NAŠI ZAPISKI
SOCIALISTIČNA REVIJA.
Št. 7-8. (Julij-avgust.)	LETO	X.
VSEBINA:
JURAJ DEMETROVIČ. ZAGREB: NOVA FAZA JUGO-SLOVENSKOG PITANJA I SOCIJALNA DEMOKRACIJA. — ETBIN KRISTAN, LJUBLJANA ; SANCTIO PRAGMATICA.
— DRAG. LONČAR, IDRIJA: AVSTRO-OGRSKO VPRAŠANJE IN POLJAKI. — A. STEBI, SARAJEVO : DELAVSKI PROBLEMI IN ORGANIZACIJE. — K SLANC, NOVO-MESTO: VSEUČILIŠČE V TRSTU. — ANTON KRISTAN, LJUBLJANA ; „NAŠE“ ZADRUGE. — IVAN REGENT, TRST: DELAVSKE ZADRUGE ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO. — H. TUMA, GORICA: SEKSUELNI PROBLEM. — FRAN MILOST, TRST: POT V SOCIALIZEM. — FRAN
— — ALBRECHT: ELEGIJA. — PREGLED. — —
UREDNIK IN IZDAJATELJ: Dr. HENRIK TUMA V GORICI.
-	- - LASTNIK: KONZORCIJ NAŠIH ZAPISKOV. - -	-
V	GORICI 1913.
TISKA : »GORIŠKA TISKARNA11 A. GABRŠČEK.
Naši Zapiski praviloma izhajajo vsak mesec.
Naročnina: za Avstro-Ogr&ko za vse leto K 5 s poštnino vred, za pol leta in za četrtieta sorazmerno; za Nemčijo K 5’80, za ostale države K 6’40 za naprej.
Pošiljanje Usta se z drugo številko po neplačani naročnini ustavi.
Posamezna številka 42 vinarjev.
Za organizirane .delavce in dijake na leto K 3’60, posamezne številke 30 vinarjev. Celi letniki 1911. in 1912. po 2 kroni 50 vin. in poštnino.
Rokopisi in časopisi v zameno -naj se pošiljajo na uredništvo, naročnina in reklamacije pa na upravo Naših Zapiskov.
Tej številki so dodane 4 strani.
Prihodnja dvojna številka za september in oktober izide 1. oktobra.
Uredništvo in upravništvo.
JURAJ DEMETROVIC, ZAGREB.
Nova faza Jugoslovenskog pitanja i socijalna
demokracija.
L
Aneksija Bosne i Hercegovine, osim Sto je izazvala tešku internacijonalnu križu, pokrenula je i mnoga pitanja. Naročite je jugoslavensko pitanje postalo pitanjem prvoga ireda. Austro-Ugarska bol uje od toga časa na akutnoj jugoslavenskoj bolesti » svojoj nutarnjoj politici, dok je u izvanjislkoj politici zapravo tim svojim djelom zadala smrtni udarac postoječem status quo na Balkanu. Jugoslavensko pitanje nije naime samo pitanje Austro-Ugarske, nego i pitanje balkansko, a aneksijom Bosne i Hercegovine povredjen je b:io princip ravnoteže, koliko u pogledu nacijo n a 1 n o - d r ž a v n og života jugoslavenskog elementa, toliko i gledam na opči položaj na Balkanu. Aneksija Bosne i Hercegovine morala je dakle neminovno izazvati svakojake promjene.
Državnici Austro-Ugarslke ibili su drugoga mnijenja. Oni su držali, da je aneksijom Bosne i Hercegovine cijela stvar svršena, Pak nikome nista i miirna Bosna. Niti je Austro-Ugarska izvela ikakove promjene u svojoj nutrašnjoj politici, a niti u izvanjskoj. Sve je ostalo pri staram.
U takovoj situaciji zatekao je Austro-Ugarsku balkanski rat, balkansko-jugoslavenska buržoaska revolucija. I jugoslavensko pitanje počelo se r j e ž e v a t i v 1 a s t i t o m sna go m bez Austr o-U ig a t s Ik e i p r o t i v A u s t r o-g ar s k e. S feudalnom i reakcijonarnam Tursikom poražena je ujedno i austro-ugarska politika konzerviranja odnošaja na jugo-istoku Evrope. Austro-Ugarska doživjela je dakle balkanskim ratom poraz, ko ji je medjutim danas još u toliko djelomičan, jer je budučnosti ostavljeno, da riješi jugoslavensko pitanje, u koliko ono zahvada i unutar Austro-Ugarske. Kakvo če to riješenje biti, danas je več izvan svake dvojbe. Riješenje če biti u znaku d e-m o k r a e i j e i u j e d i n j e n j a J u g o s 1 a v e n a, isamo je još pitanje, kaiko če kraj toga proči Austro-Ugarska. Početak rje-šavanja jugoslavenskog problema na način, kako se to dogodilo (balkanskim ratom, ipokazuije, da su se šanse Austro-Ugarske znatno ipogoršale.
Aneksija Bosne i Hercegovine izazvala je u socijalističkom jugoslaventskom pokretu nove orijentacije. Bilo je očito, da je započelo razdolblje sudbonosno po naš narodni bitak i po cijelu naišu nacijonalnu budučnost. I ito .je jednalko vrijedilo za Jugosla-vene u Austro-Ugarskoj, kao i za Jugoslavene izvan Austro-Ugarske na Balkanu. Logična posljedica bila je, da je 21. i 22. novembra 1909. obdržavana p ir v a j u gos 1 a v e n sik a s o c i-j a } i s t i č k a k o n f e r e n c a u L j u b 1 j a n i, a 7,, 8. i 9. januara J 91,0. d.4 je obdržavapa prva s o p i j a 1 n o demokratska b a J k a n is k a konferenca u Beogradu. Ove dvije konference utvrdiile su socijalističko stajalište prema jugosla* veijskom i balkanskam problemu.
Ponajprj.jp pozabavimo se jugoslavenskom socijalističkom konferencam u Ljubljani, Tu je rnedju ostalim zaključeno sli-jedečp:
L Jiugoslaveni Austro-Ugarske isanatraju za svoj konačni cilj narodno-politiokih svojih težnja:	potpu.no naci;jonalno
ujed i n j e n j e svili Ju go s la ven a bez obzira na različnost imena, vjere, načina pravopisanja i dialekta, odnosno jezika.
2. Kao dijelovi jedpog velikog jedinstvenog naroda težimo, da sp konstituiramo kao jedinstveni narod bez obzira na sve umjetno načinjene državopravne i političke ograde, imajuči želju za za-jedničkim nacijonalno autonomnim životom, kao s l obod n a c j e 1 i n a ijnutar potpujioma demokratske k o n-federacije n a ir o d a.
3. Put do toga konačnoga cilja jest neumorni rad i borba na osnovu postoječih realnih poli tički h odnošaja i uredaba današnje dualistidke AustrOrUgarske za njenu potpunu demokrati z a c i j u u svim njpnim narodno-političkim i državnim tijelima. Naročilo je od životne važnosti borba za opče, jednako, izravno i tajno pravo glasa za ugarski, hrvatski, bosansko hercegovački i za sve austrijske pokraji.ns.ke sabore, te se i stoga sve političko nastojanje i koncentriranje sviju snaga u tom pravcu, a u pri-rodnom oibjamu djelovanja jugoslavenskih socijalno-demokratskih stranaka, proglašuje njihovim najprečim i najvažnijim zadabkom.
Osim toga zaključeno jp još slijedeče:
Južni Slaveni pocijepani ne samo politički na osam državnih, odnosno upraynih teritorija, nego i kulturno u četiri dijela, «a-zivajuči se narodima, oslabljeni su tako, da žive tek fiktivno
samostalnim narodnim životom, nemajuči u sadanjoj siltuaoiji potrebnih uslova za stvaranje takovih kulturnih (prilika i pozicija, e bi se mogli kao narod ili narodi po vol j no razvijati uz ostale kulturne narode.
Istina je, da su se pojedini dijelovi Južnog Slavenstva usllijed političke pocijepanasiti, uslijed dodira sa raznim tudjim narodima, uslijed utjecaja raznih ekonomskih sfera, u mnogome pogledu veoma diferencirali. Ali opet je istina, da sve tijekom vremena nastale razlike po svo-joj naravi i po svojoj veličini nijesu takove, e bi opravdavale separatizam pojedinih dijelova i cijepanje u četiri naroda. Pogotovo je štetan taj separatizam, dok nijedan narodni dio nema snaige, da usavrši svoj narodni život. Usuprot mogli bi svi dijelovi kao jedna narodna cjelina stvoriti sebi sve uvjete narodnog života i snažnog kulturnog razvitka u korist sebi i vasionoj kulturi.
J u g o s i a v e n s k a s o c i j a 1 n a demokracija smatra sedanje j ug osi a v en s k e narode tek element i m a, k o j i i ra a d u da stvore j e d i n s t v e n i n a r o d, te konstatira, da treba u isvrhu ostvarenja ovog jedinstva svrsishodnog jedinstvenog, kultuirnog i političkog rada bez obzira na današnje poilitičke formacije i granice. Naročito smatra ona potrebnim spcrazumak o jednom narodnom jeziku i pravopisu, kao prvim preduvjetima puuoga, jedinsitvenoga narodnoga života Jugoslavena. Ovo se ali dade postioi tek sustavnom kulturnom politikom kot sviju dijelova ovoga naroda.
