmere spremenile.
Avstrija bi bila že zdaj zainteresirana za večje ptevilo vlakovnih kompozicij iz Kopra, vendar pa to onemogoča obstoječa železnipka infrastruktura. Zato je izgradnja drugega tira proge Di-vača-Koper tudi v avstrijskem interesu, je povedal veleposlanik.
Slovenija je za avstrijske vlagatelje pe vedno zanimiva, čeprav v zadnjem času postajajo zelo privlačne tudi nekatere druge države, denimo precej večja Romunija, je povedal Inzko. Pojasnil je, da avstrijski vlagatelji v Sloveniji cenijo stabilnost in pravno varnost, po drugi strani pa ima država nekatere slabosti, kot so razmeroma visoki stropki delovne sile, visoka obdavčitev, pa tudi visoke cene zemljipč.
Veleposlanik je omenil pe sodelovanje v kulturi in kot primer navedel ptevilne obiskovalce mariborske opere iz avstrijske Štajerske. ,,Tu je meja že padla, to je Evropa in tega se veselim," je dejal.
Odlične odnose med državama pa včasih zasenčijo dogodki, kot so zapleti pri uresničevanju odločitev avstrijskega ustavnega sodipča o postavitvi krajevnih napisov v slovenpčini na avstrijskem Koropkem, je priznal Valentin Inzko, sicer koropki Slovenec. Koropki deželni glavar Joerg Haider se je odločil za izvedbo referenduma o dvojezičnih napisih, kar slovenska manjpna odločno zavrača.
Na Haiderjevo zbiranje podpisov za referendum je po Inzko-
vem mnenju treba gledati tudi v luči parlamentarnih volitev v Avstriji, ki bodo to jesen. Sicer pa ptevilni avstrijski pravni strokovnjaki opozarjajo, da o manjpini ne bi smela odločati večina, pa tudi na to, da je vprapanje manjpn v pristojnosti avstrijskih zveznih in ne deželnih oblasti, je povedal veleposlanik.
Obenem je ocenil, da ozračje slovenski manjpni v Avstriji pe nikoli ni bilo tako zelo naklonjeno kot prav zdaj, da manjpna pe nikoli ni imela toliko prijateljev. Inzko je izpostavil zbiranje podpisov pod pobudo koropkega založnika Lojzeta Wieserja Pro Kaernten/Za Koropko - doslej naj bi bilo zbranih že več kot 40.000, med podpisniki pa so ptevilna znana imena, kot nekdanji kancler Franz Vranitzky -, ki „prihodnost ipče v prihodnosti in ne v preteklosti".
Na avstrijskem Koropkem je pravi ,,bum" tudi učenje slovenskega jezika, saj se je zanimanje za vpis v dvojezične pole in vrtce v zadnjih letih precej povečalo, tudi med tistimi Koropci, ki se sicer ne izrekajo za Slovence, a so prepričani, da lahko znanje jezika sosednje države samo koristi.
Valentin Inzko je potrdil, da Avstrija tudi po 1. maju letos, torej po izteku prvega dela prehodnega obdobja, v katerem imajo stare članice EU pravico do omejitev dostopa na svoje trge dela za delavce iz novink, dostopa na svoj trg ne bo sprostila.
Vojapki vikariat že več kot pet let
Duhovna oskrba v slovenski vojski ima zakonsko podlago, saj v 52. členu zakona o obrambi pipe, da imajo vojapke osebe pravico do organizirane duhovne oskrbe. Na podlagi tega zakona je ministrstvo leta 2003 pripravilo pravilnik, v katerem so omenjene pravice podrobneje opredeljene, pravi vojapki vikar Jože Plut.
Dodal je, da pravni temelj za verske aktivnosti v vojski pomenita tudi oba sporazuma s katolipko in evangeličansko cerkvijo.
Kot je povedal Jože Plut, ima vojapki vikariat SV v primerjavi z duhovno oskrbo drugih demokratičnih držav nekoliko drugačno obliko, saj je enoten za obe cerkvi, ki trenutno delujeta pri duhovni oskrbi slovenskih vojakov. Tako je Plutova prva namestnica v vikariatu predstavnica evangeličanske cerkve Vladimira Mesarič, skupaj pa je v vikariatu trenutno dvanajst ljudi. Vojakom so v nekaterih vojapnicah na voljo tudi kapele, trenutno so te postavljene v Vipavi, Pivki, Mariboru in vojapnici Franc Rozman Stane v Ljubljani, v drugih pa so na voljo posebni prostori za verske obrede.
Vojapki duhovniki obiskujejo tudi slovenske vojake na operacijah v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kar trikrat pa so bili v lanskem letu tudi v Afganistanu. Slovenske vojake obiskujejo tudi na njihovih delovnih mestih v poveljstvih severnoatlantske-zavezniptva. Tako
Novi zakon o osebnem imenu
V Sloveniji bodo začeli z izvajanjem zakona o osebnem imenu. Med spremembami, ki jih uvaja novi zakon, je med drugim izpostavil odpravo krajevne pristojnosti, določanje zapisa tujih imen oziroma priimkov ter znižanje starostne meje za spremembo imena.
Odprava krajevne pristojnosti pomeni, da si lahko državljan spremeni osebno ime na kateri koli upravni enoti v državi. Glede spremembe imena naj bi bila slovenska zakonodaja med najbolj liberalnimi, saj od posameznika ne zahteva, da navede razloge za spremembo, prav tako pa mu omogoča, da svoje ime spremeni tolikokrat, kot to želi.
Slovenski državljani, poročeni s tujci, bodo imeli dve leti časa, da zaprosijo za novi vpis priimka, saj novi zakon omogoča, da ima lahko oseba dve imeni ter dva priimka.
ga
kot že od leta 1994 tudi letos pripravljajo odhod okoli 60 vojakov na mednarodno vojapko romanje v Lurd, evangeličanski vojaki pa bodo letos prvič imeli priložnost odpotovati na podobno srečanje v Francijo.
BERI_
zanimivo življenje švedskega slovenca... 2
konec opisa slovencev v argentini....................3
ozadje in laži da vincijeve šifre.........4
novi prostor za knežji kamen...........4
Blejski otrok ostaja v državni lasti
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Vrhovno sodinče RS je pred dnevi ugodilo pritožbi ministrstva za kulturo in zavrnilo denacionalizacijski zahtevek župnije Bled za vrnitev Blejskega otoka v last in posest Cerkvi, pozneje pa je o določitvi obvestilo tudi stranki v postopku.
Po 14-letnem denacionalizacijs-kem postopku je tako sedaj odločitev, da Blejski otok ostane v državni lasti, pravnomočna. Ima pa župnija na čelu z župnikom Janezom Ambrožičem, ki pravi, da bodo boj nadaljevali, ne možnost sprožitve ustavnega spora.
V Cerkvi so nad odločitvijo sodinča razočarani. Kot je novinarjem pojasnil odvetnik blejske župnije Danijel Starman, je Vrhovno sodinče s to odločitvijo popolnoma spremenilo dosedanjo sodno prakso. ,,Do sedaj je sodinče uporabljalo materialno pravo, kakrnno je bilo na dan odvzema premoženja, sedaj pa je uporabilo taknno pravo kot ob potencialni vrnitvi premoženja," je pojasnil Starman.
Odločitev sodinča sicer temelji na dejstvu, da je Blejski otok znamenita ledeninka tvorba, zavarovana kot naravna znamenitost in kulturni spomenik ter kot taka ni v pravnem prometu. Celotni otok razen Cerkve Marijinega oznanjenja z župninčem tako ostaja naravna dobrina v lasti in posesti države.
Na Bledu do sodbe nimajo poseb-
TONE MIZERIT
nega stalinča. ,,Spoptujemo to odločitev," je poudaril blejski župan Jože Antonič, ki se mu ne zdi bistvenega pomena, kdo je lastnik otoka. ,,Po-membno je to, da je otok lepo vzdrževan in da je postrežba na njem taka, kot si jo želijo domačini ter turisti," je pojasnil Antonič.
Odprto ostaja ne vprananje upravljanja z otokom, ki je bil v začasno upravljanje do zaključka denacionali-zacijskega postopka zaupan blejski župniji. Občinska uprava si bo sedaj prizadevala, da bi upravljanje prevzel profesionalni upravljalec.
Kot je dejal direktor blejske občinske uprave Dunan Prezelj, so se z ministrstvom za kulturo že v preteklosti dogovarjali o tem, da bi v primeru državnega lastnintva nad otokom
Tržačan, esperantist, tipograf in ne kaj
(Od navega dopisnika)
Eden izmed užitkov dela v pisarni druntva SVS je spoznavanje ljudi, predvsem iz Evrope, ki pridejo v Ljubljano, pa se ustavijo tudi v Šentvidu, da rečejo besedo, dve s Pavlinko in Bontjanom. Še več pa jih človek pozna preko tiskovin, za katere prej sploh nisem vedel, da izhajajo. Žal nekatere — kot v slučaju Franka Luina — prepozno, saj sem zanj zvedel iz nekrologa.
Slovenska zveza na Švedskem izdaja Informativno glasilo, ki izhaja ntirikrat na leto. V njem so objavljena poročila, obvestila in prispevki, ki zanimajo Slovence na Švedskem. Istočasno pa ,,tujcu" pomeni prvo srečanje s slovensko skupnostjo na evropskem severu. V pomladanski ntevilki leta 2006 mi oči obstanejo nad sliko in letnicami osebe, ki je bila stara 64 let, kot nan očka. Iz zapisa Braneta Kalčeviča povzemamo nekaj zanimivih podatkov.
