srečno novo leto NASE DELO GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA LETO XVI ŠTEVILKA 5 DECEMBER 1981 d tečna in u&pe&na naaa teta 1982 o a m zeLijo- cLmzken.&p&Litien.e Gzgajuzaejge ^am&uptcmuL gtgani in. Ulka Naša priznanja Lesnoindustrijski kombinat Liko Vrhnika ima že dolgoletno tradicijo delovanja po celotni Jugoslaviji ter ima z ozirom na to izredno obširen krog svojih sodelavcev, ki izhajajo iz razno raznih zvrsti oziroma panog. Tako sodeluje Liko z raznimi gradbenimi in trgovskimi podjetji, z raznimi ustanovami, zavodi, zadrugami, predstavništvi, itd. Tako smo v letošnjem letu prejeli od nekaterih naših partnerjev, razna priznanja, diplome, plakete, ki so nam jih podelili ob obhajanju svojih jubilejev. Priznanja, diplome oziroma plakete smo prejeli od sledečih: 1. Medobčinska skupnost za zaposlovanje Ljubljana — Prejeli smo priznanje za prizadevno delo na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, 2. GP 7. Juli Beograd — Ob 30-letnici obstoja in dela nam je v znak priznanja za dolgoletno —• poslovno sodelovanje dodelilo »Povelju«, 3. SGP Pionir Novo mesto — Ob 35-letnici ustanovitve podjetja nam je podelilo priznanje za uspešno poslovno-tehnično sodelovanje ter razvijanje dobrih medsebojnih odnosov, 4. DS DO Javor Pivka — Ob 30-letnici ustanovitve in dela nam je izrekel priznanje ter izročil plaketo za dolgoletno — uspešno sodelovanje, 5. SGP Grosuplje — Ob svojem jubileju 35 let dela nam je podelilo spominsko plaketo za uspešno in dolgoletno sodelovanje. Navedena priznanja, plakete, diplome smo prejeli na različne načine — osebno ali pa po pošti, za katera pa smo se ob izrazu želja nadaljevanja in utrjevanja dosedanjih dobrih odnosov, seveda zahvalili v obliki, katere je narekoval način prejema priznanja ... Jubilanti ODLIKOVANCI — JUBILANTI IN UPOKOJENCI DO »LIKO« Tako kot vsako leto smo tudi v letošnjem letu podelili odlikovanja in priznanja odlikovancem, jubilantom in upokojencem. Pri organizaciji srečanja se je v letošnjem letu spremenilo v toliko, da smo jubilejni dan praznovali vsi skupaj — jubilanti vseh TOZD-ov in Delovne skupnosti. Povabljeni so bili tudi vsi upokojenci, ki so se in ki se bodo v letošnjem letu upokojili. Za skupno srečanje smo se odločili predvsem za- to, da se medsebojno spoznamo in skupaj pokramljamo. Srečanje je bilo v četrtek, dne 26. novembra ob 16. uri v gostilni PEKEL pri Borovnici. Ob prihodu jubilantov v gostinski prostor so kadrovniki lokacije Verd in Borovnica tov. Urhova in tov. Horvatova pripele vsakemu nagelj. Ko smo bili vsi zbrani je predsednik delavskega sveta DO »LIKO« tov. PIVK Jože pozdravil vse navzoče. V pozdravnem govoru je izrekel iskrene čestitke vsem odlikovancem, jubilantom in upokojencem. Spomnil nas je na obletnico praznovanja praznika 29. november in poudaril, da vse kar danes imamo povezujemo z narodnoosvobodilno borbo, s poštenim delom vseh delovnih ljudi Slovenije in vse Jugoslavije na čelu z imenom prvega borca naše revolucije tov. TITA, ki nas je vodil vse do svoje smrti v borbi in graditvi naše socialistične Jugoslavije po poti, po kateri hodimo in bomo hodili in katera je pri nas in v svetu znana kot Titova pot. Po končanem slavnostnem govoru je tov. Pivk Jože podelil trem zaslužnim delavkam odlikovanja medalje dela. Nato so predsedniki delavskih svetov TOZD-ov podelili jubilantom zahvale za 10, 20 in 30 let neprekinjene dobe v DO LIKO in upokojencem zahvale ter spominsko darilo — knjigo »Zakladi Slovenije«. Na zaključku slavnostnega dela je spregovoril vodja DO LIKO tov. Kovač ing. Friderik, čestital je in zaželel odlikovancem in jubilantom še veliko delovnih uspehov, upokojencem pa trdnega zdravja, da bodo še vrsto let uživali zasluženi pokoj. Nadaljeval se je prosti program. Za popestritev prijetnega vzdušja je poskrbel tov. Grmek Peter s svojo harmoniko. Ob zakuski in kozarcu vina je medsebojno kramljanje oživelo. Ples in domača pesem sta vodila vabljene do strnitve dneva. ODLIKOVANJA Vogrinc Nuška Markelj Francka Kralj Viktorija NAGRADE OB DELOVNIH JUBILEJIH TOZD Tovarna stolov za 10 let neprekinjene delovne dobe: Breznikar Marija Oblak Jožefa Slovša Ivanka Sedej Angela za 20 let delovne dobe: Šalamun Francka Turk Ana Peršin Ljudmila za 30 let delovne dobe: Gutnik