Citirani ovi zaključci posvema su jasni i ne trebaju tuma-čenja. No ipak držim, da je za upoznanje tendenca, koje su tada postojale u jugoslavenskom socijalističkom pokretu, nužno citirati još i slijedeče izvode iz referata pisca ovog članka na jugo-slavensikoj socijalističkoj konferenci u Ljubljani:
»Aneksija Bosne jest stožerni ugao, od kojega proizlaze dvije političke težnje. Jedna se očito zapaža izvan Austro-Ugarske, a druga u njoj. Današnja gradjanska Srbija traži na sve Strane veze i sporazumljivanja. Od Austro-Ugarsike kakova je danas, ne može da isto očekuje, osim daljnje produženje ekonomske svoje zavis-nosti, pa stoga traži zajedno s Bugarskom drugo rješenje. To je konfederacija balkanskih država. Socijalna demokracija ovih država naprotiv ide za ib a 1 k a -n s k o m k o n if e d e r a c i j o m s 1 o b o d n .i h naroda.
»Jugoslavenska socijalna demokracija smatra sadašnjim svojim zadatkom rad oko preobrazbe ove Austro-Ugarske, u kojoj nam je živjeti ,i raditi. Mi nalazimo jedino za nas moguče
rješenje kraj postoječih odnošaja ukon federaciji a u s t r o-u g a >r s k i h naroda, konstituiranih na o s n o v u n a c i j o n a J n i h a u t o n o m i j a sa personalnim principom, a unutar jedne gospodarske cjeline, kao prirodno probitačnog ekonomskog područja.
»Ove dvije težnje postoje, jer je naravno tako. Ali one ne če biti jedna nasuprot drugoj, več če da paralelno teku, a to može i da donese koristi. Ta, eto ni Bosna ne bi dobila ustav, kad ga ne bi bilo u Turskoj! Neka dakle na stoj e naši jugoslavenski dru-govi izvan monarkije Oko konfederacije balkanskih naroda, jer če to i nama koristiti. Koristit če nam u toliko ova težnja, što če Austro-Ugarska iz nužde, da u ovom konkurentnom boju pobijedi, doči i sama prije do preobraženja. A tada, bude li taj čin proizveden, ne če biti više imperijalistioke Austro-Ugarske, več ne-utralna, nemilitaristička država sa slobodnim narodima u njoj. Tada če i pitanje sjedinjenja za cjelokupno jugoslavenstvo biti mnogo i mnogo bliže rješenju. Neka se Jugoslaveni u z m o g n u u ovoj državi konstituirati na o s-n o v iu n a c i j o n a 1 n e a u t o n o m i j e u j e d a n p o 1 i -tički narod, .to je i njegovo o p č e n i t o u j e -d i n j e n j e gotova stvar.
»Zato trebaimo ali kulturnoga rada, paralelnoga kod sviju, a ipak jedinstvenoga. Taj če nam rad oko kulturnoga jedinstva biti snažno pomagalo i znatan faktor do pol.itičkoga ujedinjenja. Budu li preduvjeti za to tu, pa ostanu tada i dalje zaprjeke, koje če da nam sprječavaju djelo našega sjedinjenja, onda ne čemo prežati, pa makar mi svi Jugoslaveni na Balkanu postali veleizdajni-cima, kako li se to več danas rado veli. Mi nijesmo zauzeti ni za j e d n u državu, ali radije biramo o n iu, ko j a nam daje više mogučnosti za naš kulturni, ekonomski i p o 1 i t i č k i život i razvoj!
»To je naš veliki cilj i odlučan zadatak, a socijalizam, koji več danas veže sav jugoslavenski proletarijat čvrstim vezom ekonomskih jedinstvenih interesa, sigurno če pobijediti. Sa ovom težnjom i uzimajuči za podnožje svoje proleitarsiki ekonomski osnov socijalizam postaje nosiocem naše narodne jugoslavenske misli u o p č e.
»‘Preostaje nam jošte djelovanje na političkome polju. Na kulturnom polju ostvarujmo nacijonalno naše jedinstvo Jugosla-vena uopče, na ekonomskom vežimo sav naš narod u jednu cjelinu na osnovu njegovih skupnih interesa kao proletarski narod, a u političkom nastojmo potpunom demokratizacijom cijele
Austro-Ugarske u svim njenim narodno-političkim i državnim tijelima pripremiti tlo za njenu preobrazbu — i eto pokazat eemo, da izvan soeijalizma nema pravoga rješen/ja našega narod-noga pitanja, ni jugoslavenskog problema uopče, a niti problema Austro-Ugarske!«
III.
Predjimo sada k prvoj socijalno demokraitskoj balkansko) konferenci, 'koja je bila kraj tadanjih istoenjačkih revolucija i kontrarevolucionarne aneksije Bosne i Hercegovine više nego logična pojava. Na n j oj je zaključeno slijedeče:
Pod nametnutim tutorstvom i pretežnim utjecajem evropske diplomacije, ikao instrumenta ekspanzivne politike evropskog kapitalizma, stvoreni su u historiičkoj prostosti na jugoistoku Evrope, a naročito na Balkanskem Poluotoku, t e r ,i t o r i j a 1 n i i n a -c i j o n a 1 n i o d n o s i, k o j i s p r e č a v a j u moderni ekonomski i kulturni r a z v i t a k naroda i stoje u naj-oštrijoj suprotnosti sa njegovim interesima i potrebama. Iz ite suprotnosti potječu sve krize, potresi i dogadjaji koje evropska diplomacija i njeni imonarhističko-reakcijonarni agenti na Balkanu 'upotrebljavaju kao pretekst za održanje te politike miješa-nja, tutorisanja, osvajanja .i reakcije.
Nasuprot tome prva socijaldemokratska balkanska konferen-cija ističe da su pokreti i borbe naroda na jugoistoku Evrope i Balkanu, koji imaju kulturnih pogodaba za razvijanje, izraz neodoljive težnje za ekonomskim i kulturnim os 1 o-b o d j e n j e m.
S jedne strane: U koliko su se brže proredjivale abilasti za kolonijalno osvajanje, koje nisu ni od koga pritisnute, u toliko je evropski kapitalizam, da ibi plasirao siuviške eksploatacije prole-tarijata u zemlji, surevnjivije jurišao na agrarne, industrijski ne-razvijene i politički bezotporne zemlje. Putem naplate interesa na d at e zajmove i ekstraprofita na uložene kapitale u poduzeča neogranično koncesijonirana, putem trgovinskih ugovora i mreže saobračajnih taksa, evropsiki kapitalizam je uvuikao Balkan i zemlje i narode na jugoistoku Evrope u opseg svoje bezdušne eksploatacije, isorpljujuči njihove ekonomsJke 'snage, sprečavajuči njihov razvitak i njihovo napredovanje ugrožavajuči ,im i sam opstanak.
S druge strane: Promjenama, koje je pobjedni hod kapitalizma izazvao u uslovima gospodarskog života u ovim zemljama postaje nesnosna teritorijalna i nacijonalna razdrobljenost, koja
danas postoji. Sv e napredne sile naroda moraju težiti da se osi ob o de p a r t iku 1 air i z m a i z a t v o r e nos t;i, koje odgovaraju jedino patriarhalnosti i ograničenosti života na župu i selo, e e s t i h g r a n i e a, koje razjedinjuju bilo narode istog jezika, iste narodnosti i kulture, ibilo zemlje, ikoje su jedna na drugu ekonomski i politioki upučene i d i r e k t n i h i indirektnih 'tiudj.ih režima, ko ji otržu narodu iz ruku nje-govu sudhinu.
Ali dokle radnička klasa, svojoim klasnom bonbom, faktički pomaže ostvarenje ovili pitanja, dotle 'kapitalistička buržoazija pri postoječim ekonomskim, politiokim i nacionalnim uslovjma na jugo isto k u Evrope, pamognuta monarhizmom stvara nov na-cijonalni antagonizam, koji sprečava riješenje balkanskog pitanja putem ujedinjenja naroda.
Rriznajuči nužnost i opravdanost oviih težnja prva socialdemokratska balkanska konferencija stoji na giledištu, da se njihovo ostvarenje može postiči 'jedino zbiranjem ekonomskih snaga u c j e 1 i n e, uklanjanjem u m j e t n o postavljenih g r a n i c a, omoguči vanjem p u n e u z a j a m n o s t i i z a ,j e d n i č k e n životu i odbrani od zajedničke o p a s n o s t i. Zbog toga konferencija stavlja u dužnost socijalnoj demokraciji, da najenergičnije suzibija svaki antagonizam izmed ju naroda na jugoistoku Evrope i radi na njihovom zbliženju, a da svesrdno patpomaže sve težnje za p u n o m demokratskem samo uprav o m i n e z a -visnošču naroda, koje su prvi usilov da se pitanje života ovih naroda otme iz ruiku njihovih stranih i domačih reakcijonar-nih gospodara i uravna iput za grupisanje, koje moderni ekonomski razvitak iziskuje kao jedinu garanciju ekonomske i poli tičk e samo st a In os ti. U prvom redu, to mora že-Ijeti socialna demokracija ne samo zlbog toga što ibi tako iriješenje pitanja najbolje odgovaralo interesima opčeg društvenog na-pretka, več i zbog toga, što je njen rad stalno usilovljen razvitkom naroda u kome djela i što se sile klasne borbe najpunije razvijaju u nezavisnim narodima.