Franko Luin (1941-2005)
,,Po kratki bolezni je 15. septembra lani umrl nan rojak in zavedni Slovenec Franko Luin.
Franko je bil tržanki Slovenec iz vasi Repnič nad Trstom. Rodil se je točno opoldan na cvetno nedeljo leta 1941 v Trstu, kar bi po vraži, ki se je je oklepala tudi učiteljica v srednji noli, pomenilo, da bo nedvomno genij. In res so mu na noli pravili Genij. Še kot prav majhen fantič je skoraj povzročil politični incident: teta je bila ljubiteljica opere in je njegovo mamo in njega nekega dne v zimski sezoni 1944/45 peljala v tržanko opero (oče je bil takrat že v taborinču v Berchtesgadnu); da bi se fantič zamotil, so mu dali jabolko in med glodanjem mu je padlo z balkona v parter - ravno na nemnkega častnika, uživajočega v bel cantu. Ta se je seveda zelo razburil, predstavo so prekinili in nele čez nekaj časa se je ugotovilo, da napol pojedeno jabolko ni ročna bomba. 'Krivec' za incident pa je z mamo in teto opero zapustil v razumljivi naglici.
Na Švedsko se je preselil, ko mu je bilo dvajset let. Kakor je sam pravil, je bilo povodov več, odločilno pa je bilo, da bi moral služiti vojančino v italijanski vojski. Fanizem in italijanska vojska sta bila takrat zanj skoraj isti pojem. Pozneje, na Švedskem, je postal pacifist in je bil kar dolgo tudi aktiven član Švedske zveze za mir.
Da je bil Luinov cilj Švedska, je povezano z esperantom, ki se ga je začel učiti pri petnajstih. Leta 1962 se je hotel udeležiti mednarodnega kongresa esperanta v Koben-havnu, nekaj prej pa mu je prijatelj pravil, da se da na severu z lahkoto dobiti delo. Delo je dobil takoj, pet dni po prihodu.
Takoj ob prihodu na Švedsko se je znanel v esperants-kem druntvu v Malmoju, kjer je bil izvoljen za prvega predsednika. Sekcija je premogla tudi tajnico, ki je pozneje postala Luinova žena. Spoznala sta se s pomočjo esperanta, saj prinlek ne ni znal nvedračine.
Esperanto je postal njun skupni jezik in pozneje družinski. Ko sta dobila sina Janka, sta s tem nadaljevala, tako da on govori esperanto praktično od rojstva.
Stopila je v veljavo sprememba pravilnika o določitvi cene potnih listin, s katero se je cena obrazca potnega lista z 48 stranmi izenačila s ceno potnega lista z 32 stranmi.
Pravilnik tako niža ceno potnega lista z 48 stranmi iz 7100 na 6600 tolarjev — 22 dolarjev. Pravilnik obe-
nem ukinja skupinski potni list, ki se zaradi spremembe zakona o potnih listinah ne izdaja več.
Tako je za potni list z 32 in 48 stranmi, diplomatski potni list in službeni potni list potrebno odnteti 6600 tolarjev, za potni list za vrnitev pa 1300 tolarjev.
upravljanje prenesli na občinski zavod za kulturo, ki ga je blejska občina lani ustanovila z namenom upravljanja z Blejskim gradom.
Kot je znano, se je denacionalizacijski postopek za vrnitev Blejskega otoka Cerkvi kot denacionalizacijske-mu upravičencu začel že leta 1992. Ministrstvo za kulturo je leta 2001 zahtevek za vrnitev otoka, ki že od razglasitve leta 1949 predstavlja varovano naravno znamenitost, zavrnilo.
Na taknen sklep ministrstva se je blejska župnija pritožila na Upravno sodinče, ki je razsodilo v prid Cerkvi. Ministrstvo pa je nato konec leta 2002 na Vrhovno sodinče vložilo pritožbo zoper odločitev Ustavnega sodinča, ki je v dobrih ntirih letih vendarle odločilo v prid ministrstva.
Kasneje je bil izvoljen za predsednika Švedske zveze esperantistov, bil je član odbora ter urednik članskega časopisa. V esperantu je pisal poezijo in vanj tudi prevajal poezijo slovenskih in nvedskih pesnikov, za esperantiste po svetu pa je izdelal tudi prve internetne strani.
V Trstu je bil Frankov profesor risanja Avgust Černigoj, ki je pri učencih obenem razvijal zanimanje za umetnost. Zato je Franka vedno zanimala umetninka grafika. Zaradi tega je hotel izpopolniti svoje znanje in leta 1967 diplomiral na Grafičnem inntitutu v Stockholmu. Istega leta se je zaposlil v podjetju LM Ericsson kot grafični oblikovalec, kje je delal do leta 1989. Nato je ustanovil lastno podjetje Omnibus Typografi. Izumil je okrog petdeset tipografskih pisav, za kar si je pridobil svetovni sloves. Med njimi so tudi pisave, ki jim je dal imena Carniola, Devin, Edinost in Emona.
Kot sposoben računalničar je že leta 1990 povezal 15.000 različnih svetovnih časopisov v internetni zbirki Kiosken, ki je postala osnova internetnih knjižničnih sistemov. Za Slovence doma in po svetu pa je bila pomembna predvsem njegova strast do slovenske literature. Ob koncu leta 2000 je v okviru svojega elektronskega založninkega podjetja Omnibus ustanovil brezplačno virtualno knjigarno Beseda z elektronskimi knjigami v več jezikih, med njimi seveda tudi v slovenskem in esperantskem. V njej je objavil 297 knjig slovenskih avtorjev, ki so tako postale dostopne vsakomur, ne glede kje se nahaja. Za vse objavljene knjige je pridobil ISBN Švedske kraljeve knjižnice. S smrtjo Franka Luina zaenkrat ostaja usoda Besede negotova. Njen obstoj je odvisen od tega, kako uspenni bodo Frankova žena Ulla, sin Janko in njihovi prijatelji. Ostaja tudi negotova usoda Lipovega lista, elektronske pontn^e liste za pisno Jkramljanje med Slovenci in Slovenkami na Švedskem ter s Švedi, ki jih zanima slovenstvo.
Slovenec, ki nikoli ni bil slovenski državljan, nas je vse prezgodaj in nepričakovano zapustil. Vendar je nan slovenski Gutenberg za seboj pustil neizbrisne sledi in svetel spomin."
GB
Cenejrf potni list
Medtem, ko se zamenjava vlada v prestol-nem mestu, se svita možnost renitve tudi na reki Urugvaj, kjer polemika oko i papirnic razbija bratske vezi dveh narodov.
Po nevihti. Končno je bil s potrebnimi desetimi glasovi odstavljen vodja avtonomne vlade mesta Buenos Aires Anibal Ibarra. O tem smo se obnirno razpisali v prejninji ntevilki. Teorija „spravnega kozla" je sijajno delovala. Potrjena pa je bila tudi stara politična modrost, da je težko priti na oblast, se težje pa se na njej obdržati, brez lastne politične strukture. Ibarra je prinel na oblast v dobi Povezave, ko so radikali in Velika fronta napravili konec Menemovi nadvladi. Ker pa je bil to edini skupni cilj, se je koalicija razbila takoj, ko je prina na oblast. Velika fronta je zvodenela in Ibarra je ostal brez podpore. V povezavi s Kirch-nerjem je dosegel drugo izvolitev, a skoraj ni imel lastnih poslancev v mestnem parlamentu. Pa tudi trije kirchneristi so to pot volili po svoje. Eden se je vzdržal, drugi je volil proti odstavitvi, tretji pa je (kljub namigom iz vladne palače) volil za odstavitev in odločil usodo mestnega vodje. Do konca mandata bo mesto vodil ,,podžupan" Telerman, ki se bo (razumljivo) bolj naslonil na vlado in Kirchnerja. Prestolno mesto pa se bo nekoliko umirilo vsaj ob tem vprananju. Saj ima drugih težav dovolj.
Do sporazuma? Nastop nove čilske predsednice (Michelle Bachelet) je nudil priložnost, da sta se sestala argentinski in urugvajski predsednik. Bratsko povezana na levici, ju je ločila polemika okoli gradnje tovarn celuloze na mejni reki. Kot smo že poročali, ambientalisti na argentinski strani blokirajo mostove mejnih prehodov in povzročajo znatno gospodarsko nkodo pri sosedu. V otvoritvenem govoru rednega parlamentarnega zasedanje je Kirchner pozval urugvajskega kolega (Taba-re Vazquez), da naj ustavi gradnjo za tri mesece, da medtem steče dialog in se resno preveri, če tehnologija tovarn okužuje ali ne. Srečanje v Čilu je nudilo priložnost za sporazum. A pot do renitve je ne dolga. Po eni strani ambientalisti zahtevajo, naj najprej podjetja ustavijo gradnjo, preden oni nehajo z blokadami. Podjetja pa ve niso prejela formalnega sporočila vlade. V teh dneh naj se zadeva reni. Upajmo da pozitivno.