Mimi Vogrinc Nuška TOZD Tovarna vrat Borovnica: za 10 let delovne dobe: Albreht Milka Remc Petra Stjepanovič Zlata Novak Srečko Zelič Nevenka Čurgus Anka Novak Marija Verbič Janez za 20 let delovne dobe Garafolj Ciril Turk Marcel Stipančevič Djuro Pošeta Perina TOZD Primarna predelava za 10 let delovne dobe Muratagič Husein Šemrov Vincencij Jeraj Anton za 20 let delovne dobe Novak Franc Molek Jože TOZD Servisi — energetika za 10 let delovne dobe Svete Jože Petelin Anton Škrbec Ivan za 20 let delovne dobe Brenčič Jože Hrovatin Ivan Eržen Marinka TOZD Blagovni promet za 20 let delovne dobe Veljanovski Vaško Pavlovčič Ivan Ogrin Janez Delovna skupnost za 10 let delovne dobe Suhadolnik Ivanka Žakelj Marija Košir Ana za 20 let delovne dobe Sivka Alojz Štrukelj Jože Razgovor z Med letošnjimi jubilanti je bila tudi ERŽEN MARINKA, tehnična administratorka v TOZD Servisi-ener-getika Borovnica. Pred 20 leti — bolj točno 5. 9. 1961 je prispela v takratni LIKO BOROVNICA na delovno mesto administratorka v »pogon« Borovnica. Takrat so bile pisarne še v baraki poleg sedanje upravne stavbe. Vodja pogona je bil tov. Polde Dobnik. Na vprašanje: Kaj je bilo takrat najtežje, je odgovorila, da prav gotovo delo s kamioni. Ograje še ni bilo, odhodi in prihodi so bili bolj zavest ljudi kot pa evidenca pri vratarju. Takratni »pogon« je imel poleg kamionov, avtobusa, ki ga je vozil sedanji vratar Janez Škrbec — še mnoge novogradnje in montaže, med katerimi je bila najpomembnejša — domontaža lokomobile Wolf v Makedoniji, po težkem transportu pa nato montaža v Borovnici. Delalo se je vse sobote, nedelje in praznike, zato je bila tudi evidenca in obračunavanje težje oziroma zahtevnejše. Dobila je novega vodjo po- SEZNAM UPOKOJENCEV Maček Anton Fekonja Štefan Pristavec Marija Sedej Angela Kos Antonija Zalar Ana Hanžek Štefan Peršin Anton Jager Slavomir-Janez Seljak Janez Opeka Marjanca Gostiša Antonija Rizman Anton Jurca Angela Malovrh Franc Nagode Ciril Brenčič Milka Pavlovčič Ivan Stane Urh jubilantko gona dipl. ing. Marjana Štrausa. Iz teh časov se najbolj spominja eksplozije v kompresorski postaji, kjer je tov. Tone Košir le po naključju ušel smrti. Pozneje se je pisarna pogona preselila nad sušilnice, kjer so bile tudi pisarne vratarne oziroma njihova priprava dela. Prav nič se ni pohvalila z to lokacijo. V pisarni so se čutile vibracije in ropot ventilatorjev sušilnic, poleg tega pa je bila še neznosna vročina. Prav srečna je bila kot pravi, ko se je pisarna pogona preselila v sedanjo upravno stavbo. Tudi tukaj ni ostala dolgo. Po dovršitvi nove linije vrat, skladišča vrat in lakirnice, se je dogradila tudi nova kotlovnica in mehanična. Preselila se je nad mehanično delavnico, kjer sta bila dva pisarniška prostora. Tu je bilo še kar lepo, ker je bilo delo z delavnicami priročno. Tudi tukaj ni ostala dolgo. Preselila se je zopet nazaj v upravno stavbo. Takratnega vodjo pogona Brenčič Franca je zamenjal Modrijan Franjo (v. d.), njega pa Drobnič Janko prav tako v. d. vodje TOZD Servisi-ener-getika. Tako smo končno zamenjali »pogon« z TOZD Servisi-energetika, vodja pa je sedaj tov. Istenič Marko. Na vprašanje kaj si v bodočnosti najbolj želi pa je odgovorila ,da si želi predvsem močan in zdrav kolektiv, da bi imeli ljudje do dela in okolice polno razumevanje. V imenu delavcev TOZD Servisi-energetika in v svojem imenu jim želim v prihodnosti še mnogo lepih dni in zdravja, vsem ostalim jubilantom pa prav tako iskrene čestitke. Franko Martinčič Na podlagi sklepov delavskih svetov temeljnih organizacij in delovne skupnosti ter na podlagi odločitve zborov delavcev, je bil v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti dne 24. 11. 1981 izveden referendum o vprašanju sprejema: 1. Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo temeljne organizacije (oz. delovne skupnosti). 