Prva socialdemokratska balkanska konferencija naročito ističe, da se ta neodlotžna promjena ne može izvesti u smisllu narodnih interesa .ni imilitarističkom politikom balkanskih monarhija i reakcijonarnih Iburžoaskih režima, koja na protiv sije medjusobni antagonizam, mržnju i nepovjerenje i satire ekonom-ske i političke moči naroda, ni osilanjanjem i apeliranjem na kapital is tičke evropske države, čije se vladajuče klase, bile one
apsolutisticke ili republikanske, nacijonalrte ili nacijortaiifetne, nfe rilOgu i ne če sVojevOljfto odreči Svoga povlaščenog 'položaja i osvajačke politike. Kao poilitički predstavnik radničke klase, koju ne dijeli ttadlonalni antagOtiizam vladajočih klasa, šocijalna demokracija ima titi važml zadaču da 'bifde najsvijesfiiji, rtajod-lučniji i najdosljedniji n o s i I a c ideje s o If i d a r n O s i i n a^ roda na jugoistoiku EvfOpe i da klaSfiom borb o m p r o 1 e it a r i j a t a s fl a ž i o t p 0 r fl U moč fi roda p r e 'm a z a v o J e v a Č k o j p o 1 i t i c i e v r o p s ‘k o g k a p i t a 1 i Z m a. U prvom redu to treba da važi prema im-perijailističkiirti teižtijahta Austro-Ugarske i utjecaju ru^ skoga carizma, koji se predaje svojo} lihvarskoj i krvavoj politici na Balkanu u toliko nes trpi ji vi j e, u kOlilko je jače potisrftit sa dailekog Isitoka i u večem neprijateljstviu sa narodom U zemlji.
Zfiacenje ove prve socijalno demokratske 'balkanske Konference kao i ocjena njenih zakljueaka nalazf se u oVorn karakte-r is tičkom komentairu, kojega je pridodalo gornjim zaklju čcima, glavno glasilo lirvafsfke socijalne demokracije »SlObodna KJiječ*:
»Balkan — a tu u k 1 ju č u } e m o i nas J u g o s 1 a-v e n e u A U s t r o - U g a r s k o j — jest U kolonijaslnom položaju, a iz toga položaja ne če i ne može buržoazija da oslobodi naroda več ga tek maže da vodi iz kfaonice! u iklaonicu. Oslofcod-jenje moči če samo da proizvede šocijalna demokracija sa svojim s 0 e i j a 1 i z m o trt, političkirri demokratizmom i kulturnim nacionalnim jedinstvom jugoslovenskog proletarijata. Ova I. balkanska socijalmo-deimokratska konferenca znači udaranje osnova te pripremanje nacijonalne i socijalne revolucije proletarskih balkanskih rtafoda.«
IV.
Od toga vremena mnogo se toga zbilo i promijenilO. Prije svega pokazalo se, da Austrija — a pod time mislimo cijelu Ati-* stfo-Ugarskti — ostaje uvijek ona ista stara feudalna i reakcijo-narrta Austrija. 'Niti samo opče pravo glasa ne može u njaj da djetoje oživljujuee, osvjetžujtiče i pomladjujuče. Austrija ostaje VJečflo samo Austrija, a narodi njeni puka su igračka vlastodrža<> kih želja, volja in prohtjeva. Kad bi bio itko htio ida dokaže, kako li je Austrija nesposobna za svaki razvoj, ne bi to ibio mogao bolje izvesti, nego li Sto je nemila sama Austrija ti oviti ičetifi do pet godina od aneksije Bosrte i Hercegovine ovarno. Jer koje li sU bile metode atistrijskog vladanja u to vrijefne? VeleiZdajnički prtkies sa svajim NflStičirtia, FriedjungoV proces sa Vasičirrta,
komesarijat sa Cuvajima itd. Dakle jednom riječju, sistem provokacije, reakcijonarne diktature i suspenzije svili po-stoječih političnih i gradjanskih prava!
Vrhunac pa|ko dosegla je Austrija time, Sto je svoje metode ■unutarnjega vladanja prenijela d na područje izvanjske politike. Falzifikati i provokacije u aferi Prohaska i u aferi fratra Palica korespondentne su pojave provokatorne azefske nutrašnje politike austro-ugarske monarkije.
Ovakove teške kušnje ne mogu proči a ida ne ositave duboki trag u narodu, kome su ibile namijenjene, kao Sto je to ibio slučaj sa Jugoslavenima u Austro-Ugarskoj i izvan nje. A to tim više ne, jer je aneksija Bosne i Hercegovine bila zapravo za balkanske Jugoslavene, a specijalno za Srbe, drugo Kosovo polje. Ali Austrija nije mogla da shvati ni 'tu najjednostavniju istinu i činje-nicu. lli, ako bi to i jest shvačaia, nije marila zato, pouzdavajuči se slijepo u svoju pregolemu šilu.
Medjutim ovo drugo Kosovo polje učinilo je čudesa. Ono je upravo preporodih) i očeličilo jugoslavenski elemenat na Balkanu. Ono ga je potaklo, da traži riješenje jugoslavenskoga pitanja, to jest pitanja svoje egzistencije vlastitom snagom bez Austro-Ugarske i pro>tiv Austro-Ugar-s k e. Sudbina je htjela, da se jugoslavensko pitanje počelo po-najprije rješavati uništenjem Turske, to jest tamo, gdje je zavržena prva faza razvoja Jugoslavena, naime kod osvečenja prvoga Kosova!
Gledamo 'li očima ihisitoričara na prošlost i sadašnjost Balkana, onda viidjamo, da su balkanske jugoslavenske države pale pod tursko ropstvo zato, jer su kao feudalne države došle u sukoib sa novim, mladim i demokratskim narodom. Turci su bili u prvome svojem razdoiblju demokratski narod, pred kojim su morale padati i rušiti se feudalne države. Za narod tih feudalnih država bio je jednak položaj pod režimom feudalizma kao i pod vladavinom Turaka, pak je on zato i bio indifirentan oibrani države. Feudalizam na Balkanu učimo je dakle od Turaka osva-jački narod, koji je Balkan i Austro-Ugarsku tako reči jednim mahom osvojio. No zajedno s pobjedničkiim plijenom Turci su im-poftirali u svoju državu i feudalizam, a taj ih je konačno i upro-patio. Turci su uništili jugoslavenski feudalizam, tako da su Jugo-slaveni postali narod skroz naskroz demokratski. Time je pak -na Balkanu bila stvorena situacija upravo onakova — samo sa iz-mijenjenim ulogama — kao Sto je (bila prije 500 godina, kad su nestajale na Balkanu jugoslavenske države pred invazijam demo-
kratskoga naroda turskoga, koji još tada nije bio podijeijen na kaste i klase kao u '»kulturnoj« Evropi, te kod kojega je još vladala u punom smislu riječi jednakost i ravnopravnost čovjeka. I Turske je sada nestalo. Ona je strovaljena zajedno sa svojini feudalizmom u propast.
Austro-Ugarsika je sa svojim feudalnim vladavinskim susta-vom i nacijonalnim svojim problemima posvema slična Turskoj. A slična je i u torne, št o je i ona pripremila Jugoslavenima jedno Kosovo. Austro-Ugarska je znala da anektira dvije jugoslavenske provincije, ali riješiti svoje jugoslavensko pitanje nije dosada znala, a niti če ga .moči riješiti u buduče. Feudalna i reakcij o n a r n a Austro-Ugarska ne može uopče riješiti n a c j j o n a 1 n o - d r ž a v n i problem j e d n o g demokrat s kog naroda! Zato ne može riješiti ni problem j u g o sl a v e n s k i! Eto u torne je težište problema. Austro-Ugarska je uspjela, da si utjelovi mnogo provincija i zemalja jugoslavenskih, ali paradoksno je, a ipak istinito, da si ona sve to više otudjuje jugoslavenski narod, u koliko više pridobiva i anektira njegove zemlje!
Austro-Ugarska imala je u času aneksije Bosne i Hercegovine toliko prednosti, da je upravo izgledala predestiniranom, da riješi jugoslavensko pitanje. To nijesu prazne riječi. Sam srpski ministar izvanjskih posala dr. Milovanovič izjavio se u najtežem času po Srbiju, u debati u sirpskoj narodnoj skupštini o aneksiji Bosne i Hercegovine, na slijedeči način: »Srbija i srpski narod na Balkanu u glavnome, a u Bosni i Hercegovini naročito, mogli bi da budu vezom izmedju Austro-Ugarske i balkanskog poluotoka. Ali zato bi bilo nužno, da se Austrija potpunoma uživi u ulogu, koja joj je u našem i evropskom interesu opredijeljena njenim vlastitim sastavom. Zadača A/ustrije jest, da bude tvorac mira medju germanskim, slavenskim i latinskim svijetom. U j e d n o j t a k o v o j u 1 o z i Austrija bi oko sebe s a b r a 1 a sve s :1 o b o d n e i n e z a v i s n e balkanske države, ali takoiva uloga dakako da isključuje svako nasilje i svako osvajanje.« A jedan od vodja vladajuče stranke, Stoijan Protič rekao je istom zgodom ovo: »Izmedju nas \ Austro-Ugarske, izmedju balkanskih država i te monarkije može samo tada biti mira, i dobroga susjedstva, ako li Austro-Ugarska odustane od toga, da bude velevlast, i ako se odluči, da preuzme ulogu j e d n e i s -t o č n e Š v a j c a r s k e.«
Austro-Ugarska prepustila je svoj historički momenat i razvoj pošao je dalje. Austro-Ugarska mjesto da preuzame na Bal-
kanu hegemoniju kao največ a j u 'g o s I a v e n s k a d r ž a-v a, da širi kulturu i civilizaciji! med ju balkanske narode, stvorila je medju Jugoslavemma največi kaos i iredeiitu, udarivši smje-rom kolon ijalno-kapita lis tičke eksploatacije. O konstituiranju je-dinstvenoga jugosiavenskoga naroda pod njenom zaštitcm nema dakako ni govora, a o konfederaciji slobodnih naroda austro-ugarskih jošte manje. Jugoslavenska socijalistička konferenca iz-flijela je dakile samo lijepe želje, no neostvarive zato, jer reak-cijona.rna i feudalna Austro-Ugarska nije bila sposobna za demokratski i napredni razvitak, za slobodu i au tono mi ju naroda, a kamo li da tbude tvorcem jedinstva jednoga naboda!