Ogenj in svetloba. Pretekli teden se je tudi polpretekla zgodovina vrinila v vsakdanje skrbi. Skoraj istočasno se je zvedelo, da bo v največje argentinsko vojno mornarinko oporinče Puerto Belgrano prinla v
popravilo anglenka ledolo-milka Endurance. Predhodnica te ladje z istim imenom je igrala ključno vlogo v malvinski vojni med Argentino in Anglijo. Istočasno pa so v Angliji pričeli vrteti argentinski film ,,Osvetljeni z ognjem" (Iluminados por el fuego), ki opisuje malvinsko vojno in njene posledice. Vojna je močno prizadela obe državi, potem ko je Argentina s silo zasedla otoke aprila 1982 in jih je Anglija znova osvojila z kolonialnim vojankim posegom. Nad 800 mrtvih na argentinski strani in nad 200 na anglenki je bila grozna cena tega nesporazuma. A ni ostalo pri tem. Film, ki je prejel znano npansko nagrado Goya, opisuje tudi posledice, ki na argentinski strani beležijo že 350 samomorov bivnih bojevnikov, na anglenki pa 250. So se pričele celiti rane in bo prinlo do človenke, če že ne do politične sprave?
Socialni nemiri. Medtem, ko se gospodarsko stanje uravnovena in proizvodnja nenehno raste, pa ni videti konca socialnim nemirom. Piketeri so se povrnili z obnovljeno voljo blokad, Castells je začasno odprl svojo ljudsko jedilnico v osrčju ,,top četrti" Puerto Madero, osebje argentinske (npanske) letalske družbe Aerolineas Argentinas pa je uprizorilo nenapovedano stavko, ki je za 24 ur ustavila letalske polete v vsej državi. Posledice so bile preveč vidne in jih je na lastni koži čutil tudi slovenski minister za nolst-vo in nport dr. Milan Zver, ki se je moral z obiska v daljni Mendozi v Buenos Aires vrniti z avtomobilom in tako v bistvu občutiti argentinske razdalje. Poleg drugih težav, je socialni mir ne vedno nereneno vprananje za sedanjo vlado. S tem imajo mnogo opraviti cene osnovnih življenjskih potrebnčin. Kljub toliko opevanim sporazumom in znižani inflaciji se nižji sloji vedno težje preživljajo. Najbolj pereče je vprananje mesa, ki je temelj argentinske prehrane. Letos je cena mesnim izdelkom poskočila že za 22 odstotkov. Sedaj je vlada začasno ustavila izvoz. A to bo (če bo) kratkoročna renitev.
Novi stari peronizem. Bilo je pričakovati premike na političnem odru na področju peronizma. Ker je duhaldizem v očitnem zatonu in Kirchner s svojo ,,Fronto za zmago" vodi na levo, se že opažajo prvi stiki med peronistično desnico, ki bodo neizbežno vodili v predstavitev nove parlamentarne skupine. Še ni jasno, kdo vsi bodo tam vključeni. Doslej se javno kažejo nekateri bivni mene-misti in desni uskoki duhal-dizma. Razvoj bo pokazal nirino in predvsem globino tega gibanja, ki je bilo že krvavo potrebno.
SLOVENCI V ARGENTINI
Začel se je Srednje polski tečaj
Počitnice v Kordobskih gorah in obisk v Quinesu
V soboto, 11. marca je bil uradni začetek letopnjega polskega leta na Slovenskem srednjepolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu. Delovanje pa se je dejansko začelo že teden prej, v soboto 4. marca, ko so bili sprejemni izpiti, na katere se je predstavilo 38 kandidatov, pozitivno pa položilo 35.
Naslednji dogodek je bila seja profesorskega zbora, v ponedeljek 6. marca, na kateri je bil med drugim tudi potrjen delovni načrt leta ter datumi pouka za 2006.
Sobota 11. se je pričela s popravnimi izpiti ter nato, ob 17. uri z vpisovanjem v vse letnike novega polskega leta. Ta dan pa je bil pe posebej slovesen, saj je tečaj obiskal minister za polstvo in pport Republike Slovenije, dr. Milan Zver, ob spremstvu pefa kabineta Petra Debeljaka. Sprejela ju je ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, ki je ministru najprej posamezne letnike. Nato ga je v zbornici pozdravil pe ustanovitelj tečaja dr. Marko Kremžar. Dr. Zver je tudi podpisal knjigo gostov in se seznanil z raznimi podrobnostmi delovanja tečaja.
Medtem ko je potekalo vpisovanje, si je minister ogledal pe ostale prostore Slovenske hipe. Na tem ogledu ga je vodil delegat slovenskega dupnega pastirstva dr. Jure Rode, spremljala pa predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj, urednik tednika Svobodna Slovenija Tone Mizerit, ter predsednica odbora za Argentino SDS, Andrejka Dolinar Hrovat.
Ob 18. uri je bila začetna sv. mapa, ki jo je daroval prelat dr. Jure Rode. Cerkev Marije Pomagaj so napolnili dijaki, njihovi starpi in sorodniki, petje pa so vodili letopnji petopolci.
Po mapi je imela ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc nagovor. Po pozdravu častnih gostov je izrekla dobrodoplico dijakom, jih vzpodbujala k učenju, starpe pa prosila za sodelovanje s tečajem. Nato pa je povabila k besedi prisotnega ministra. Dr. Milan Zver je v prijaznem nagovoru razlagal smisel vzgojnega procesa, v katerem naj sodelujejo družina, pola, Cerkev in skupnost. Poslanstvo pole tudi ni samo
posredovati znanje temveč vzgajati mladega človeka v vrednotah, ki naj napolnijo njegovo osebnost.
Ob koncu so vsi navzoči ministru izrazili priznanje in zahvalo z močnim ploskanjem.
V jedilnici je nato sledilo srečanje ministra s profesorskim zborom. Najprej ga je ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc seznanila z delovanjem tečaja. Dr. Milan Zver se je zahvalil za sprejem in tudi prisotnim profesorjem za trud in odgovornost učenja na tečaju. Obrazložil je nato položaj vzgoje in polstva v Sloveniji in se končno spustil v živahen dialog s prisotnimi o vzgojnih in družbenih problemih, ter o temah slovenske zgodovine.
Skopo odmerjen čas je hitro minil. Srečanje se je zaključilo s ponovno zahvalo ministru za obisk in naklonjenost.
Kot se to dogaja že dolga leta, so tudi letos otroci slovenskih starpev uživali vesele počitnice na Hanže-ličevem domovanju in okolipkih krajih. Morda mnogi od njih niso poznali hribov, potočkov in umetnih jezer, ki jih sedaj poznajo.
V drugi polovici januarja pa smo pripli na vrsto starejpi. Tukaj smo preživeli dobo oskrbovani par tednov lepe, zdrave, sončne dni. Za duhovno plat počit-nikarjev poskrbela gospoda Mirko Gogala in Jure Rode. Ta zadnji se je moral kmalu vrniti v Buenos Aires na svoje službeno mesto. Dr. Gogala, močno podkovan v teolopkih in filozofskih
Drnov pek obiskal grob Sv. Jakoba
Predsednik republike Janez Drnovpek je v okviru delovnega obiska v ppanski pokrajini Galiciji obiskal grob Sv. Jakoba. Udeležil se je tudi mape v katedrali Santiago de Campostela, enemu od treh najpomembnejpih romarskih sredipč kristjanov iz celega sveta, tudi iz Slovenije.
Kot je v nagovoru med svečanim bogoslužjem poudaril dekan santiapke katedrale Jose Mar^a D^az, prisotnost slovenskega predsednika v Santiagu de Campostela potrjuje in utrjuje večstoletne vezi Slovencev z apostolom Sv. Jakobom.
O romanju pripadnikov slovenskega naroda v Santiago govorijo že dokumenti iz 12. stoletja, celjski grof Ulrik II. pa je s pestdesetimi vitezi romanje iz Celja v Santiago de Campostela opravil že v začetku 15. stoletja.
Številne cerkve Sv. Jakoba po Sloveniji in njegove omembe v ljudskih pripovedkah, literaturi in poeziji pa kažejo na tesno povezanost Sv. Jakoba, Galicije in Španije ter Slovencev skozi zgodovino, je v nagovoru pe poudaril dekan Jose Mar^a D^az.
Politični odnosi med Ljubljano in Madridom so sicer po navedbah predsednikovega urada tradicionalno dobri. Med drugim v uradu napovedujejo, da bo ppanski kralj Juan Carlos predsednika republike oktobra gostil na državnipkem obisku v Madridu.
vprapanjih, nam je odkrival skrivnosti zamotanega in globaliziranega sveta. Vendar je to nape dobro počutje skalila žalostna novica, da je umrl prof. dr. Milan Komar, za katerim žalujemo slovenski zdomci in pirna argentinska javnost.
Po dobroti prelata Janeza Ogrina pa smo opravili dolg skok v 300 kilometrov oddaljeno mestece Quines v San Luisu, kjer že več kot 50 let župnikuje v fari svetega Jožefa ta neutrudni slovenski duhovnik. Spoznal sem, da je ,,padre Juan", kakor ga kličejo njegovi fa-rani, bolj priljubljen in spoptovan kot pa tamkajpnji župan mesteca, ki pteje približno 7.000 dup.
Prelat Ogrin je poleg dupebrižnika tudi gradbenik in steber polstva v Quinesu. Njegovo vzgojno ustanovo ,,San Jose" obiskuje 600 učencev v osnovni in srednji poli. Ta je moderno grajena in odlično opremljena v vsem, kar pola potrebuje.