2. Spremembe in dopolnitve statuta SOZD UNILES in spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD UNILES V TOZD Tovarna vrat in Tovarna stolov pa so se odločali še o 3. spremembi statuta temeljne organizacije. Prvi samoupravni akt vsebuje predvsem spremembe sedanjega sistema delitve osebnih dohodkov, kar izhaja iz stališč III. kongresa sa-moupravljalcev Jugoslavije, kakor tudi stališč II. konference Zveze sindikatov Slovenije ter je pripravljen na osnovi Samoupravnega sporazuma delovne organizacije, katerega smo sprejeli na referendumu v mesecu novembru preteklega leta. Z drugim referendumskim vprašanjem pa naj bi potrdili naše predhodno soglasje, sprejeto v vseh temeljnih organizacijah v mesecu januarju, da se strinjamo s priključitvijo delovne organizacije TRIBUNA k SOZD UNILES. S predlagano spremembo statuta pa se spreminja sestav delegacij v TOZD Tovarna stolov in v TOZD Tovarna vrat tako, da se namesto posebnih delegacij in namesto združene delegacije za posamezne SIS-e oblikuje le splošno delegacijo, ki bo pošiljala delegate v vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Odbor za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu je na seji dne 27. 11. 1981 razpravljal o vzrokih ,ki so pripeljali do tega, da kar v štirih temeljnih organizacijah t.j. Tovarni vrat, Primarni predelavi, Servisi-energetika in delovni skupnosti ni bil sprejet Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo ter v dveh temeljnih organizacijah t.j. v Primarni predelavi in Servisi-energetiki spremembe in dopolnitve statuta SOZD UNILES in samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD UNILES. Odbor je ugotovil, da se je z ne-sprejemom predloga Samoupravnega sporazuma v posamezni TOZD, porušil sistem enotnega razmerja pri nagrajevanju znotraj delitvenih skupin, kajti nov sistem delitve osebnih dohodkov bo veljal za TOZD-a, ki sta sprejela predlagani samoupravni sporazum, ostale temeljne organizacije oziroma delovna skupnost pa bosta uporabljala merila po dosedaj veljavnem sporazumu. Po določilih Zakona o referendumu delavski svet TOZD ne more ponoviti referenduma o istem predlogu šest mesecev po izvedbi referenduma, če gre za statusna vprašanja oziroma tri mesece po izvedbi referenduma, če gre za druga vprašanja. Glede na to, bosta morala TOZD-a, ki nista sprejela predloga priključitve TRIBUNE k UNILESU v času šestih mesecev utrditi utemeljenost te statusne spremembe ter se o njej ponovno odločati po šestih mesecih. V tem času pa bo potrebno vsa sporna vprašanja med delavci razčistiti. Pojem istega predloga pomeni nespremenjen predlog, kar je razumeti, da se o predlaganem Samoupravnem sporazumu o merilih ... lahko ponovno odločamo po treh mesecih. Glede neuspelega referenduma pa je odbor ugotovil, da družbenopolitične organizacije, strokovni delavci do vključno vodij del in samoupravni organi, verjetno niso opravili prav vseh nalog, ki bi vodile v pozitivno razumevanje predloga. Poudarjeno je bilo, da je potrebno dati delavcem, ki opravljajo odgovorne delovne naloge tudi ustrezno plačilo ter da je treba proizvodno delo in delo v težjih razmerah družbeno bolj ceniti in materialno vrednotiti. Tudi resolucija postavlja, da bo potrebno na področju osebne porabe odločneje uveljaviti načelo nagrajevanja po delovni storilnosti in odpravljati ukoreninjeno težnjo po uravnilovki. Pri tem ugotavljanju je odbor spregovoril tudi o odgovornosti tako posameznikov, kakor tudi posameznih organov, ki so prav v tem času s svojo aktivnostjo pokazali odnos do prizadevnosti za reševanje nastale situacije. Kot vzrok nesprejema priključitve Tribune k SOZD UNILES pa je odbor zaključil, da je k temu pripeljalo nerazpoložen) e delavcev v zvezi z novim sitemom delitve osebnih dohodkov, kajti negativnega izida ni bilo pričakovati že z ozirom na to, ker so na predhodnih razpravah priključitev Tribune k Unilesu sprejeli brez konkretnih pomislekov in nasprotovanj. Po zaključeni obravnavi stanja in razmer, ki so nastopile s porušenim sistemom enotnega razmerja pri nagrajevanju znotraj delitvenih skupin, je odbor sprejel sklep, da v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, kjer referendum ni uspel skliče takoj gospodarsko politični aktiv v razširjeni sestavi s tem, da ugotovi vzroke nesprejema predloga referendumskih vprašanj. Odbor je tudi sklenil, da se razpravo usmeri v to, da naj bi se le sprejel tak predlog kot sta ga že pozitivno izglasovala TOZD Blagovni promet in Tovarna stolov. Anka Zakrajšek Referendum UGOTOVITVE IN ODLOČITVE V ZVEZI Z REFERENDUMOM Z DNE 24. 11. 