Nasuprot prva socijalno demokratska balkanska konferenca bila je sa svojim zaključcima bolje sreče. Demokratska iburžo-azija na Balkanu pokazala se pristupaonijorn demokratskome stanovištu jugoslavenske i balkanske socijalne demokracije. I ako balkanski savez nije ono, -što bi odgovaralo idejama prve balkanske konference, naime republikanska federacija slobodnih balkanskih naroda, to je ipak početak federacije na Balkanu i djelo solidarnosti balkanskih država, a to je bezuvjetni napredak prema predjašnjem stanju. Pa došlo Sto mu drago, ideja federacije na Balkanu ne če se moči više iskorjeniti, njoj pripada huduč-nost, nju traži društvani -razvoj.
Aneksijorn Bosne i Hercegovine ibiila je ravnoteža na Balkanu poremečena. Austro-Ugairska postala je največa jugoslavenska država. No nakon nepunih pet godina situacija je balkanskim ratcm promijenjena iz temelja. J ugoslaveni su počeli r j e š a v a t i svoje pitanje b e z Austro-Li g a r s k e i p r o t i v A v s t r o - U g a ir s k e, 'a ona, k o j a je j o š 1 9 0 8. bila u o f e 'n z i v i, d a n a s je u defenziv ,i, p .r e u z e v š i p o t p u n o m a u 1 o g u Turske. Jugoslavensko je pitanje naime riješeno na jednoj strani, u fe-udainoj i reakcij on air no j Turskoj, pak sada preostaje još da ga se riješi na drugoj strani, u feudalnoj i reakcijonarnoj Austro-Ugarskoj. Istodobno su tako reči ulogu Macedonije preuzele zemlje austrijskih Jugoslavena. Austro-Ugarska preuzela je u cijelosti Tursku baštinu, a to znači, da je postala izvorom opas-nosti i konflikata u Evropi, a naročito na Balkanu.
V.
Jugoslavensko pitanje stupa tekar sada u svoj odi učni stadij. Ko če ga riješiti i kako če ga riješiti ?
Prije nogo Li se odgovori na ovo pitanje, uputno je upozoriti na jednu historičku analogiju. Mislim na analogiji! izimedju sa-dašnjega stanja jugoslavenskoga pitanja i izmedju problema njemačkoga ujedinjenja u pedesetim i šezdesetim godinama pro-ŠlOiga Stol ječa. Svi tadašnji socijalistički njemački prvaci kao Lassalle, Marx i Engels, te Belbel bili si jednakoga mnijenja, da če samo narodna revolucija dovesti do ujedinjenja njemačkoga naroda. Ali ovo načelno istovjetno gledište nije ipak spriječi-lo, a da se Lassalle ne prikloni više u svojoj političkoj taktici Pruskoj, a Bebel da ne požali, što nije u prusko-austrijskom ratu godina 1866. pobijedila Austrija. Lassalle je bio toliki neprijatelj austrijs-koga reakcijonarstva, da je pod svu cijenu želio uništenje Au-strije, Bebel nasuprot žali u svojem memoirima, što je u ratu pobijedila Pruska, j er je tako otkinuto deset milijuna Mjemaca iz opče njemačke zajednice, a uz to je Njemaeka postala domenom pruske reakcije. Pobjeda Austrije ima la bi po Bebelu zasigurno konačnu posljedicu demokratsku revoluciju i ujedinjenje svega njemačkoga naroda, jer bi pobjedonosna Austrija bila prisilila svojem reakcijonarnom politikom njemački narod na taj korak, a kako je ona narodnosna i slaba država, to bi narod bio -mogao i uspjeti.
Isporedjujuči njemačko ujedinjenje s jugoslavenskim problemom, vidimo, da je aneksi jom Bosne i Hercegovine Austrija faktično obavila onaj dio svoje misije, koji joj pripisuje Bebeti gledom na njemačko pitanje u slučaju, kad bi bila 1866. pob jedila! Sada preostaje samo još pitanje, da li če se jugoslavenski problem riješiti mirno, to jest nu ta r n jom dem o k r a t s k o m re-v o 1 u c i j o m u A n s t r o - U g a r s k o j, koja bi mogla onda da preuzime ulogu koncentracijone točke ,za slobodne i samostalne balkanske narode, služeči kao posrednik izmedju Balkana i Evrope, dakle kao istočna Švicarska — iili če se jugoslavenski problem riješiti ralom izmedju balkanske demokracije i austrijske feudalne r e a k c i j e? U svakom slučaju ibezuvjetno se nalazi riješenje jugoslavenskog pitanja u demokraciji i u j e d i n j e n j u.
Nije naša socijalistička zadača, da se angažujemo za ovu ili onu državu, historička nužda obavlja več sama taj posao, da pomaže jednu državu protiv druge. I kao što je nekoč historička nužda dosudila propast feudalnim državama na Balkanu od de-mokratskoga turskoga naroda, tako i danas pomaže ta ista ihi-storička nužda balkanskim n aro dima protiv Turske i Austro-Ugarske. Naša socijalistička dužnost jest samo, da pomažemo
te n d e n c e razvoja v 1 a s t i t e snage j u g o s 1 a v e n-s k o g a naroda. I ništa više!
Socijalna demokracija je revolucionarna stranka, i zato ona ne može da veže svoju sudbinu bilo uz koju od postoječih država. Ova ili ona država može tek da posluži svojim manjim ili večim demokratizmom kao instrumenat razvoja i napretka u izvjesnom pravcu i vremenu, ali i <to je sve. Socijalna demokracija več je na prvoj jugoslavenskoj i balkanskoj konferenci prihvatila revo-lucijonarno gledište na jugoslavenske i balkansko pitanje. Ri-ješenje, ko je si ona zamišlja, jest istovremena nacij on al n a i socijalna revolucija. Bivržoazija imože tek da vodi narode iz klaonice u klaonicu, ali ih potpuno osloboditi ne može. Zato je jedrno riješenje: demokratska revolucija jugoslavenskog i balkanskog puka!
No revolucija nije tako malena stvar, pogotovo ne revolucija, kako si ju zamišlja socijalna demokracija. Buržoasike revolucije bile su vazda revolucije manjine, to jest sorazmjerno malo-brojne društvene klase, koja je predstavljala u ono vrijeme društveni razvoj i napredak. Toga radi su vazda i široke mase naroda aktivno podupirale buržoaske revolucije. Revolucija, koju socijalna demokracija propagira, ima da bude revolucija večine, dakle vlastito djelo samih širokih narodnih masa. Ali zato tim večma moraju biti u interesu ojačanja i osposobljenja za svoj historijski zadatak dovedene jugoslavenske narodne mase do spoznaje svojega n a r o d ti oig a j e d i n s t v a, u smislu zaklju-čaka prve jugoslavenske konference, te do usvojenja zahtjeva za p u n o m d e m o k r a t s k o m s a im o u p r a v o m i n e z a -v i s ;n o š č u naroda u o p č o j z a j e d n i e k o j konfederaciji, u smislu zaključaka prve balkanske konferencije.
Zadača če biti druge socijalističke jugoslavenske i balkanske konferencije, da pobliže označe p u t ‘k u j e d i n j e n j u i demokratsko] z a j e d n i c i proletarskih balkanskih, a naročito jugoslavenskog, naroda, to jest put k potpunoj nacijo-nalnoj i socijalnoj revoluciji, k potpunom nacijonalnom i so-cijalnom oSloibodjenju!
ETBIN KRISTAN, LJUBLJANA.
Sanctio pragmatica.
Dne 19. aprila 1713. se je zbrala v dvorani tajnih svetnikov na dunajskem cesarskem dvoru sijajna družba:	Ministri,	tajni
svetniki, ogrski Judex curiae, češki kancelar, ogrski kancelar, erdeljski podkancelar, španski državni tajnik, nadškof valencijski, pred vsemi pa cesar Karol VI. Sedeč na prestolu pod baldahinom je dal vladar prečitati obiteljsko pogodbo svojega očeta Leopolda, sklenjeno s sinovoma Josipom in Karolom iz leta 1703., takozvani pactum mutuae successionis.
Odkar so se pokazali prvi megleni obrisi onega deželnega kompleksa, iz katerega se je sčasoma izkristalizirala Avstrija, je 'bila zgodovina teh krajev, njih narodov in njih vladarjev nenavadno raznovrstna in živahna, polna bojev, intrig, kupčij in drugih zanimivih dogodkov. Dežele so prehajale iz roke v roko, spajale so se in trgale, pa zopet družile, tako da se je zemljevid venomer izpreminjal. Razun vojn so odločevali o usodi narodov in dežel zlasti zakoni v vladarskih krogih. Dolga je bila doba, ko so veljale dežele kratkomalo za vladarsiko last, in se je menjavala državna posest po enakih načelih kakor privatna. Pravica sile, ohranjena it najstarejših časov človeštva, dedščina še iz dobe živalstva, je bila na čelu vsega prava. Poraz sovražnika je dajal zmagovalcu vso oblast in uničeval vse starejše pravice. A kakor dobiva nevesta v navadnem življenju doto, če je kaj pri hiši, so s kneževskimi porokami tudi dežele dobivale nove gospodarje.