28. januarja zvečer je g Ogrin poročil mlad zakonski par. Nevesta je svojega ženina pustila čakati v cerkvi več kot pol ure. Po končanem poročnem obredu sta se mlada poročenca napotila k izhodu. Po korom jim je mlad fant, prijatelj, ubrano zapel Schubertovo Ave Marijo. Medtem je zunaj pričelo močno pokati. Že sem se zbal, da kdo strelja na mladi par, a sem kmalu ugotovil, da ono pokanje pomeni dobrodoplico. Svatje so vedeli povedati, da se je ta nov način sprejema prvič zgodil v Quinesu in celo v Argentini. Dr. Gogala
je predlagal, da bi v fari sv. Jožefa ta izum Quinenos patentirali. Vsekakor je g. Gogala navajen pokanja, saj ga poslupa že dolga desetletja na Campo de Mayo, kjer deli duhovno tolažbo bolnikom tamkajpnje vojapke bolnice.
Prelata Ogrina so upokojili pele preteklo leto tako na župniji kot v poli, a mora svojo službo pe naprej vrpiti, ker pkof Lona iz San Luisa že dolgo ipče naslednika, a ga doslej pe ni napel.
Tudi jaz sem postal upokojenec (PAMI) in imam sedaj nekoliko več časa za sebe. Na stara leta sem pričel v Doloresu brati mapna berila in se tako vračam h koreninam krpčanstva, katerega sem nekoliko zanemaril v mladosti in poznejpih letih. Pripel sem do spoznanja, da je vendar dobro imeti izkaznico, ki mi bo omogočila vstop v nebepko kraljestvo, ko bo pripla moja ura.
Vsem počitnikarjem 2006, s katerimi sem preživel dva tedna svojih počitnic, pa želim veliko zdravja, da se bomo prihodnje leto zopet srečali v lepem, mirnem Doloresu.
Nace Frančič
POPRAVEK
V predzadnji ptevilki napega lista je v poročilu o taborjenju mladcev in mladenk pri zahvali izpadlo ime sodelavca. Med tistimi, ki so pomagali pri izvedbi taborjenja je bil tudi Matjaž Marupič. Se opravičujemo!
BRALI SMO
Razmipljanja o ,,Bajuklandu"
BOJAN GROBOV©EK
(4 - KONEC)
Dolgoletno bivanje s slovenskimi rojaki v Argentini je za posameznika iz Slovenije lahko zelo globoko čustveno in spoznavno doživetje. Po svoje je to doživetje obenem spoznavanje predvojnih slovenskih razmer. V marsičem se ti dozdeva, da je bila —in deloma pe je— slovenska skupnost v Argentini, s svojimi notranjimi delitvami, gledanjem na slovenski kozmos preko prizme ,,napih" in ,,vapih", ekskluzivnim dojemanjem svoje resnice, pčepcem in več klerikaliz-ma, in s pometanjem pod preprogo neprijetnih resnic nadaljevanje in odslikava predvojne Slovenije. Iste predvojne Slovenije, ki jo sedanje generacije poznajo predvsem iz literature. Zazdi pa se, da je obenem v precejpni meri tudi zrcalna slika povojne Slovenije. V precejpni meri pa tudi pe danapnje Slovenije. Odslikava ,,napih" in ,,vapih".
Ko in če bom nekoč srečal soprogino sopolko ter njene strahove pred Bajuklan-dom, ji bom povedal vse to. Če bo hotela prisluhniti pa pe marsikaj drugega. Med drugim tudi, da sem v bil v Mendozi, da je tamkajpnja slovenska skupnost posebej gostoljubna in hvaležna za vsakrpno pozornost s strani Slovenije. Da pravzaprav ne morep da se ne bi globoko poklonil nesebičnim naporom argentinskih Slovencev za ohranitev slovenske kulture in jezika in da bi si tudi v Sloveniji želel nekaj več patriotizma. Morda manj takega patriotizma v irhastih hlačah in z avbami ter z žegnan-
jem konj, vendar pa gotovo takpnega, ki goji slovensko besedo in uči, da je Sistiana Sesljan, Villach Beljak, in nenazadnje tudi da je daljni Bariloče kraj, kjer so Slovenci poimenovali nekaj gorskih vrhov in plezalnih poti. Takpnega patriotizma, ki se izraža tudi v nekomercialni skupinski negi kulture na visoki ravni, česar je bilo v Sloveniji nekoč več kot pa ga je v individualizirani Sloveniji danes. Patriotizma, ki ni nacionalizem in ni ksenofobija.
Odkrivanje Bajuklanda v prispodobi je potemtakem po svoje tudi odkrivanje in iskanje slovenskih minulih časov. Časov druptev, solidarnega in prostovoljnega dela, entuziazma in predanosti. Nečesa, kar obč-utip nepopisno močno po kakovostno vrhunskem nastopu slovenskega zbora na odru svetovno znanega Teatro Colon v Buenos Airesu in v napol nemi, kratkobe-sedni pa vendar globoko čuteni hvaležnosti veleposlaniptvu Slovenije, ker je pomagalo, da je do tega priplo. In nekaj kar morda čutip pe močneje, ko slipip nekajletno dekletce četrte generacije, ko prostodupno in brez naglasa ponavlja besedilo slovenske pesmi.
Ob vsem tem človeka globoko prepine misel, da bo slovensko ljudstvo v Argentini pe dolgo ostalo slovensko. Izkustveno in čustveno dojamep zakaj je slovenski narod preživel vse vihre zgodovine. In misli, prepletene s čustvi, se ti kar naprej prepletajo.
Razmipljapo tem, da slovenpčina, ki jo govorijo v argentinski Minisloveniji, ni prepletena z v Sloveniji udomačenimi južnos-lovanskimi izposojenkami. Zato pa se zdi naglas —kot pravijo obiskovalci iz Slovenije — vse bolj mehko primorski, kar morda pove o podobnem vplivu italijanpčine in ppanpčine na slovenpčino. Ali ni to svojevrsten znak stapljanja predvojne, povečini primorske emigracije, in povojne, tim. politične emigracije? Delček sprave?
Je spropčeno argentinsko latinsko okolje, kjer je kljub vsem pogostim cikličnim krizam in za nape pojme težko razumljivim socialnim in ekonomskim perturbacijam manj samomorov kot v socialno bolj urejeni Evropi in kjer posameznik za sprostitev potrebuje manj maliganov kot v srednji Evropi, vneslo določeno mero spropčenosti v formo mentis argentinskih Slovencev? So manire, imenujmo jih mepčanske manire, ptevilnih slovenskih Argentincev bolj odsev vpliva latinskosti ali urbanosti okolja, v katerem živijo, ali bolj dejstva, da jih z razliko od Slovencev v Sloveniji ni pregnet-la polstoletna proletarizacija že itak kmečko-krpanovske kulture z anatemo vsega (malo) mepčanskega, čemur smo v času po osamosvojitvi pridali ideal vzorca obnapanja novih bogatapev?
Pripoved soprogini sopolki bo, če bo, prepletena s kopico vprapanj o slovenstvu in o Sloveniji. In razmipljanja o tim. Bajuk-landu samodejno postanejo razmipljanja prav o tem. O tem, da v času bivanja med argentinskimi Slovenci počasi uspep doumeti, da jih ponavljanje o tim. argentinskem slovenskem čudežu pomalo tudi iriti-ra. Postavlja jih na raven etnolopkega in turističnega fenomena. Na raven Amishev v
Pennsylvaniji in drugih takpnih ali drugačnih ločin, ki si jih ogledap jih eventualno potrepljap po ramenih, pofotografirap in jih po v vrnitvi v matico nekoliko pozabip z obljubami, ki si jim jih izrekel vred.
Kajti navkljub besedam polnih občudovanja na račun slovenskega argentinskega čudeža, je v času argentinskega finančnega poloma v Sloveniji kar zavrpalo od zaskrbljenosti nad tem, da bi preljubo Slovenijo ne preplavilo nekaj tisoč argentinskih Slovencev in pričakovalo nekaj konkretne solidarnosti. Že morda res, da je bila zadeva predstavljena nespretno. Beseda repatriacija je zvenela množično in aktivis-tično. Vendar pa se predvsem zdi, da imajo mati Slovenija in njeni prebivalci težave s tem, kaj početi s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In močno se zdi, da ima mati Slovenija težave s pojmom solidarnosti in z dojemanjem tega pojma.
Prav nič se ni bati, da bi tisoče argentinskih Slovencev preplavilo deželo na sončni strani Alp. Morda jih bo za vedno priplo pe nekaj, ostali bodo prihajali na obisk. Tisti, ki bodo pripli za stalno, lahko pomagajo miselno nekoliko prevetriti deželo na sončni strani Alp. Tiste, ki bodo v Argentini ostali, pa Slovenci iz dežele izpod Alp lahko obiskujejo in jih s svojimi obiski in med svojimi obiski miselno prevetrijo. Istočasno pa lahko miselno prevetrijo pe sami sebe. In bodimo zadovoljni, da imamo kopček Slovenije tam daleč v Južni Ameriki. In da imamo Slovenijo tudi pe marsikje izven napih državnih meja. Premalo nas je, da Slovenije in Slovencev izven državnih meja Republike Slovenije ne bi potrebovali.
(Konec)
Knežji kamen so spet premestili
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Knežji kamen so iz poslopja sedeža deželne vlade na avstrijskem Koropkem v Celovcu premestili v dvorano grbov deželnega dvorca, kjer bo odslej dostopen PrP javnosti. Načrtovana upodobitev knežjega kamna na slovenskem kovancu za dva centa je lani na avstrijskem Koropkem sprožila kritične odzive, deželni glavar Joerg Haider pa je nato dal knežji kamen premestiti iz koropkega deželnega muzeja na sedež deželne vlade.