1981 Izvoz v letu 1982 Bliža se konec leta in naša aktivnost je usmerjena že v prihodnje leto, ocenjujemo rezultate, iščemo vzroke neuspehov, predvsem pa planiramo cilje, katere nameravamo doseči v letu 1982. Ne glede na vse težave upamo, da bomo leto 1981 zaključili z c ca 10,5 milijonov dolarjev izvoza kar pomeni, da bomo naš plan dosegli, vendar če upoštevamo, da smo si zadali nalogo realizirati še dodaten izvoz, potem pa ne moremo biti zadovoljni. Vendar upoštevajoč celotno situacijo, še posebno pa stanje na svetovnih tržiščih lahko ugotovimo, da smo bili v izvozu uspešni. Še posebej je naš uspeh pomemben v širšem smislu v tem za našo družbo perečem vprašanju zunanjetrgovinske bilance ter se lahko pohvalimo, da imamo za cca 20 starih milijard dinarjev pozitivnega efekta, za toliko bo namreč naš izvoz večji od uvoza. Večino izvoza smo letos, in tako načrtujemo tudi za bodoče, dosegli z izdelki TOZD Stolarne, res pa je, da bo tudi Vratarna imela uspešne rezultate še posebno če upoštevamo tržno stanje na tem področju ter, da naša vrata še nimajo trdnega tržišča zunaj kot je to primer s stoli oziroma našim pohištvom. LIKO je že vrsto let uspešen izvoznik ter brez večjih skokov oziroma padcev, povečujemo izvoz iz leta v leto. Tako smo iz 1,5 milijonov dolarjev v letu 1970 dosegli že omenjenih 10,5 milijonov dolarjev v letu 1981. krčevito prizadeva povečati svoj izvoz in je tako v izrazito nekonjuk-turnem položaju konkurenčnost vse bolj neusmiljena. Prav tako pomembno je zmanjšanje investicij, kar pomeni manj gradenj in višek gradbenega pohištva. Tudi to že opažamo in čutimo še posebno pri izvozu naših vrat na tržišče ZRN. Jasno je, da bo v takšnih razmerah povečati izvoz izredno teško in problematično. Naša osnova je relativno ugoden program pohištva, vendar še bolj pomembno, da imamo uspešne partnerje v naših kupcih ter, da smo uspeli navezati se na hiše, katere so v svojem poslu najuspešnejše. Trudimo se tudi v največ ji meri spremljati naše kupce tako v načinu poslovanja kot v pripravljenosti glede bogatitve programov, skupnega planiranja, elastičnosti pri odpremi ter pri eventuelnih spremembah naročil, katera so tudi pogostejša kot sicer. Razširili smo tudi našo ponudbo, tako smo letos izdelovali pohištvo poleg bukovega tudi iz hrastovega, jesenovega, borovega in češnjevega lesa, da število finišev niti ne omenjamo. Sigurno je, da bo izvoz našega pohištva v tej krizi mnogo manj prizadet kot je pa bil v letu 1975, ko smo zdrknili v dotoku naročil na cca 50 % naših kapacitet. Ta sposobnost preživeti krizo z najmanjšimi možnimi posledicami je naj večji uspeh v takšni situaciji in LIKO je na najboljši poti, da mu to uspe. Težje bo pri izvozu vrat, tukaj nimamo še utrjenih kupcev, glede programov smo šele začetniki. Precej težav imamo še z kvaliteto kot je zahteva evropsko tržišče. Vendar je pomembno, da smo spoznali kje so težave in je predvsem od nas odvisno ali jih bomo prebrodili ali ne. Teško je sprejeti dejstvo, da moramo kot zelo uspešen proizvajalec na domačem trgu še precej izboljšati svojo kvaliteto za uspeh na evropskem trgu, vendar tu ne sme biti nobene dileme ker brez skrbno izdelanih proizvodov ni mogoče dosegati rezultatov v izvozu še posebno na konvertibilnem področju. Res pa je, da je konkurenca zelo ostra, cenovna situacija problematična, izvozne cene vrat za tržišče ZRN so skoraj nespremenjene že vrsto let, vendar druge izbire ni. Se največ si obetamo od bližnje vzhodnih dežel saj je to področje danes v gradbenem smislu najbolj živahno in bomo morali svojo aktivnost agresivnejše obrniti v to smer. Prav tako pomemben dejavnik za dosego izvoza je stanje surovin in repromateriala, tu imamo situacijo sedaj relativno ugodno, vendar je takšna predvsem kot posledica slabe možnosti v izvozu surovin. Vse pomembnejša so povezovanja tako v reproverigi kot v doseganju skupnega prihodka. Prav to je pa področje kjer smo storili premalo in kjer moramo poiskati nove rešitve za uspešno poslovanje tako naše kot naših partnerjev. Olomir Pungerčič Sejmi Predvidevamo, da bomo v letu 1982 presegli 11 milijonov dolarjev, vendar se moramo zavedati vseh težav s katerimi se bomo morali spoprijemati pri doseganju tega cilja. Kot prva in verjetno najpomembnejša je tržna situacija v svetu ter še posebej v ZDA kamor je usmerjeno 80 % našega izvoza. Stagnacija na ameriškem trgu, katera