V	tem oziru je imela Avstrija toliko sreče, da jo je izražal celo pregovor: Bela gerant alii, tu felix Austria, nube!
Kakor je bilo na ta način v ugodnih okoliščinah lahko pridobivanje, tako tudi .izgubljanje ni bilo posebno težko. Skoraj čez noč so nastajale velike deželne zveze; nenadoma so se pa zopet delile in trgale. Kakor v privatnem pravu so otroci zahtevali dedščino po stariših, in dežele so bile prav tako pogostoma predmeti sporov kakor med navadnim prebivalstvom njive in travniki, krave in omare. Ali med rtem ko se procesi zaradi vsakdanjih testamentov opravljajo pred sodiščem, so se spori zaradi dinastičnih dedščin pogostoma reševali na bojišču in stroški so se plačevali z rdečo krvjo.
Bodočnost držav je bila v teh razmerah skrajno negotova, ker se ni dal otroški blagoslov nikakor vnaprej preračuniti. Vsako priliko kakšnega dednega spora so pa z velikim veseljem porabili tudi oddaljeni, včasi zelo problematični sorodniki, močni sosedje
in vsakovrstni tekmeci, ki so izkušali vsako nejasnost razjas-niti sebi v prid. Če so v kakšni skupini še iz teh ali onih razlogov živele kakšne centrifugalne sile, je 'bila možnost razpada tem večja. Taka stremilj.enja pa so 'bila zelo razumljiva v dobi, ko države niso slonele na narodih, ko sploh ni bilo narodne zavesti, ko pa so živeli spomini na nekdanjo oblast v onih, ki so jo izgubili, in ko je častihlepnost posameznih plemenitašev z večjo ali manjšo realno upravičenostjo lahko gojila drzne, ponosne nade.
V	onih deželnih skupinah, ki so se po vsakovrstnih avanturah združile pod habsburško oblastjo, je ibilo dovolj .elementov, ki so silili iz enote. Bilo je pa tudi drugod veliko poželjivih oči, ki so se upirale v te dežele in upale, da pride čas, ko bo roka lahko pograbila, ‘kar so sesali pogledi.
Ogrska je pripadla Habsburžanom ko je Ivan Zapoljski podlegel Ferdinandu; ali boji niso bili s tem končani, upornost je neprenehoma tlela dalje in vsakčas je izbruhnil njen plamen. Še začetkom 18. stoletja je Rakoczijeva vstaja in proglasitev ogrske neodvisnosti v Inodu povzročala Dunaju velike preglavice. Usoda Češke se je odločila v bitki na Beli Oori 8. novembra 1620., v kateri je bilo češko plemstvo poraženo; usmrtitve, pregnanstva in konfiskacije, zator nekatoliških cerkev in uničenje ustave, ki je sle.dilo katastrofi, je zapustilo v deželi polno bridkosti in ogorčenosti. Veliko nezadovoljstvo je bilo v planinskih deželah zaradi Ferdinandovega pokatoličevanja. Turki so bili šele pod Leopoldom premagani; leta 1699. jim je mir v Karlovcih odvzel ozemlje med Donavo in Tiso, ali nihče še ni mogel prisegati, da je turška nevarnost odvrnjena za vse čase. Francija je prežala na Španijo, drugi sosedje pa so imeli druge želje.
Dne 1. novembra 1700. je umrl Karol II., zadnji Habsburžan na španskem prestolu. Avstrijski cesar Leopold I. je zahteval nasledstvo za svojega drugega sina Karla, 'kakor se je francoski kralj Ljudevit XIV. odrekel svojim pretveznim pravicam do španske dedščine v prid vojvodi Filipu anžujskemu, ki je prišel 18. februarja 1701. v Madrid kot kralj. Francoski Ljudevit in nemški Leopold sta se sklicevala na pravice sorodstva. Oba sta bila sinova španskih princes. Oba sta imela španske princese za žene. Iz spora za lepo dedščino je nastala vojna, ki je spravila malone vso Evropo po konci, in se je razširila še preko morja.
Za Leopolda pa ni bila Španija edino vprašanje. Josip* njegov prvi sin, je imel dve hčeri, pa nobenega sina, njegov brat Karol, ki naj bi dobil špansko krono, pa sploh še ni bil oženjen. Kakor v Španiji po smrti Karla II. bi se bilo tudi tukaj lahko zgo-
dilo, da izumre moški rod; in kaj (bi tedaj moglo nastati, je kazala španska vojna.
Skrbi, ki so rojile Leopoldu po glavi, so porodile dne 12. i^ptemlbra 1703. tajni pakt z njegovima 'Sinovoma. Cesar je tedai še upal, da pribori sreča orožja 'mlajšemu Karlu 'špansko krono, starejši .Josip pa je imel slediti očetu. V eni in drugi liniji je bilo nasledstvo pridržano sinovom po pravu prvenstva; če bi tu aili tam izumrl moški rod, pripade pravo nasledstva prvorojeni hčeri; ako bi pa ena ali druga loza popolnoma izumrla, se združi vsa posest v obitelji. Tako je bilo dogovorjeno »za blaginjo krščanstva«.
Leopold ni učakal konca španske vojne, ki je trajala dvanajst let. 5. maja 1. 1705. je umrl, in Josip I. mu je bil naslednik. Njegova vlada je bila kratkotrajna. Že 17. aprila 1711. je legel v grob, in ker ni imej sinov, je zasedej mlajši brat Karol VI. izpraznjeni prestol. Otrok takrat sploh še ni imel. Vprašanje bodočnosti je postalo tem akutnejše, ker je bilo pravo nasledstvo v deželah različno. Veljavnost tajne pogodbe med očetom in sinovoma je bila dvomljiva. Razuiutega tudi niso bile razmere več tako kakor oh sklepu pakta. Karol. VI. je bil še edini moški Habsburžan; njegove nade na špansko krono pa so medtem že zelo splahnele, dasi je ‘bilo francosko orožje dolgo časa nesrečno, tako da je (bil že Ljudevit prosil za mir in bi ga bil tudi podpisal z velikimi žrtvami, če ne bi bili zahtevali od njega, da naj s svojo vojsko pomaga izgnati svojega vnuka iz Španije. Po zimi leta 1710. se je vojna sreča obrnila, Angleži so bili 8. decembra ujeti, Starhemberg je bil dan pozneje 'premagan pri Villa Viciosi, 14. 'marca 1713. so Avstrijci definitivno kapitulirali in zapustili Španijo.
Preden se je to zgodilo, je pa storil hrvaški sabor v Zagrebu važen sklep, ki je pravzaprav spravil vprašanje nasledstva v tir. Meseca marca 1712. je sprejel predlog zagrebškega škofa in pod-bana, da pripada pravo nasledstva za Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo onemu vladarju, če izumre habsburška moška loza pa oni princesi iz habsburške rodovine, ki vlada na Dunaju in ima pod svojim gospodstvom Avstrijo, Kranjsko, Koroško in Štajersko. Hrvaški zgodovinarji imenujejo ta sklep hrvaško pragmatično sankcijo, in stranka prava opira nanj hrvaško državno pravo.
Prva posledica tega koraka je bila velika nezadovoljnost na Ogrskem, kjer so že tedaj smatrali Hrvaško za neločljiv del svoje države. Ogrska je bila šele na požunjskem zboiru 1. 1688. priznala kraljevsko dedno pravo in se odrekla pravici volitvi kralja; ali to je veljalo samo za moško ložo, dočim je bila ženska po ogrskem pravu izključena od nasledstva. Konflikt med Ogrsko in Hrvaško
je bil torej očiten, in ogrski stanovi so protestirali na Dunaju. Da se reši ta spor in da bi Ogri priznali- tudi žensko nasledstvo, je dal Karol sklicati v Požun ogrske zaupnike pod palatinovim predsedstvom. Naposled so ogrski stanovi izjavili, ida priznajo pravo ženskega nasledstva, ako ga sprejmejo tudi stanovi ostalih dežel in sklenejo vzajemno »večno« zvezo, ki bi morala med drugim tudi skupno vzdržavati vojaške posadke proti Turkom in vsebovati tudi carinsko enoto.
Cesar Karol se ni oziral na te sklepe. Monarhizem je bil absoluten; ogrski pogoji pa so bili prav po tem, da bi ga občutno omejili. Iz avtokratičnega načela je izviral njegov sklep, da sam ,motu proprio’ razglasi zakon novega nasledstva.
To se je zgodilo 19. aprila 1713.; patriotje pravijo, da je bil to rojstni dan sedanje Avstro-Ogrske. Na slavnostnem »boru je dal cesar prečitati pactum mutuae successionis, in potem je sam •razložil, da »je vsled smrti svojega starejšega brata Josipa I. podedoval vsa njegova dedna kraljestva in dežele, ter da imajo vse skupaj ostati nerazdeljene pod oblastjo njegovih zakonskih moških telesnih dedičev de iure primogeniturae; če pa izumre moško deblo, imajo preiti nerazdeljivo pod oblast zakonskih hčera, vedno po redu in pravu prvorojenstva«. Ta zakon je označil za »sanctio pragmatica«, za slovesno, večno veljavno postavo.