Potem ko je Banka Slovenije predstavila javnosti predloge za slovenske evro kovance, je koropka deželna vlada 25. oktobra lani sprejela resolucijo, v kateri je pozvala avstrijsko zvezno vlado, naj v dvostranskih pogovorih poskrbi, ,,da se Republika Slovenija odpove temu, da uporabi
osrednji simbol koropke deželne zgodovine, kakor je knežji kamen, na plačilnem sredstvu, ki ga izdaja Republika Slovenija in je uporabno po vsej Evropi".
Deželni glavar Haider je 1. decembra lani celo dal prepeljati knežji kamen iz koropkega deželnega muzeja na sedež deželne vlade. Že tedaj pa je bilo napovedano, da bodo knežji kamen dokončno preselili v dvorano grbov v
celovpkem deželnem dvorcu.
Knežji kamen je obrnjen temelj rimskega stebra. Na njem so v slovanski državi Karantaniji ustoliče-vali kneze v obredu, v katerem je novi knez prejel oblast iz rok svobodnega slovenskega kmeta, tako imenovanega koseza. Obred se je kasneje nadaljeval tudi v vojvodini Koropki. Zadnji obred v slovenskem jeziku je potekal leta 1414, ko je tedajiji knez in vojvoda Ernest Železni dejal slovenskemu kosezu: ,,Kmet, ne razumem tvojega jezika."
Do 19. stoletja je knežji kamen stal v bližini cerkve pri Krnskem gradu, nato pa ga je kupilo Zgodovinsko druptvo za Koropko, ki ga je v začetku 20. stoletja prodalo koropkemu deželnemu muzeju.
Kranjska Gora
Do večjega poznavanja islama
Založba Družina je v zbirki Razumevanja izdala delo francoskega avtorja Maxima Rodinsona ,,Mohamed", ki so jo predstavili v Ljubljani. Kot je na predstavitvi povedal direktor založbe Družina Janez Gril, gre za prevod dela strokovnjaka in poznavalca islama, za njegovo izdajo pa so se odločili tudi zaradi potrebe po večjem poznavanju islama, ki po mnenju založbe obstaja v Sloveniji.
Knjiga Mohamed v prevodu Rosane Čop se bo besedah Ocvirka drži naslova, saj govori o vsem, kar je povezano z islamskim prerokom, a v pirokem okviru. Rodinson v delu najprej predstavi geopolitično, versko in kulturno okolje Arabije, nato pa govori o Mohamedu od njegovega rojstva, v zadnjem poglavju pa obravnava vprapanje, zakaj se je islam po Mohamedovi smrti obdržal, je povedal Ocvirk.
Rodinson je po besedah Ocvirka tudi poudaril, da ni želel z delom užaliti nobene muslimanske verske ločine. Ocvirk je pe izpostavil, da delo v strokovnih krogih cenijo kot temeljito in uravnovešeno. A Mohamed se obenem bere kot napeta kriminalka ali odličen roman.
Ocvirk pa je med drugim izrazil željo, da bi knjiga izpla v drugačnih okolipčinah, kot so sedanje, ko so v muslimanskem svetu izbruhnili množični protesti zaradi objav karikatur Mohameda v evropskih časnikih.
Ko smo že na Gorenjskem, pojdimo malo vipje in si oglejmo Kranjsko Goro. To mestece, z nekaj več kot 1600 prebivalci, je med najbolj obiskanimi turističnimi kraji, poleti kot izhodna točka za v Julijske Alpe, pozimi pa kot smučarsko sredipče.
Obdajajo jo vrhovi Vitranca — 1 631 m, Male Mojstrovke - 2332 m, Prisojnika -2547 m in Razorja - 2601 m.
Ob starem sredipču je zraslo turistično naselje s 14 hoteli, penzioni in počitnipkimi stanovanji. V tem naselju je trgovsko sredipče in rekreacijski objekti, kot pokriti bazeni, drsalipča, tenis igripča, kazino in minigolf. S sosednjimi naselji Gozd-Mar-tuljk, Podkoren, Rateče in dolino Planice, tvori enotno turistično sredipče, kjer se prirejajo tudi mednarodna tekmovanja v alpskem smučanju in pa seveda smučarski skoki in poleti na svetovno znani skakalnici Planici.
Sicer se Kranjska Gora omenja že leta 1326, a je bila vsa ta pokrajina malo naseljena in zaradi ostrih klimatskih razmer prometno precej odmaknjena. Med 1. svetovno vojno so ruski ujetniki zgradili cesto čez preval Vrpič, iz doline Save v dolino Soče, da bi avstrijska vojska imela hitrejpi dostop na sopko fronto. Pri gradnji te ceste se je pozimi leta 1917 odtrgal sneženi plaz in zasul okoli 110 ruskih ujetnikov in nekaj stražarjev. Njim v spomin so preživeli ujetniki zgradili značilno Rusko kapelico ob cesti.
Zaradi običajno obilo snega in lažjega dostopa po zgraditvi železnice iz Jesenic do Trbiža v Italiji, ki je peljala skozi dolino Save — na kratko, Dolino — se je začel razvijati zimski turizem, posebno po letu 1934, ko je bila zgrajena skakalnica Planica.
Kot kulturne zanimivosti sta omembe vredni cerkev Device Marije Vnebovzete iz 16. stoletja, zgrajene po koropkih vzorih — prvi prebivalci tega kraja se pripli iz Koropke — in pa dobro ohranjena Liznej-kova hipa, v kateri si lahko ogledamo etnografsko muzejsko zbirko in pa ,,črno kuhinjo" — ko so pe kuhali v posodah,
obepenih nad ognjipčem ali so jih pristavljali k ognju in so bile vse stene črno okajene —. Tu je tudi rojstna hipa J. Vandota, avtorja otropkih zgodb o Kekcu.
Kot je bilo že omenjeno, je Kranjska Gora izhodna točka za poletne izlete in za smučarske teke. Od tu vodijo poti na Srednji vrh, na Podkoren, v sotesko Mar-
Skakalnica Planica v letih 60.
tuljskega potoka, čez gorski preval Vrpič, ki se potem nadaljuje do izvira Soče, v dolino Krnica in dolino Planica. V tej dolini, pod skupino Ponc, so zgradili od leta 1934 ptiri smučarske skakalnice, na katerih je bilo postavljenih več svetovnih rekordov, s ,,poleti" od 100 m (1936) do 225 m (2000).
Za smučanje je okrog Kranjske gore urejenih okoli. 40 km lažjih in zahtevnejpih smučarskih prog za hojo in tek na smučeh. Na pobočju Vitranca se vrpe tudi mednarodne tekme v smuku.
Zbral in sestavil Franci Markež
Depifrirani Da Vinci
Skrivnosti in laži
AMY WELBORN
(1)
Že sama knjiga Da Vincijeva pifra je sprožila ostro polemiko. Sedaj prihaja pe film. Ker smo zasledili o tem kaj malo resnih razprav se nam zdi umestno, da ponatisnemo članek, ki ga je na svoje spletne strani postavila ,,catholic.net". Prvi del objavljamo v tej ptevilki, konec pa prihodnjič.
Da Vincijevapfra (po ppansko El codigo Da Vinci) vsa govori o skrivnostih: o skrivnih družbah, skrivnem znanju, skrivnih dokumentih in celo o družinskih skrivnostih.
Najpomembnejpe skrivnosti seveda zadevajo Jezusa in Marijo Magdaleno. Brow-novi junaki pogosto trdijo, da je tradicionalno krpčansko razumevanje Jezusovega življenja in javnega delovanja napačno. Kar bi torej pomenilo, da je Nova zaveza, ki je vir tega razumevanja, popolnoma neverodostojen vir informacij.
Za to gre. Temu se nikakor ni mogoče izogniti. Naj vas zanimajo možnosti, če vam je to vpeč, toda če izpeljemo stvari do njihovega logičnega konca, verjeti kateremu koli od sklicevanj na zgodovino v Da Vincijevi pifri pomeni, da zavračamo pripoved, ki jo daje Nova zaveza o Jezusu, njegovem javnem delovanju in o prvih dneh krpčanstva.
Ali je to razumno stalipče? Ali bi lahko Nova zaveza zares bila tako brez koristi, ali pe slabpe — goljufija?
Premislimo tudi tole: Ali so viri, ki jih
uporablja Brown, kot viri o Jezusu resnično boljpi od Nove zaveze?
Vzemimo primer vseh teh drugih ,,evangelijev", o katerih ves čas govorijo Brownovi junaki, primer teh skrivnih spisov: Ali bi morali verovati, da govorijo resnico o Jezusu, samo zato, ker Brown pravi, da jo? Poglejmo.
GNOSTIČNI EVANGELIJI
Kot smo opazili že prej, jemlje Brown svoje ideje o Jezusu, Mariji in Svetem Gralu iz psevdozgodovinskih knjig, kot sta Sveta kri, sveti Gral in Templjarsko razodetje. In vendar, ko opisuje tisto, za kar trdi, da je resnična narava Jezusovega poslanstva in vloga Marije Magdalene v njem, se naslanja na druge vire.