se je pričela še spomladi 1980 še vedno traje in upamo samo, da je že dosegla svojo najnižjo točko. Prodaja je tudi v jesenskih mesecih zelo slaba, čeprav je to obdobje višek sezone in je v normalnih pogojih največja, obresti so še vedno zelo visoke, denarja primanjkuje, pohištvena industrija v North Carolini bo npr. decembra delala komaj nekaj več kot z polovično zmogljivostjo in vsi kupci so zaskrbljeni iker novih naročil ni in ni. Razlika med stanjem naročil in zalog se še vedno veča, vemo pa, da so zimski meseci vedno problematični ter zato, do spomladi ne pričakujemo izboljšanja. Tudi v Evropi je situacija podobna, zadolženost je povsod dosegla kritično točko in je to vse prej kot spodbuda mednarodni izmenjavi. Po drugi strani si pa skoraj vsaka država Letos smo razstavljali program naših izdelkov na petih sejmih, januarja v Parizu na mednarodnem sejmu pohištva, aprila in septembra na Zagrebškem velesajmu, maja na sejmu gradbeništva v Beogradu ter v novembru na sejmu pohištva v Beogradu. Specializacija sejmov prihaja bolj do izraza tudi pri nas in tako na primer beograjskem sejmu pohištva v novembru skoraj ni moč opaziti gradbenega pohištva. Kot smo glede prikazovanja pohištva dokončno določili, katere sejme obiskujemo in na katerih nastopamo nam to glede gradbenega pohištva še ni docela jasno, pri tem mislim še posebno na zunanjih sejmih. Ravno tu bo potrebno več prodornosti, kajti če smo doslej izdelke naše Vratarne izvažali zaradi takšne usmeritve v LIKU in nenazadnje zaradi potrebe uvoza bo to v bodoče zaradi prenasičenosti domačega trga vse večja nuja. Jasno je, da v tem smislu lahko pomembno vlogo odigrajo prav primerno izbrani sejmi. LIKO je že nastopal s svojimi vrati v tujini, vendar moramo temu v bodoče posvetiti več pozornosti ter še posebej preučiti možnosti nastopa v državah v razvoju. Naš program pohištva dobiva novo podobo, saj smo z razvojem programa »ULOVKA« dosegli novo stopnjo v svoji ponudbi, res pa je, da se tržno še nismo afirmirali, saj nas kupci na domačem trgu kot proizvajalce pohištva skoraj ne poznajo. Letos smo na Zagrebškem velesajmu dobili stalen prostor, katerega je projektirala arch. Marija Brelič in tako imamo res lepo oblikovan razstavni prostor, na katerem nameravamo nastopiti več let. Tudi sejem v Beogradu nam je uspel, saj nas je obiskalo mnogo poslovnih ljudi s katerimi smo imeli uspešne pogovore, vendar je naj- bolj pomemben dogodek, da smo osvojili nagrado za našo jedilniško garnituro »JOŠKO«. To predstavlja izreden uspeh, saj je to priznanje, katerega podeljuje revija »Naš dom« in so nagrade dodeljene na osnovi strogih kriterijev po katerih posebna komisija vrši selekcijo med prijavljenimi razstavljalci. Dodeljeno priznanje »Jugoslovansko pohištvo 1981« nam pomeni veliko in nam tudi zagotavlja, da smo na pravi poti, vendar tudi obvezuje, da te zagotovljene cilje tudi dejansko uresničujemo. Teško je natančno opredeliti koliko so sejmi potrebni oziroma v kolikšni meri je nastop na sejmu uspešen ali ne. Vendar je sigurno, da si brez sejmov danes teško predstavljamo delovanje tržno orientirane organizacije. Proizvajamo za potrošnika in sejem je eden izmed medijev, ki omogoča ,da je ta stik proiz- vajlca in potrošnika neposreden in tesen. Naš letošnji nastop na vseh sejmih še posebno na Zagrebškem in Beograjskem je predstavljal našo organizacijo kot programsko celoto ter je bil tudi v estetskem smislu uspešen in zadovoljiv. Delo vseh, ki so sodelovali in prispevali k temu je bilo tako najbolje poplačano, saj smo v zadnjih letih bistveno izboljšali izgled naših razstavnih prostorov. Olomir Pungerčič UNILES UNILES UNILES UNILES UNILES UNILES UNILES Uniles v letu 1982 TEŽAVNOST NALOG TERJA SKUPNE MOČI V človekovi navadi je, da ob prehodu iz starega v novo leto pretehta in oceni, kaj mu je poslavljajoče se leto prineslo, kakšne sadove je obrodilo njegovo delo. Tako stori tudi vsak delovni kolektiv in vsaka družba. V Sloveniji in Jugoslaviji smo letos poželi nekaj skromnejše sadove svojega dela kot smo načrtovali. Predvsem z izvozno-uvoznimi rezultati in rastjo produktivnosti še ne moremo biti zadovoljni. Ob tem seveda ne gre prezreti najbolj bistvene težave — visoke stopnje inflacije, ki je nikakor ne uspemo obvladati in katere