*	*
*
Absolutistično načelo Karla VI. je moralo napraviti pomembno koncesijo. Avtoritativni razglas vladarja ni imel pričakovanega učinka. Kakor se cesar prej ni oziral na ogrske pogoje, tako so zdaj ogrski stanovi ignorirali njegov zakon. Kmalu po monarhovi slovesni akciji so sklenili, da ima Ogrska svobodo voliti kralja, ako izumre moška lo'za Leopolda I. Verjetno je bilo, da pride Ogrska v ta položaj že po smrti Karla VI. Saj je bila pragmatična sankcija izdana zlasti z ozirom na ta slučaj. Cesar je vendar odnehal ter dal predložiti novi red stanovom, katerim je ukazal, da imajo »sprejeti te njegove naredbe po svoji dolžnosti in z vso pripravnostjo kot neizpremenljivo in za vso bodočnost veljavno določbo«, ter da jo imajo »razglasiti na javnih deželnih zborih in se ji pokoriti v vseh slučajih«.
Stanovi s te strani Litve so bili pridni. Prva je izpolnila cesarjev ukaz Gorenja Avstrija, potem so sledili deželni zbori drug drugemu. Na Ogrskem ni šlo tako gladko. Bilo je treba mnogo razpravljanja in pogajanja, cesar je moral poslati poseb-
nega komisarja tja, in še le po dolgem obotavljanju sta bila sprejeta zakonska članka I. in II. iz '1. 1722/23., ki priznavata pragmatično sankcijo tudi za Ogrsko.
*	*
*
Monarhija, ki se dandanašnji imenuje Avstro-Ogrsko, že davno ni enaka posesti Karla VI. Zgodovina je šla izza pragmatične sankcije svojo pot ne oziraje se mnogo na pisane zakone in pogodbe. Izpreminjala je zunanjo in notranjo obliko države in krojila njeno usodo po zakonih, ki so bili neodvisni od najsloves-neje izražene volje katerega-tkoli človeka.
Komaj je Marija Terezija po novi dedni pravici zasedla prestol svojega očeta, ko se je prvi oglasil pruski Friderik zahtevajoč večji del Šlezije zase. In ko se je po 7 letih, v katerih je bila skoraj vsa Evropa na nogajh, sklenil mir v Cahah dne 18. oktobra 1748., je morala Marija Terezija predati Parmo, Piačemco in Gvastalo španskemu infantu don Filipu, nekatere milanske okraje pa Sardiniji, ko je že leta 1763. s hiubertusburškim mirom priznala pruske zahteve v Šleziji. Za te izgube jo je potolažila pridobitev Bukovine od Turčije in inskega okraja. Ze pred tem ji je razdelitev Poljske prinesla Gališko in Vladimir.
Pragmatična sankcija, iz monarhično-absolutističnega duha porojena, je imela iza vedno centralistično tendenco. Monarhija je bila nastala iz najraznovrstnejših sestavin. Prejšnje državne samostalnosti so se morale uničiti, enote so se morale razbiti, različni narodi so se morali združiti, da je mogla iz posameznih delov nastati celota habsburške posesti. Ali kar se je bilo davno prej organično razvijalo, se ni dalo kratkomalo izbrisati. Nova slika je bila pestra, posamezni deli so si ohranili svoje barve, spojitev še davno ni ustvarila enote. Dinastični interesi pa so jo zahtevali. Preleviti skupino novih delov v povsem enoten organizem je bila trajna želja vladarjev, ki so hoteli realno utrditi svojo posesl Logična posledica tega stremljenja je bila centralizacija in germanizacija; njen cilj je bila faktična Avstrija.
Proces notranjega izenačenja, popolnega uniformiranja in stapljanja, ki ga je zlasti pospeševal Jožef II., je začetka naletel na hud odpor. Centralizacija na eni in želja po ohranitvi individualnosti na drugi strani je porodila boj, ki ni nikoli popolnoma utihnil in še do današnjega dneva ni končal. Šele 11. avgusta 1804. ie bil cilj pragmatične sankcije navidezno dosežen, ko se je cesar Franc razglasil za dednega cesarja Avstrije. Tudi to je v patri-
otičnih zgodovinah nekaki rojstni dan monarhije, ali pa vsaj njen krst. Ali do te dobe se je njena slika kljub pragmatični sankciji zopet bistveno izpremenila. Izgubila je Holandijo in Lombardijo, pridobila je še kos Galicije, kos Venecije, pa nekaj tirolske zemlje. Ali ko je šla Avstrija 1. 1805. še enkrat v boj proti Franciji se je morala v Požunskem miru odreči vsej predni Avstriji, Tirolski in Veneciji, pa je dobila za to le Salzburško. Tretja francoska vojna 1. 1809. pa jo je veljala Salzburško, inski okraj, Kranjsko, Goriško, Trst, ibeljaško okrožje, Istro, velik del Hrvaške in velik del Galicije. Zopet ini pragmatična sankcija nič pomagala in treba je bilo nove vojne 1813., da je dobila Lombardijo in Ve-necijo, Dalmacijo in izgubljene dedne dežele. Naposled je določil dunajski kongres njeno obličje.
Ko je bila strta Napoleonova moč, je diplomacija mislila, da so razmere v Evropi končno urejene za večnost. Prav tedaj pa se je pričela nova dolba zgodovine, ki jo je Ibila signalizirala že francoska revolucija. Ta je bila pač navidezno premagana. Ali vse vojske Evrope niso mogle spraviti iz sveta vzrokov, iz katerih je bila revolucija porojena. Mladi kapitalizem, ki ga je dojila industrija in trgovino zahtevajoča tehnika, je koprnel po prostosti razvoja. Množeča se buržoazija je prihajala v ostre konflikte s fevdalizmom in absolutizmom; v ozadju pa je stal novi proletari-jat, ki še ni razumel svojega položaja, čutil pa je težo razmer, 'ki je padala na njegove rame. Po zboljšanju svojega (življenja hrepeneči, a večinoma nezavedni proletariat je ibil krepka pomožna četa nezadovoljnega meščanstva, in se je navduševal za vse njegove liberalne zahteve. 'Nasprotje med absolutizmom dinastij in večalimanj razvito buržoazijo je nahajalo poseben izraz v nacionalnem načelu. »Narod« je 'bilo meščanstvo, ki se je s svojo mlado močjo čutilo poklicano za vodilno vlogo; narodne pravice so bile zahteve meščanstva. Absolutizem je oviral njegov razvoj; absolutizem pa je bil tudi protinacionalen; v svojem interesu se je moralo meščanstvo lotiti boja zoper absolutizem, in storilo je to v imenu naroda. Kapitalizem je potreboval velik delokrog, Obširnejše področje; meje maliih državic so ga silno ovirale; stremljenje po narodnem zjedinjenju se je popolnoma ujemalo z ekspan-zivno tendenco kapitalizma. Nacionalno enotna država je postala ideal iburžoazije. Konflikt s številnimi malimi dinastijami, ki so videle v nacionalni združitvi svojo nevarnost, je bil neizogiben. Meščanski boji so dobili revolucionaren značaj.
Z domačimi konflikti, ki so se javljali po vsej Evropi, so bili neizogibno v zvezi zunanji spori in Avstrija je bila ob njih po-
sebno prizadeta. Italijansko koprnenje po zjedinjenju je moralo prav tako zadeti ob interese Avstrije, kakor stremljenje po enotni Nemčiji. Doma revolucije, s sosedi vojne, so gnale Avstrijo v novo smer. Izgubila je italijanske pokrajine, izstopiti je morala iz nemške zveze; v svoji 'hiši je morala odpraviti fevdalizem, vpeljati četudi omejeno konstitucijo in žrtvovati centralizem. Avstrijsko cesarstvo je nadomestila »Avstro-Ogrska monarhija«.
Dualizem je imel rešiti narodno vprašanje, pa ni v resnici rešil ničesar. Zagovorniki enotne države so ga smatrali za izsiljeno koncesijo, ki naj bi se preklicala, čim bi zadostna sila omogočila odpravo; zastopniki madjarske ideje so videli v njem nezadostno pridobitev, ki se mora izpopolniti do absolutne ogrske neodvisnosti. Vsi narodi s te in one strani Litve, katere je nova uvedba spravila v večjo nacionalno odvisnost, pa so smatrali dualizem za inštrument podjarmljenja za razdeljeno centralizacijo s središči Dunaj in Budimpešta, za sistem germanizacije na eni in madjarizacije na drugi strani. Narodno vprašanje se je z uvedbo dualizma še le prelevilo v najostrejši narodni boj in je vse doslej najaktualnejši problem tega izrednega državnega organizma.
Pragmatična sankcija izreka neločljivost habsburških dežela; ona pomeni toliko kolikor pregovor Austria erit in orbe ul tima. Pisana in garantirana sankcija mi mogla zadržati korakov zgodovine in ohraniti države Karla VI. neizpremenjene. Skrajno nevarna je iluzija, da je Avstriji zajamčen obstanek z državnimi akti. Pred našimi očmi razpada nekdaj silna Turčija, ki je (bila v tolikih rečeh podobna Avstriji, da nam mora služiti njen polom kot pravi mene 'tekel. Vsa Evropa je bila baje interesirana na nedotakljivosti Turčije, vzajemna ljubosumnost velesil je bila močnejši faktor od vsakega spisa. Osmanske države vendar ni mogla ohraniti.