Še posebej stopa po korakih svojega zgodovinarja, Teabingu, in uporablja knjige, ki jih omenja kot Gnostične evangelije, kot dokaz za pravljico, ki jo tke o Jezusu. Pravi, da govorijo o „Kristusovem služenju na zelo človepki način" in navaja odlomke, ki opisujejo tesen odnos med Jezusom in Marijo Magdaleno, pa tudi ljubosumje, ki so ga apostoli občutili zaradi tega odnosa. Teabing razlaga, da vse to razodeva resnično Marijino vlogo najodličnejpega sprejemnika in apostola Jezusovega modrostnega učenja in vzpostavlja oder za spor med njo in Petrom, ki se potem spretno prelije v druge teorije, vzete iz drugih knjig. Toda ali ti spisi dosegajo raven teh močnih trditev? Ali naj bi jim zaupali, da nam bodo podali resnico o Jezusovem življenju, spo-
ročilu in javnem delovanju? In ali je v njih Jezus zares predstavljen tako očarljivo ,,človepko", kakor trdi Brown?
Ti ,,gnostični evangeliji", kakor jih imenujemo, so zanesljivo resnični dokumenti. Dejansko so stari že stoletja, povečini niso evangeliji v strogem pomenu besede in so sad razpirjenega, težko opredeljivega gibanja, ki je bi o zelo priljubljeno v starem svetu, v drugem in tretjem stoletju, potem pa pe več stoletij.
Gnosticizem ni bil organizirano gibanje. Obstajalo je nekaj jasno prepoznavnih gnostičnih sekt, toda gnostični način mipljenja in pojmi so se vtihotapili v druge intelektualne sisteme tega obdobja. To bi lahko primerjali z vplivom, ki ga je imelo v zadnjih dvajsetih letih gibanje samopomoči in samospoptovanja na življenje Američanov. Kamor koli pogledate, se zdi, slipite spodbude, da bodite ,,kar najbolj vi sami" in da postavite osebnostno rast v sredipče svojih prioritet. Najdete jih v televizijskih programih in v filmih, v glasbi, v poslovnih praksah, v vzgoji in celo v cerkvah. To gibanje ni organizirano, nobenega osrednjega vodstva nima, kaže se na različne načine, nekatere bolj in druge manj očitne, vendar je jasno, da obstaja.
Gnostično mipljenje je sicer na različnih krajih in ob različnih časih privzemalo različne oblike, vendar je ponavadi vključevalo nekaj stalnih tematik:
- Vir dobrega, vir pristnega življenja je duhovno. - Snovni in telesni svet je slab.
-	Beda človeptva je ujetniptvo duhovne ,,iskre" v zaporu snovnega telesa.
-	Odrepenje — ali sprostitev tega ujetega duha — dosežemo tako, da pridobimo spoznanje (spomnite se: ,,gnosis" pomeni ,,spoznanje"). - Le maloptevilni so vredni sprejeti to skrivno spoznanje.
V starem svetu je bilo različic gnostič-
nega mipljenja brez ptevila; nekatere so vključevale precej dodelane hierarhije resničnosti in zamotana obredja.
Gnostične prvine so nujno naple pot v mipljenje nekaterih kristjanov (prav kakor se je govorica samopomoči pritihotapila v način, kako govorimo o veri). V drugem in tretjem stoletju je bil gnosticizem pe posebej privlačen in je krpčanske mislece soočil s prvim pravim teolopkim izzivom. Gnostične različice krpčanstva so ponavadi črnile Staro zavezo, omalovaževale ali zanikale so Jezusovo človepko naravo in prezrle njegovo trpljenje in križanje. Gnostiki so pisali o svojih verovanjih, pridobivali so privržence in se posvečali poučevanju in skrivnim obredom. V svoji zgodnji odrasli dobi je bil veliki sveti Avguptin član gnostične sekte, imenovane manihejci, in jo je nazadnje zapustil, ko se je popteno soočil z nedoslednostmi in nesmisli manihejskega nauka (gl. Izpovedi, knjige 3-5).
Spise, ki jih uporablja Brown, da bi naslikal svojo sliko, kakpen je bil v resnici Jezus, so napisali privrženci gnostičnih različic krpčanstva. To mipljenje je cvetelo v drugem in tretjem stoletju, kar pomeni, da so ti spisi, ki naj bi razodeli skrivno, pristno spoznanje o Jezusu, nastali v istem obdobju — več kakor sto let po Jezusovem javnem delovanju, veliko pozneje kakor katera koli od novozaveznih knjig, ki so vse nastale do konca prvega stoletja.
Tako se moramo — pe preden sploh pregledamo njihovo vsebino (kar bomo storili pozneje) — z iskrenim in odprtim umom vprapati, zakaj bi pravzaprav morali verjeti, da nam ti poznejpi dokumenti povedo o dogodkih več kakor starejpi dokumenti?
Konec prihodnjič
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
VEČ ŽENSK KOT MOŠKIH
V Sloveniji živi dva odstotka več žensk kot monkih in predstavljajo 44 odstotkov vsega delovno aktivnega prebivalstva. Vendar pa je stopnja registrirane brezposelnosti za ženske vinja kot za monke.
130-LETNICA UČITELJIŠČA V GORICI
Ob 130. obletnici ustanovitve slovenskega učitelj inča za dekleta v Gorici so v Slovenskem nolskem muzeju predstavili publikacijo Učiteljice v nolskih klopeh, ki jo je izdal novogorinki Pokrajinski arhiv. V knjigi so zbrani prispevki 17 avtorjev, ki se ukvarjajo predvsem s preučevanjem zgodovine nolstva. Gorinko učiteljinče je bilo eno prvih, kjer je pouk vsaj delno potekal v slovenskem jeziku in je imelo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika ter pri uveljavljanju žensk v družbenem življenju.
GOSPODARSKA RAST
Slovenija je v letu 2005 po prvih ocenah državnega statističnega urada zabeležila 3,9-odstotno gospodarsko rast. Gospodarska rast v letu 2005 je v glavnem temeljila na visoki rasti izvoza in umirjeni rasti uvoza. Posledično je saldo menjave s tujino k 3,9-odstotni gospodarski rasti prispeval 2,3 odstotne točke. - Predlani je Slovenija zabeležila 4,2-odstotno gospodarsko rast.
DELA NA AVTOCESTAH
Načrt razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2006 je najobsežnejni doslej. Dela bodo potekala na 174 kilometrih avtocest, hitrih cest, priključkov in navezovalnih cest, od tega bo 22,3 kilometra odprtih za promet, na 47,5 kilometra avtocest pa se bo gradnja pričela. Namenjenih pa je 170,6 milijarde tolarjev oziroma skoraj 38 odstotkov več kot lani.
PO SVETU
UMRL SLOBODAN MILOŠEVI»
V celici pripora haankega sodinča je umrl nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milonevič. Od leta 2002 so mu sodili zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije. Milonevič sodinča ni nikoli priznal. Za razpad Jugoslavije je obtoževal zahodne velesile. Že nekaj časa je imel Milonevič težave s srcem in povinanim krvnim pritiskom. Zaradi tega je bilo sojenje večkrat prekinjeno. Njegovo pronnjo za odhod na zdravljenje v Rusijo je haanko sodinče prejnnji mesec zavrnilo, saj se je balo, da se od tam ne bi več vrnil. Po obdukciji je nizozemski toksikolog zatrdil, da je nekdanji jugoslovanski predsednik namenoma vzel napačno zdravilo, ki je izničilo učinke predpisanih zdravil proti visokemu krvnemu tlaku. Smrt nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloneviča politično ne spremeni potrebe, da se morata regija in Beograd soočiti z dedinčino preteklosti, katere del je bil.
IRAN PO SVOJE NAPREJ
Iran se ne bo več pogajal o predlogu Moskve o bogatenju urana na ruskem ozemlju. Po besedah tiskovnega predstavnika tamkajnnjega zunanjega ministrstva se bo zdaj lotil velikopoteznega postopka plemenitenja urana doma. Ruski predlog za Teheran ni več sprejemljiv, ker je Mednarodna agencija za jedrsko energijo minuli teden odločila, da bo iransko jedrsko vprananje obravnaval Varnostni svet Združenih narodov.
TEŽAVE ZDRUŽENIH NARODOV
Zaposleni v Združenih narodih so izrazili nezaupnico načrtu reform, ki jih je predlagal generalni sekretar Kofi Annan. Sindikat, ki zastopa več kot 5 tisoč ljudi, meni, da ukinitev zaposlitev za nedoločen čas in nova politika o mobilnosti delovnih mest pomeni napad na mednarodne civilne javne službe. Annan ob tem poudarja, da so od ustanovitve Združenih narodov doslej z reformami izvajali le manjne spremembe, sekretariat pa za učinkovito delovanje potrebuje temeljit poseg. Tako predlaga radikalne reforme, med drugim tudi velike selitve dejavnosti osebja iz New Yorka zaradi zmanjnanja stronkov.
ANGLIJA BREZ NORIH KRAV?
Veterinarski izvedenci držav članic Evropske unije so soglasno podprli dvig embarga na izvoz živega goveda, govedine in izdelkov iz govejega mesa iz Velike Britanije v druge države članice. Odločitev naj bi Evropska komisija sprejela v roku nestih tednov. Kot je znano trenutno za Veliko Britanijo velja popolna prepoved izvoza živega goveda, pod zelo strogimi pogoji pa je unija leta 1999 dovolila izvoz mesa živali, starih od nest do devet mesecev. Povezava je omenjene ukrepe uvedla leta 1996 zaradi bolezni norih krav.