delavec zelo boleče občuti v svojem žepu. Seveda sem dolžan opozoriti tudi na nekatere pomembne ohrabrujoče dosežke: kljub vrsti težav proizvodnja še dokaj uspešno raste; izvozni premiki v zadnjih mesecih so taki, da imamo na primer v Sloveniji v zadnjem četrtletju visoko pozitivno plačilno bilanco; dokaj uspešno omejujemo neproizvodno porabo v dovoljene okvire; v zadnjem času precej bolj premišljeno investiramo itd. Morda se bo zdelo našim delav-cem-bralcem nenavadno, če trdim, da v nobenem od omenjenih dosežkov ali pomanjkljivosti ne vidim najbistvenejšega koraka naprej ali največjega problema. Osebno mislim, da je naš največji dosežek leta 1981 v tem, da smo se streznili in zavedli, da lahko živimo lc od sadov svojega, ne pa tujega dela; da lahko razpolagamo le s tistim, kar ustvarijo s pridnostjo in znanjem delavci v vsaki republiki in pokrajini ter skupno v Jugoslaviji. Ta streznitev je najbolj zanesljiva opora za napredovanje našega samoupravnega gospodarstva v prihodnejm letu. Najbolj zaskrbljujoče pa se mi zdi, da se vse pogosteje predpisujejo za bolezni našega gospodarstva administrativna zdravila, ki na samoupravnem organizmu združenega dela (že preizkušene) sila slabo učinkujejo; in da je ponekod znova čutiti zablode, da bomo pometli vse težave, če bo odločneje centralizirano na enem mestu, v glavi vsevedne, vsemočne in pravične matere državne administracije. Te zablode pa bomo vsi skupaj v združenem delu najuspešnejše spodsekali z naj večjimi možnimi rezultati visokoproduktivnega dela in z brezkompromisnim prevzemanjem samoupravnih pravic in še bolj odgovornosti. V tem moramo biti bolj agresivni bolj dosledni in bolj odločni. Tako tudi ravnajmo v SOZD Uniles; vseh 16.000 in več delavcev v vseh TOZD, delovnih organizacijah in delovnih skupnostih. Veliki smo (peti v Sloveniji) in čeprav še nimamo zaključne letne bilance 1981 lahko rečemo, da smo dokaj zadovoljivo poslovali. Verjetno se bosta celotni prihodek in dohodek letos povečala za blizu tretjino; ustvarili bomo skupno dobrih 6 milijard dohodka ter okrog 1,2 miljarde dinarjev v akumulacije, povprečni osebni dohodek pa bo kot kaže prvič presegel 10.000 din na delavca mesečno. V SOZD Uniles skupno ustvarimo daleč naj večji izvoz v vsem lesarstvu Slovenije. Samo vrednost izvoza na konvertibilno področje bo presegla 2 milijardi dinarjev in to v letu, ko so razmere na svetovnem trgu strahovito težke. Daleč najuspešnejši v Sloveniji pa je Uniles s svojim presežkom izvoza nad uvozom, s katerim bomo prispevali v družbeno devizno blagajno letos čisto 1 milijardo deviznih dinarjev. Za take dosežke se je treba zahvaliti vsem delavcem v vseh naših TOZD, delovnih organizacijah in skupnostih. Iskreno jim čestitam. Omenjeni dosežki tudi kažejo, da smo v našem gospodarstvu veliki in močni. Ta naša moč pa bi bila še večja, če bi s še večjo mero sodelovanja in uveljavljanja dohodkovnih povezav, pripravljenosti na sporazumevanje in s še več skupnega !■ nappra, ob smotrnejši razdelitvi zahtevanih delovnih nalog uresničevali naše samoupravno opredeljene planske cilje. V letošnjem letu smo določene premike v to smer dosegli verjetno preskromno. Prepričan sem, da nam bo zahtevnost gospodarskega leta 1982 okrepila celovitost tega našega velikega samoupravnega ekonomskega organizma — SOZD Uniles; v prid skupnega nadaljnjega razvoja, napredka vsakega njegovega člana in vse naše družbe. Prav vsem delavkam in delavcem v Unilesu, v vseh njegovih tovarnah, obratih, trgovinah, pisarnah in drugih deloviščih, doma in v svetu in vsem njihovim družinam želim v novem letu 1982 veliko sreče in zadovoljstva in obilo novih delovnih uspehov. dr. Tone Krašovec LIKO — DELOVNI KOLEDAR 1982 — obkroženi dnevi = prazniki — uokvirjeni dnevi = dela prosti dnevi (proste sobote) — kolektivni dopust za ves LIKO = 26. 4. in 23. 