V	dobi jubileja pragmatične sankcije so taki dogodki vredni premišljevanja. Če hoče Avstrija živeti mora imeti pogoje in jamstvo svojega obstanka sama v sebi. Neenotna kakor je, narodno, ekonomično in socialno mora dobiti garancije za svojo bodočnost le v interesni solidarnosti svojih delov. Avstriji so potrebni njeni narodi; poskrbeti mora, da bo sama potrebna svojim narodom.
Le ena pot pa vodi do tega cilja: Brezpogojna demokratizacija, svobodno odločevanje ljudstva, ki najde preko vseh klik in koterij skupne interese in premaga vsa nasprotja s pomočjo enakopravnosti. Če so svobodni narodi stebri držav, velja to posebno za Avstrijo, ki mora biti dom številnih narodov. Pravična rešitev nacionalnega problema omogoči socialni razvoj, katerega sedaj ovira; šele ta pa mora dati članom države tako zadovoljnost,
da jih ne mikajo pogledi čez mejo. Država z najzadovoljnejšim prebivalstvom ima najmočnejšo eksistenčno garamcijo.
S pergamenti se igra zgodovina kakor jesenski veter z velim listjem. Avstrija sama ima o tem dovolj izkušenj. Pragmatična sankcija naše dobe se imenuje demokracija.
To pa mora v prvi vrsti vedeti — ljudstvo.
DRAG. LONČAR, IDRIJA.
Avstro-ogrsko vprašanje in Poljaki.
Balkanska vojna in vsled nje nastala evropska kriza sta spravili v ospredje tudi vprašanje Avstro-Ogrske. Skoro vsak narod monarhije rešuje to vprašanje po svoje in v tem tiči nevarnost, ker ni zlasti med vladajočimi strankami enotnega cilja, oziroma enotne volje. Izpremenjem evropski položaj je dal tudi Poljakom priliko, da razvijajo svoj program. Pred seboj imam brošuro poljskega publicista Gizbert-Studnickega,1) o kateri hočem poročati slovenski javnosti:
Avstro-ogrski prete trije sovražniki: na severovzhodu je to Rusija, ria jugu Italija, ki je sedaj sicer naša zaveznica, pa se zaradi Albanije lahko izpremeni v nasprotnico, in Snbija, ki preži na Bosno, Hrvaško, Dalmacijo, južno Ogrsko...
Nasproti Srbiji ni umestna popustljivost, avtonomna Albanija ni zadostno varstvo, niti trializem. Prebivalstvo Avstro-Og.r-ske in Nemčije ne narašča tako hitro, kakor v Rusiji in na Balkanu. V 30. letih utegne imeti Nemčija največ 80 milijonov, Avstro-Ogrska 62, Rusija pa 250 in Srbija z Bolgarijo 15-20 milijonov prebivalcev.
Število prebivalstva sicer ni edini odločilni faktor kaki državi, vendar je pomemben. Zato je treba, da se Avstro-Ogrska poveča na škodo Rusije s tem, da ji odvzame poljske pokrajine, ki se združijo z Galicijo v poljsko kraljestvo, da dobi dunajski parlament čisto nemško večino s čimur bi bili potolaženi Vsenemci, ki bi utegnili biti kdaj za monarhijo nevarni. Sedaj je za to akcijo ugoden trenotek: Rusija je 'oslabljena, balkanske države so izčrpane, Italija pa je še naš zaveznik.
Vojna Avstro-Ogrske z Rusijo 'je neizogibna. Vse ruske stranke tekmujejo med seboj v sovraštvu proti habsburški monarhija.
*) Wladyslaw Ritter von Gizbert-Studnicki, Die osterreichisch-unga-rische Frage. Gedruckt als Manuskript. Krakau, 1913.
Njih cilj je vzhodna (oz. cela) Galicija in severovzhodna Ogrska, kjer prebivajo Rusini. Tej ruski akciji se moremo ukloniti, aiko ustvarimo z Avstro-Ogrsko po realni uniji združeno poljsko kraljestvo. Tako ojačena država 'lahko nastopa na Balkanu in postane najvažnejši politični faktor Evrope.
Katere današnje ruske dežele naj obsega poljsko kraljestvo, o tem naj odločuje konfesija tega ali onega naroda: kar je katoličanov, so pod političnim vplivom Poljakov, a pravoslavni se nagibajo k Rusiji. Zato :bi Avstro-Ogrsika odcepila od Rusije in združila v poljsko kraljestvo ozemlje do zapadne Dvine, Beresine in gorenjega Dnjepra, Volinija in Podolija bi pripadli Poljskemu. Izmed nepoljskega prebivalstva na ozemlju nekdanjega Poljskega so Litavci (2 milj.) strastni katoličani, ki jih politično vlada duhovščina, zato bi se v boju med katoliškim in pravoslavnim cesarjem brezdvomno pridružili Avstro-Ogrski. Belorusi (5 milj.) so pohlevni ljudje, ki drže s Poljaki, da vsak imovit Belorus rad vidi, ako se njegovi otroci uče poljščine, ki je »gosposki jezik«. Rusini (7 milj.) se še niso ustanovili kot narod, leta 1831. in 1863. so se dali izrabljati proti Poljakom, toda ruska vlada jih nasiloma rusificira v šoli in uradu. Pod poljskim vplivom bi v Voliniji in Podoliji rastla narodna zavest Rusinov ali Ukrajincev, ki bi vedla do lastne narodnosti.
Poljaki se vztrajno pripravljajo na boj iza slučaj vojne med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Pred vsem je značilno, da izdajajo posebno vojaško literaturo, deloma izvirno, deloma prevedeno. Naslovi teh brošur nam povedo vse, na pr., »Vojaški zemljepis Poljske«, »Poljsko .kot strategični teren«, »O uničenju ruskega orožja«, »Kako onemogočimo rabnost mostov in železniških tirov«, »Navodila o taktiki«, itd. Pred nekaj meseci se je vežbalo v poljskih vojaških zborih v Galiciji 800—1000 visokošolcev. Povsod, kjer pohaja poljska mladina važnejša višja učilišča v tujini, so bili vojaški zbori. Vojaška društva, ki pripravljajo Poljake za splošen upor v slučaju vojne, se nahajajo tudi v Rusiji. V Galiciji so njih člani malomeščani, kmetje in delavci. Sokolska društva imajo v svojem programu vojaške vaje. Samo v Galiciji je danes okrog 15.000 ljudi, ki se pečajo z vojaškimi vajami. To bodo častniki in podčastniki v bodoči vojni z Rusijo. Temu gibanju se ne morejo ustavljati niti konservativni krogi. V trenotku mobilizacije prestopi na avstrijsko stran 100 tisoč poljskih rezervistov, s častniki vred, ki pokličejo ljudstvo v boj, da bi poljska vojska z avstrijsko ali ogrsko pomočjo štela nad 500.000 mož. 2e v rusko-japonski vojni so dezertirali desettisoči poljskih rezervistov. Se-
daj se to zgodi v še večjem obsegu. Poleg tega je treba računati na izdatno pomoč civilnega prebivalstva.
Razum Poljskega postanejo Rusiji nevarne še baltiške pokrajine, Finsko in Kavkaz.
Baltiške pokrajine imajo 3V2 milijone prebivalcev, med njimi 7% Nemcev, vsi drugi so Lotiši in Estonci, neizprosni nasprotniki ruskega carizma. Tu ne opravijo Rusi ničesar, tu bodo sami dezertirali. Baltiške pokrajine bi mogla zasesti Nemčija, ako bi se udeležila koalicije v vojni izoper Rusijo.
Finci so bili dolgo »lojalno ljudstvo«, kakor jih je imenoval car Aleksander II. Toda od leta 1899. dalje jih je ruski absolutizem izpreobrnil, da komaj čakajo, ikdaj se zaplete Rusija v kako vojno. Simpatije Fincev so na strani Nemčije, dočim želi 14% švedskega prebivalstva priti pod Švedijo. Ako bi morebiti vsled angleškega ugovora ali kakorkoli ne moglo biti Finsko združeno z Nemčijo, potem naj bi se prepustilo Švediji.
V	Kavkazu je odločilno mohamedansko prebivalstvo, ki bi se združilo s Turčijo, oimur bi ne oporekali niti krščanski Armenci.
Besarabija naj bi pripadla Rumuniji, ako bi se Rumunska udeležila protiruske koalicije. Prebivalci Besarabije so po večini Rumuni.
Važni so tudi Židje v Rusiji, ki jih %<, prebiva na Poljskem. Leta 1904. in 1905. jih je bilo veliko dezerterjev, pri ruskem revolucionarnem gibanju leta 1905. in 1906. so igrali važno vlogo. Židje v Rusiji ne uživajo enakopravnost, kakor v Avstro-Ogrski in Nemčiji, zato bi pozdravljali boj zoper Rusijo in njeno razkosanje, ker bi tako sami prišli do pravic, kakor jih imajo v zapadni Evropi.
Nemčija ne bi imela povoda, da bi se upirala združenju rusko-poljskih pokrajin z Avstro-Ogrsko. Ako bi sama ‘hotela imeti te pokrajine, bi s tem pomnožila poljski element, ki bi popolnoma popoljčil zapadno Prusko, kjer je doslej prebivalstvo redko v primeri z drugimi poljskimi deželami (rusko Poljsko 98 ljudi na km2, Poznamjsko 72, zapadno Prusko 67).