PALESTINCI IŠČEJO IZHODA
Palestinsko gibanje Hamas nadaljuje pogovore o oblikovanju niroke vladne koalicije. Predlog programa so
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES OBčNI ZBOR SFZ
je bil na Pristavi v Moronu v nedeljo, 11. marca. Na njem so odborniki podali poročila o delu fantovske zveze v pretekli poslov. dobi. Člani so jih odobrili. Sklenjeno je tudi bilo, da bo SFZ imela svoje stareninstvo.
Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni: predsednik Lovro Tomažin, podpredsednik Franc Bi-dovec, tajnik Jože Prijatelj, blagajnik Lojze Zorec in gospod Jernej Tomažin. V nadzornem odboru so: predsednik Milan Magister, Franc Malovrh in Lojze Rezelj. V razsodinču pa so predsednik Janez Kralj, Franc Vester in Jože Musar.
OSEBNE NOVICE
Iz vasi Sela — Lipoglav pri Šmarju Sap je prispel 8. marca v Argentino g. Ivan Habič, oče g. Ivana Habiča v Lanusu. Želimo mu vso srečo in veliko zadovoljstvo v Argentini.
Družinska sreča. V družini g. Stanka Vovnek in njegove žene Sonje, roj. Florjančič se je rodil sin, ki je pri krstu dobil ime Karel Robert. Čestitamo!
RAMOS MEJIA
V	soboto zjutraj se je vrnil z obiska v Severne Amerike g. Janko Mernik, vodja Mladinskega doma v Salezijanskem zavodu v Ramos Mejia. Na letalinču ga je s skupino slov. fantov sprejel in pozdravil ravnatelj salez. zavoda z nekaterimi Mernikovimi duh. sobrati.
V	nedeljo je bil v Mladinskem domu mesečni sestanek. Mano je imel g. Jože Peterlin. Ker sedaj odhaja nazaj na svoje službeno mesto na jug, je fantom za slovo povedal nekaj vzpodbudnih besedi in jim dal več dobrih nasvetov. Po mani je bil sestanek. Na njem je g. Mernik govoril o svojem potovanju v Severno Ameriko ter o vtisih, ki si jih je nabral med potjo. To deželo je prikazal v luči,
kakrnna je. Ni pretiraval v hvali, pa tudi ni ntedil v graji.
Po sestanku je bilo skupno kosilo asado. Med fanti je bilo tudi več gostov kot gg. duh. svetnik Klemenčič ter Stanko Skvarča. Po kosilo se je g. Jože Peterlin poslovil od fantov, ki so se mu ob tej priložnosti zahvalili za skrb, ki jim jo je posvečal v času svojega bivanja v Ramos Mejia, ter odnel na svoje staro mesto v Comodoro Rivadavia.
BARILOCHE
Drugi vstop na Slovenski zvonik — Dne 4. 3. 56
so barilonki plezalci Wenceslavo Clerch, Anselmo Weber in Manolo Puentes izvedli drugi vzpon na Slovenski zvonik, ki sta ga pred ntirimi leti prvič preplezala nana skalana Bertoncelj in Jerman. Vse do sedaj in kljub opetovanim poskusom je težka granitna npica zavračala oblegovalce.
Uspela naveza je plezala osem ur, dosegla vrh z nočjo in prenočevala tik pod vrhom stolpa brez vetrovk in puloverjev.
Zmagovalce — eden od njih je avstrijski Tirolec, druga dva pa sta Španca — so slovenski planinci sprejeli s čestitkami in v prijetni in ntevilni družbi v Baru „Amerika" smo pokramljali o težavnem podvigu.
V.A.
Svobodna Slovenija, nt. 11. 15. marca 1956
SLOVENCI IN ©PORT
poslali vsem strankam, nato pa naj bi razpravljali o podrobnostih. Viri v Fatahu trdijo drugače. Tako naj bi najprej govorili o pogojih, ki jih je palestinski predsednik Mahmud Äbas postavil ob imenovanju Hanije za mandatarja. Zahteval je namreč, da mora Hamas spontovati vse sklenjene sporazume z Izraelom. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak pa je opozoril, da bi morebitna prekinitev mednarodne pomoči palestinskim oblastem okrepila terorizem. Izrael in skrajno palestinsko gibanje Hamas pa je pozval, naj nekoliko omilita vsak svoje stalinče.
BRAVO, PETRA!
Najboljni slovenski smučarski tekačici Petri Majdič je končno uspelo. Na sprinterski preizkunnji svetovnega pokala v norvenkem Drammnu v klasični tehniki se je prvič v življenju povzpela na najvinjo stopničko. Druga je bila Kanadčanka Beckie Scott (+0,5), tretja pa Norvežanka Hilde G. Pedersen (+1,6).
SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO V DRSANJU
Ljubljana je v Hali Tivoli gostila svetovno mladinsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. Korejka Yu Na Kim je nova mladinska svetovna prvakinja v umetnostnem drsanju. Petnajstletna korejska drsalka je bila najuspenpejna in prejela oceno 116,68 točke. Drugo mesto je pripadlo branilki naslova, prav tako 15-letni japonski drsalki Mao Asada, ki je sicer pred začetkom prvenstva v Tivoliju veljala za glavno favoritko.
Naslov mladinskega svetovnega prvaka si je z novim osebnim rekordom prostega programa pridrsal Japonec Takahiko Kozuka in s tem Japonski vendarle priboril tako želeno zlato. Slovenski drsalec Luka Čadež je bil 20 (132,38).
v konkurenci nportnih parov sta slavila Američana Julia Vlassov in Drew Meekins. Druga sta bila njuna rojaka Kendra Moyle in Andy Seitz, tretja pa Rusa Ksenija Krasilnokova in Konstantin Bezmaternih.
NEKAJ TOLAŽBE
Potem ko so slovenski reprezentanti v smučarskih skokih na olimpijskih igrah povsem pogoreli, se je zbudil Jernej Damjan. Na tretji tekmi skandinavske turneje svetovnega pokala v Lillehammerju, je edini slovenski predstavnik na tej tekmi zasedel peto mesto in s tem izenačil najboljni dosežek kariere. Zmagal je olimpijski prvak Avstrijec Thomas Morgenstern.
Na drugi tekmi celinskega pokala v Bischofshofnu pa je zmagal Robert Kranjec. Slovenski reprezentant je bil najboljni že v prvi seriji (132 m), z drugim dosežkom druge (133 m) pa je na koncu za 14 točk premagal Avstrijca Balthasarja Schneiderja, ki je bil najboljni v drugi seriji (134,5 m), tretje mesto je zasedel Finec Veli-Matti Linds-troem. Slovenski uspeh je s petim mestom dopolnil Bine Zupan - po prvi seriji je bil tretji, Primož Roglič pa sedmi.
ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE
Z večernim slavnostnim odprtjem so se v Torinu začele paraolimpijske igre, največje letonnje tekmovanje nportni-kov invalidov. V piemontski prestolnici, kjer je po ntiri-najstdnevnem premoru spet zagorel (para)olimpijski ogenj, bo do 19. marca merilo moči več kot 500 tekmovalcev iz 39 držav, med sodelujočimi pa je z dvema smučarjema tudi Slovenija.
VISOKE UVRSTITVE PETRA MANKOČA
Plavalec Peter Mankoč je na mednarodnem plavalnem mitingu v Antwerpnu po dveh sobotnih zmagah v nedeljo osvojil ve dve drugi mesti. Na 100 m prosto je bil za Ljubljančana premočan le nizozemski supernampion Pieter van den Hoogenband. 20 minut kasneje je Mankoč osvojil ne drugo mesto na 50 m prosto.
OSEBNE NOVICE
Krst
V baziliki San Carlos v Buenos Airesu je bil krnčen Nicolas Ignacio Hladnik. Očka je Daniel Hladnik, mamica pa Dr. Mar^a del Carmen Di Matto. Botrovala sta Luciana Firma Paz in Marcelo Rago; krstil pa č. g. Jože Repovž. Srečnim star nem iskreno čestitamo!
Nova diplomantka
Dne 28. februarja je Marija Mehle iz Slovenske vasi z odličnim redom dokončala ntudije na visoki noli za zdravstvene vede v Ljubljani in postala diplomirana medicinska sestra. Čestitamo in želimo veliko poklicnih uspehov v Sloveniji!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druntvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so ne: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Bojan Grobovnek, Nace Frančič.
Mediji: STA, Radio Ognjinče, Družina, catholic.net.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri poraljanju po ponti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za poniljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Vsem veteranom enak status
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK Č asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
DZ je predzadnji dan redne seje s 45 glasovi za (proti 17) sprejel novelo zakona o vojnih veteranih, s katero se na predlog vlade razprja krog oseb, upravičenih do statusa vojnega veterana.
Parlamentarna večina pri sprejemanju novele zakona o veteranih ni upopte-vala pripomb opozicijskih Liberal demokracije in komunistov (SD), ki sta predlagali nekatera dopolnila. Opozicijska SD je predlagala dopolnila, na podlagi katerih bi ta status zagotovili pe nekaterim udeležencem pri obrambi samostojnosti Slovenije. V LDS pa so predlagali črtanje v noveli zakona predvidenega prenehanja veljavnosti zakona o financiranju ZZB NOV.