7. — solidarnostna sobota = 10. april JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL P 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 5 12 19^F T 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 200 S 6 13 20 27 3 10 17 24 3 10 17 24 31 7 14 21 28 Č 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 P j) 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 2 9 16 23 30 S .2; 9|l 6 23 30 6 13|20 27 6 13 20 27 3 10117 24 N 3 10 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 TTV18 25 MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST P Ql01?2431 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9162330 T 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10172431 S 5121926 2 9 16 23 30 7 14 21 28 C 6132027 3 10 17 24 1 8 15(^29 5121926 p 7142128 4 11 18 25 2 9 16f23|30 6132027 s l)8il5|22 29 5J12 19 26 3jl0 17 24 31 7 1421 28 [29162330 |6 '13 20 27 4 11 18 25 18152229 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER p 6 13 20 27 4 11 18 25 j) 8 15 226^ 6 13 20 27 T 7 14 21 28 5 1219 26 2 9 16 23(5o) 7 14 21 28 S 1 8 15 22 29 6 13 20 27 310 17 24 1 8 15 22 29 c 2 9 16 23 30 7 14 21 28 2 9 16 23 30 p 3 1017 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24fŠT s _4J11 18 25 2 9 |1 6 23 30 _6J13 20 27 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 TOZD PRIMARNA PREDELAVA — žage — januar, februar, marec, april — vse sobote proste — delovne sobote: 8., 15. in 29. maj, 5. in 12. junij, 3. in 10. julij — kolektivni dopust — 22.—30. april TOZD TOVARNA STOLOV — kolektivni dopust 5.—9. julija TOZD TOVARNA VRAT — januar, februar, marec — vse sobote proste — delovne sobote 15. in 29. maj — junij 3 delovne sobote — kolektivni dopust zaradi remontov po potrebi Koledar ni fiksen in ga bodo TOZD lahko spreminjale odvisno od situacij na trgu oziroma potreb. sti poškodb, kot pri alpskem smučanju. Čeprav počasneje kot v ostalih deželah pa sta hoja in tek na smučeh tudi pri nas dobila ogromno privržencev. Naj omenim prvi Trnovski maraton, na katerem je nastopilo 600 tekmovalcev. Na 25 km progi, je bila ta udeležba ogromna. Nastopajoči so doživeli vso lepoto smučarskega teka, harmonično skladnost gibov, menjavanje višin in nižin, vzpenjanje in nato spuščanje v soncu in senci v kristalno čisti naravi. Kdor tega ne poskusi sam, zmajuje z glavo — Posebneži — Čudaki, ki uživajo ob prelivanju znoja. Na letošnjem trnovskem maratonu je bila udeležba 5-krat večja. Naj omenim nekatere priznane teke v tujini: — VAŠA tek — udeležilo se ga je 10.500 tekačev na 84 km dolgi progi na Švedskem. — MARCIA LONGA — 7300 udeležencev na 70 km progi v Italiji. — ENGADINSKI tek — 6700 udeležencev na 86 km progi v Nemčiji. V Sloveniji bo letošnjo sezono organiziranih preko 30 smučarskih tekov, med katerimi je tudi 20 km novoletni tek, ki ga bo organiziralo ŠD Logatec. Na koncu naj povem, da ima »LIKO« v garsonjeri v Kranjski gori 5 parov tekaških smuči in vsak lahko noiskusi, kakšni užitki so na tekaških smučeh. Če kdo želi kakšne informacije v zvezi s smučarskimi teki, se lahko obrne name. Veliko užitkov vsem tistim, ki se bodo letošnje leto podali v smučine, imenovane »Špure«. BOŽA GROM KADROVSKE SPREMEMBE V NOVEMBRU 1981 Verd PRIŠLI: Matič Gospava, Ivanovič Rajko ODŠLI: Malovrh Franc — upokojitev Borovnica: PRIŠLI: Stražišar Peter, Savič Nedeljko, Ber-kec Marjan, Mršič Jožo, Hodič Muriz ODŠLI: Andrič Mirko Vrhnika ODŠLI: Vrhovec Magdalena Zimski šport Ker se bliža zimski čas, današnji članek namenjen hoji in teku na smučeh. Ni slučajno, da je posvetil zadnji kongres FIS ves dan samo smučarskim tekaškim progam oziroma smučarskemu teku in hoji na smučeh. Tek s smučmi je bil končno priznan in je v zadnjih nekaj letih doživel neverjeten razmah, posebno v zahodnih državah. Smučarski tek in hoja na smučeh polnita strani dnevnega, športnega in medicinskega časopisja. Posebno hojo s smučmi ocenjujejo strokovnjaki kot tipično rekreacijski šport, neprezahte-ven za ljudi vseh starosti. To se pravi: šport za vzdržljivo mladino, družinski šport in tudi šport, s katerim se lahko brez kakršnegakoli tveganja ukvarjajo tudi starejši in zelo stari ljudje. Smučarski tek je šport, ki je zelo primeren za izravnavanje negativnih posledic, ki jih povzroča naša civilizacija in tehnika današnjega časa — se pravi, da prinaša razbremenitev živcev, utrjuje telo in vodi človeka nazaj k naravi. Pri tem ne gre za kakšno novo in modno športno disciplino, saj je tek naj starejša smučarska disciplina nasploh. Gre za dejstvo, da se dandanes ne samo zdravniki, pač pa tudi politiki na svetu strinjajo, da mora človek za svoje zdravje nekaj storiti. Aktivno se je treba boriti proti srčnim boleznim in obolenjem