Po mnenju LDS namreč ni mogoče privoliti v to, da bi bila določitev meril za financiranje Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije
Možnost plačevanja po bančnem sistemu
Naročniki, ki se težko približajo nani pisarni v Slovenski hipi, ali nimajo blizu nanih poverjenikov, lahko sedaj plačajo po bančnem sistemu naravnost na račun Zedinjene Slovenije. Plačilo je možno na sledeče načine:
-	deposito por caja
-	por red Banelco o Link
-	por internet
Podatki za transferenco so sledeči:
Banka: Banco Rio de la Plata S.A.
Titular: Asociacion Civil Eslovenia Unida
CUIT: 30-53331351-1
CBU: 07200526 20000001107322
Cta. Corriente en Pesos: Nro. 052 - 000110732
Po plačilu nam morate dostaviti fotokopijo položnice: po internetu na: esloveniau@sinectis.com.ar po faksu: 4636-2421
OBVESTILA
ČETRTEK, 16. marca:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena-San Martin ,
ob 100 letnici rojstva javnega delavca in politika gospoda Rudolfa Smersuja. Ker je živel in veliko deloval v tem okraju, vabljeni k udeležbi tudi možje. PETEK, 17. marca:
Srečanje pirpega Medorganizacijskega sveta s parlamentarno komisijo RS; ob 20. uri v Slovenski hira. SOBOTA, 18. marca:
Začetek pouka v napih osnovnošolskih tečajih. Nedelja 19. marca:
V Slompkovem domu po mapi občni zbor; ob 13 uri dobrodelno kosilo in srečolov v izvedbi krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena. PETEK, 24. marca:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slovenski hira.
SOBOTA, 25. marca:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hira.
Seja odbora počitni pkega doma dr. Rudolfa Hanželiča
18. uri v Slovenski hira. Ob 19,15 v cerkvi Marije Pomagaj sv. mapa za ustanovitelja doma. NEDELJA, 26. marca:
Občni zbor dru ptva Slovenska vas ob 9.30 v Hladniko-vem domu. Nato ob 12.30 Malgapki asado.
Občni zbor v Napem domu v San Justo, po mara. Opoldan kosilo krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena.
Občni zbor v Slovenskega doma San Martin , po mapi v prostorih doma.
,,stvar proste presoje ministrstva oz. diskrecijske pravice ministra". V liberalni demokraciji se bojijo, da bo z zakonsko novelo omogočena ukinitev oz. zožen-je financiranja dejavnosti zveze borcev, s čimer bo po le za nadaljevanje politike te vlade in resornega ministra za delo Janeza Drobniča, ki je v proračunu zvezi borcev že zmanjpala sredstva.
S pomisleki opozicijske LDS so se strinjali tudi v opozicijskih SD in SNS, saj se bojijo, da se bo z ukinitvijo posebnega zakona posredno ukinilo ohranjanje tradicij narodnoosvobodilnega boja.
Dopolnilo je bilo zavrnjeno z 41 glasovi poslancev koalicijskih SDS, NSi in SLS, za sprejetje dopolnila pa je bilo 24 poslancev (LDS, SD, SNS, DeSUS in poslanka madžarske narodne skupnosti).
Ob poslanski razpravi o predlagani noveli zakona o vojnih veteranih, ki ukinja poseben status zveze borcev NOV, je minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič pojasnil, da je namen zakona zagotavljanje enakega statusa vsem vojnim veteranom. Opozicijski poslanci pa so ukinitvi financiranja zveze borcev ostro nasprotovali, saj se med drugim bojijo, da gre za poskus reinterpretacije preteklosti in ,,ubijanje spomina".
Po vladnem predlogu bi namreč z dnem uveljavitve novele zakona prenehal veljati zakon, ki je doslej urejal financiranje zveze borcev. Po novem bi namreč resorni minister Drob-nič predpisal natančnejpa merila za financiranje dejavnosti druptva ali zveze vojnih veteranov v podzakonskem aktu. Ta nova merila pa bi veljala tudi za Zvezo združenj borcev NOV Slovenije.
Drobnič je pojasnil, da zakon postavlja enaka merila in da ne vzdržuje kakrpnega koli razlikovanja med veterani, tako veterani vojne za Slovenijo kot veterani druge svetovne vojne, pravi Drobnič in poudarja, da mora biti ,,nediskrimina-tornost nape edino pravo merilo", Poudaril je pe, da borci in tisti, ki so kakor koli sodelovali v drugi svetovni vojni, ohranjajo vse pravice neokrnjene, merilo v predlogu pa je ptevilčn-ost. Sicer pa so sredstva za delovanje obeh organizacij, torej zveze borcev in veteranov vojne za Slovenijo, približno enaka. ,,Celo mislim, da je v proračunu za veterane vojne za Slovenijo manj sredstev." Minister
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
14. marca 2006
Drobnič je pe opozoril, da je v nekatera veteranska druptva vključenih veliko mladih, ki v drugi svetovni vojni niso sodelovali, pa jih druptva vendarle vodijo v svojih evidencah.
Koalicijski poslanci so po drugi strani soglapali z Drobničevo argumentacijo in opozarjali, da morajo biti veteranske organizacije izenačene. Poslanec NSi Franc Capuder je denimo dejal, da ne more imeti neko druptvo ali organizacija več pravic kot pa ostale primerljive organizacije. Treba je pač zaključiti s financiranjem po posebnem zakonu iz bivns Jugoslavije, ki je urejal financiranje zveze borcev, pe poudarja Capuder.
Zaradi interneta najbolj zapostavljene knjige
Rezultati raziskave organizacije JupiterResearch kažejo, da postaja internet najpomembnejp medij za večino Američanov, na spletni strani poroča Microsoft. Povprečni uporabnik interneta za brskanje po spletu nameni ptirinajst ur tedensko, prav toliko pa nameni tudi gledanju televizije.
Tudi tisti Američani, ki sodijo med najboljpe bralce časopisov in revij, priznavajo, da za branje publikacij namenijo manj časa kot za internet in gledanje televizije. Televizijske postaje in časopisna podjetja zato
tvegajo, da bodo izgubila celotno generacijo uporabnikov, če se ne bodo takoj posvetila spletni ponudbi.
Raziskava je pe pokazala, da internet prav tako zamenjuje druge medije, kot so radio, revije in knjige. Slednje so najbolj prizadete, saj kar 37 odstotkov uporabnikov interneta izjavlja, da zaradi uporabe interneta preberejo manj knjig.
Uporabniki, ki namenijo največ pozornosti internetu, sodijo tudi med najbolj pogoste uporabnike naprednih internetnih tehnologij, kot sta pretočni radio in RSS.
RINCÖN DE MI PATRIA
Asociacion Civil sin Fines de Lucro Mat. 19197 leg. 1/95350
CONVOCATORIA
Asamblea General Ordinaria
El dia 26 de marzo de 2006 a las 10.30 horas en la sede de la Asociacion Civil sin Fines de Lucro "RINCON DE MI PATRIA", con domicilio en la calle Ramon Carrillo 2362/66 de la Ciudad de San Martin, provincia de Buenos Aires, a efectos de tratar el siguiente orden del dia:
1.	Apertura de la sesion por el Senor Presidente.
2.	Eleccion de dos asambleistas para firmar el Acta de la Asamblea, junto con el Presidente y el Secretario.
3.	Informe del Secretario, lectura del acta de la asamblea anterior.
4.	Informe del Tesorero, lectura y consideracion de la memoria, balance general, inventario, cuentas de gastos y recursos y el dictamen del organo de fiscalizacion del ejercicio cerrado el 31 de diciembre de 2005.
5.	Aprobacion del Balance Economico 2005.
Antonio Pedro Podrzaj, Presidente Juan Miguel Filipic, Secretario
RINCÖN DE MI PATRIA
Asociacion Civil sin Fines de Lucro Mat. 19197 leg. 1/95350
CONVOCATORIA
Asamblea General Extraordinaria
El dia 26 de marzo de 2006 a las 11.30 horas en la sede de la Asociacion Civil sin Fines de Lucro "RINCON DE MI PATRIA", con domicilio en la calle Ramon Carrillo 2362/66 de la Ciudad de San Martin, provincia de Buenos Aires, a efectos de tratar el siguiente orden del dia:
1.	Apertura de la sesion por el Senor Presidente.
2.	Eleccion de dos asambleistas para firmar el Acta de la Asamblea, junto con el Presidente y el Secretario.
3.	Consideracion y aprobnacion de los Senores asambleistas del ingreso de la entidad a la "FEDERACION DE EINTIDADES ESLOVENAS EN LA ARGENTINA".
4.	Designacion de un delegado titular y un suplente para representar a la entidad por el termino de dos (2) anos.
Antonio Pedro Podrzaj, Presidente Juan Miguel Filipic, Secretario
Nogometna ekipa Zedinjena Slovenija
//
1 EVRO 1 US dolar
239,6 SIT 201,0 SIT
vabi fante od 14. leta dalje na prvi sestanek in trening, ki bo v torek, 21. marca ob 20. uri
v Klubu ,,Huracan de San Justo" - Illia 1159, S. Justo. MlajTii od 16. let naj na prvi sestanek pridejo v spremstvu enega od starnsv.
Več podrobnosti lahko dobite pri Juretu Urbančiču na tel 4691-2579
ali 155-043-8099
NAŠ DOM SAN JUSTO
Nedelja, 26. aprila 2006
ob 08.00 uri: sv. mapa
ob 10.00 uri: občni zbor Napega doma
ob 13.00 uri: slavje 35. obletnice Zveze slovenskih mater in žena odsek San Justo: dobrodelno kosilo, srečolov ter akademija