krvnega obtoka, kakor tudi proti živčnim boleznim, ki jih prinaša današnji način življenja. Prav zato je hoja in tek s smučmi najboljša zimsko športna disciplina, ki je v zadnjih letih doživela velik razmah po vsem svetu, posebno v alpskih deželah. Hoja in tek s smučmi je kot obvezen predmet bila uvedena na institute za telesno vzgojo. Prav tako organizirajo nadaljevalne tečaje za učitelje telesne vzgoje, je pa tudi v izobraževalnem programu za diplomirane smučarske učitelje. Prav gotovo sta bila sprehajalno smučanje in smučarski tek dovolj dolgo v senci alpskega smučanja, obe panogi pa sedaj vsebolj zavzemata svoje pravo-ustrezno mesto med smučarskimi panogami. Smučarski tek je v prvi vrsti športni tek in v svoji najbolj razširjeni obliki nordijski tekmovalni tek. Cilj smučar j a-tekača je ,da določeno razdaljo preteče čimhitreje oziroma hitreje kot drugi. Vendar ne gre samo za tekmovanja in tudi ni treba ,da so pretečene razdalje vedno dolge. Pri smučarskem potovanju — hoji s smučmi, je v nasprotju s tekom na smučeh na prvem mestu zdravje in doživetje narave. Tempo ni važen in trening pravzaprav ni potreben. Potrebno vzdržljivost si moramo pridobiti s pešačenjem. Pametno je začeti s krajšimi potovanji s smučmi. Šele, ko si pridobimo več izkušenj, pride v poštev športni vidik. Marsikdo, ki si je že pridobil potrebno vzdržljivost in tehniko teka, rad preteče večje razdalje. Hoja s smučmi in smučarski tek sta dokazano med najbolj zdravimi športnimi panogami. Gibamo se na svežem zraku ter z izdatnimi gibi z rokami in nogami omogočimi prekrvavitev. Smučanje po pokrajini, ko vodi smučina zdaj navzgor zdaj navzdol, pomeni organizmu blagodejno menjavo med obremenitvijo in razbremenitvijo. Smučarski tek torej izredno vpliva na zdravje in odpornost vsega organizma. Zdravniki celo pri obolenju srca in ožilja ter krvnega obtoka, predpisujejo hojo s smučmi kot terapijo, ki jo nadzorujejo. V nasprotju z vrvežem na smučarskih terenih ob žičnicah, deluje tišina še neodkrite zimske pokrajine zelo ugodne. Smučar — tekač, popotnik na smučeh je lahko sam s seboj, lahko ima lasten tempo gibanja. Prednost je v tem, da mu ni treba obvladati naj novejše tehnike alpskega smučanja. S smučmi lahko potuje in teče brez vsake duševne obremenitve, saj skoraj ni nevarno- UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO«, Vrhnika, ureja uredniški odbor: Dragica Krašovec (odgovorni urednik), Miroslav Hanžel, Stane Knapič, Jakob Susman, Franko Martinčič, Gorazd Crnek, Anton Dobrovoljc — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Cankarjev trg 4, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani NAGRADNA KRIŽANKA Pravilne rešitve pošljite najkasneje do 15. januarja 1982 na uredništvo Našega dela — Cankarjev trg 4, Vrhnika. Med izžrebane reševalce bomo razdelili najmanj tri nagrade — izdelke Lika. ra /vmn*a\ Žimnica PERNICA IZ MEJAČ LUKA URH ZAČtTEk ABKEDfc PC6HE- BjE ZARJA- VEL RASiST SMiTfj znak za ilihil vrsta Rež /JC&C -N ETN’/ KlUR ŽRNIlo Z.) OB K. ŽgNŠKe 1 M£ Mho-V/a/a , vgLiACA zl/vAu Mo&Kc me V R H/j tike kutruRHC §LAS1l6 1 Bivša NA .veRou 1 1 1 H . INČ. ČRKA St RUKU. SNOV T CVA LB rev lila KRAJ v SRE6CZE- _MLUi| AVTcmcA. oznaka K RAPINft AMERICIJ Zv'££A K^mu - NISTC/ PREBfV. SCSEMJJE MUAVE MURSKA SoBoTA X fvA/V c An kAR. ZDRAVIL. RASTLINA H Ot> J r | ARABSKI ŽREBEC- UMAZAHi, AESkRBRi oiseče DREVC ZNAK Fcml/VDVI MESEC, V/* — - -;2 p R l po M O C £ K ZA V RTA X/J E RiZEVO žčanje :-T ^4% OZNAKA ZA SARA- JEVO 06 ŽA-% AN SPOJ 8 lN . mmMMMk. " , VA/ESEK, KAR VNvSlHo SESTAVU. 5 US MAN J Akc£> nas/l- mošt LantvuJ trRŠKA ČRKA H ## ? p K1- - Z-NAK- ŠPANIJO SITola prebi- VALEČ BRC 1 • 1 Mtttj .N* sN N-Lv.., .r: fcfi; *;vi Tl&TI.Kf ODMERI EPS k A PESEM SKUPINA žuželk ~ -- r^,~ - - « S s Jr *v. " $1 s: URAN AnDRbj VX$ER i». t ;> Al ^2 - ^ li .; » »• ► ORcPATi toče fcj ► /V£O0- Pkte ikon.na Reševal čoln 5K€ Vali K£ Ptice .Z.NA«. ZA kOSiTER KAR. ZAČETE"«. AZ.6UK6 RbeZA ko v/na ZNAK ZA TESLA oODAlV, (VEN bAN ) LJUtiSKA Be PUBLIKA spev PETI , HVf\LiTt v FEshf ŽENSKO _ Ine PaRrUliAL Za/^K. Z. A NflTRU zahod ZLA/'A ki rcsfoP- "/H fr amper. OSi-cv OSjk iZ,r>ELC~ VAUC CCk.Ct.ADE fc EA £ £ 61 #S 1 VCDiTOJ ZNAk Ž-a šASr 'i KRAtiea iA-TTAlfe AVSTRIJA Joti &££RN| ZAIMEK. /LCV' -C. ^ RAČJA Moja