Francija in Anglija bi pomagali Rusiji, ako bi ju ne nevtralizirala Nemčija. Sicer pa skušate v zadnjem času Francija in Anglija posredovalno vplivati na Rusijo, toda Avstro-Ogrska more, kakor hitro se vname vojna, razglasiti obnovitev poljske države pod habsburškim žezlom in opozoriti Anglijo, da je z oslabljemjem Rusije otežkočeno rusko prodiranje v Aziji, kjer se križajo ruski in angleški interesi. Isto velja za Japonsko in Združene države v severni Ameriki, ki jim tudi dela Rusija konku-
2X4
renco v Aziji (na Kitajskem). Enako bodo Italijani pozdravljali avstrijsko-rusko vojno za osvoboditev Poljskega.
Moti se, kdor precenjuje rusko moč z ozirom na število prebivalstva, vojaštva in denarja. Računati je treba s sovraštvom Poljakov, Fincev, Lotišev in Kavkazcev, ki ga goje do ruskega carizma.
Rusija se še ni opomogla od vojne z Japonsko. V nobeni vojski ni nasprotstvo med moštvom in častništvom tako veliko kakor v ruski. Z mandžurskega bojišča so se častniki vračali domov po morju in ne po sibirski železnici, ker so vojaki napadali železniške vozove prvega razreda. Vojaški upori so v Rusiji boji za kruh. Ko so se po vojni z Japonsko uvedle preiskave v vojaški intendanti, je zahteval vojni minister, da se preiskave opuste — ustrašili so se namreč izidov; kajti v poročilu na carja pravi na pr. senator Neuhard, da sistem intendance hujše vpliva na vojake nego oklici revolucionarjev.
Vojna z Rusiljo je neizogibna. »Mi ali Avstrija!« se glasi geslo v Petrogradu. Naj bi Slišali ta glas na Dunaju, dokler je čas!
To so vodilne misli poljskega publicista.
Rusko-poljsko vprašanje zahteva rešitve, kakor morajo priti do svoje narodne samostojnosti tudi ostale narodnosti Rusije. Ni nobenega dvoma o tem, da se današnji položaj v Rusiji ne da vzdržati večno.
Načelno moramo biti za. svobodo poljskega naroda in tudi umevno je, da si želi priti pod Avstro-Ogrsko, kjer uživajo Poljaki naravnost predpravice. Toda v dveh točkah moramo nasprotovati naziranju, kakor se izraža v omenjeni brošuri.
Prvič se čutijo Poljaki še ved/no gospodarje, ki bi hoteli gospodovati nad drugimi narodi, kakor je to bilo nekdaj. Ne zahtevajo svoje narodne države, namreč svojo zgodovinsko državo, ki je obsegala tudi ozemlje Litavcev, Ukrajincev itd., 'da se je razprostirala od Vzhodnega do Črnega morja. Gizbert-Studnicki priznava sam, da prebiva na ozemlju med Poljaki in Rusi 30 milijonov ljudi, od katerih je 40% Poljakov a 30% še drugih katoličanov. Zanaša se le na poljsko veleposestvo in poljsko industrijo, ki je v zvezi s katoličanstvom asimiliralo ostalo prebivalstvo. Pruske Poljake pušča pri miru, zato pa hoče pridružiti svoji državi nepoljske narodnosti. Gizbert-Studnicki se te nedoslednosti in krivičnosti sam zaveda, ko pravi: Ako bi dobili Poljaki od Rusije samo poljsko ozemlje, bi gledali, da se še pridobe baltiške pokrajine in prusko Poljsko. V tem slučaju bi bila daljna poljska politika obrnjena proti Prusiji. Če pa pripade Poljskemu
celo ozemlje do zapadne Dvine, Beresine in Dnjepra, potem hi Poljaki naseljevali te pokrajine in za dogledno dobo Ibi imeli opraviti le z Rusijo, ki ne ibi mogla preboleti te izgube.
Drugo, proti čemur se .izrekamo, je realna unija Poljskega z Avstro-Ogrsko. Poljaki poznajo samo sebe, Nemce in Madjare. To je tradicionalna politika vseh poljskih meščanskih strank. Tudi GizSbert-Studnicki bi pač dovolil, da bi avstro-ogrska vojska pomagala obnoviti poljsko državo, vojska, ki bi se v njej bojevali tudi Čehi in Jugoslovani, toda v zahvalo za to bi Poljaki pomagali Nemcem in Madjamm, da pacificirajo Čehe in Jugoslovane. Mesto nemško-madjarskega dualizma bi nastopil nem-ško-madjarsko-poljski tr.ializem, ki bi bil v škodo zlasti nam. V ■tej obliki se Poljska ne sme pridružiti Avstro-Ogrski, ker to ne bi bila rešitev avstro-ogrskega vprašanja, marveč novo, še hujše zavozljanje...
A. STEBI, SARAJEVO.
Delavski problemi in organizacije. Delo.
O	delu in delavcih v socialnem pomenu zamoremo govoriti šele v najnovejšem času. Pravo razumevanje delavskega problema nam je prinesel moderni delavni stroj, s katerim je postalo delo popolnoma odvisno od medsebojnega sklada različnih delavnih procesov.
Pred uvedenjem strojnega dela je temeljilo vse delovanje različnih kategorij delavnega ljudstva na čisto empirični neodvisnosti in brez vsake medsebojne v e iz i. Še s pričetkom strojnega obratovania se je delavstvo lahko prosto gibalo iz jedne delavnice v drugo (različnega dela) in tem višje se je ocenilo delavca, čim več je imel med seboj popolnoma različnih strokovnih spričeval. S strojem je pa prenehala ta delavna in osebna fhiktuacija vedno bolj in to temeljem višje, globokejše sile.
Pred strojno dobo je n. pr. mizarski pomočnik vlil v svoj izdelek, v svoje delo del svoje individualnosti; omara ali miza je romala iz delavnice vedno z .licem in z dušo slučajno zaposlenega pomagača ali mojstra. Kakor se je v vsakem poedinem slučaju izvršenega dela zrcalila delavčeva osebnost, tako tudi ni bilo delavskega gibanja v današnjem pomenu besede. Le sem in tja
so životarila manjša društva, katera so pa nosila na sebi vse znake osebne in lokalne pobarvanosti. Zato se v teh društvih tudi ni govorilo o deJu, njenih zakonih in delavskih problemih, ampak gojila se je k večjemu družabnost in zabava.
S strojnim delom je postalo vse drugače. Delo je pričelo zgubljati vse osebne znake, poenačfle so se delavne metode po različnih delavnicah in delo je našlo pot znanstvenega proučavanja. Kajti vsako delo, najenostavnejše in najkompliciranejše, postaja vedno bolj funkcija mnogih var i a b el ni h okoli-š č i n, natančno po gotovih zakonih se pregibajoče in je po g o t o v i h m a t e m a t .i č n i h f o r mulah sestav-1 ‘j e n o.
Kakor bolj so se poenačile delavne metode, tem bolj so se tudi izenačile prej živeče nasprot nositi različnih delavskih manjšin in vedno bolj ogroženi delavski interesi so prisilili delavce, da se ravnajo po vzgledu njih delavnega procesa, da toraj kolikor mogoče centralizirajo svoje moči v večjih, močnih zadrugah in spravijo na ta način vsa delavska interesna vprašanja v medsebojni sklad.
To prisiljeno najdenje delavstva v svojih organizacijah je pa tudi rodilo 'zavest, da je znanstveno razumevanje in diferencirano r a z t e 1 e s e n j e delavnega p r o b 1 e-m a življenska potreba nadaljnega nairodno-gospodarskega raz-vitka. Kajti tehnika vedno spopotajuje delavni princiip stroja, vedno bolj specijalizira in izlušča dela v svoje temeljne elemente, da tem potom dviga delavni uspeh stroja in uspeh poedine delavne moči.
Kakor nam predstavlja stroj sliko naprednega mišljenja in revolucionarnega duiha, tako je pa človek konservativne trdovratnosti. In to je danes še naijvečja zapreka in neobhodno je potrebno, da se prilagodi tudi ta komservatizem novorojenim razmeram.
Delavni uspeh je vsakega delavca in v vsakem podjetju, tudi pri enem in istem delu, zelo različen. Ta razlika — za ekonomijo dela najneugodnejšega vpliva — temelji v nepopolni organizaciji delavnega sistema. Vsalk način izvrševanja poedinega dela je ta-korekoč podedovan od rodov do rodov, od spomina do spomina in vsako poiboljšanje izvrševanja dela sloni edino na empiriji in ne na sistematičnem proučevanju.
F. W. Taylor je v svoji, tudi za delavce, zelo zanimivi knjigi »Shop management« spoznal to napako kot temeljno zlo ra zvitku racionalnega dela, ter je od vsega početka
stremil, da odpravi velike n e j e id n a k o s t i v r a z v itku organizacije o ib r a t o v.
Delavni uspeh je pa naravno tudi odvisen od kvalifikacije delavstva. Kakor samoumevno to šlišimo, vendar se ravno v tem oziru največ greši napram ekonomiji dela in delavnega uspeha. Temeljna zahteva mora albsolutno in vsepovsod veljati, da vsak delavec opravlja le delo, za katero je najbolj sposoben, da odka-žemo vsakemu delavcu le tisto delo, kateremu je njegova telesna in duševna sposobnost primerna.
To sta dve temeljne potrebe za organizacijo ekonomskega dela na eni, in za uspešen razvitek gmotnega položaja delavstva na drugi strani. Iz prvega razloga je tudi umevno, da to potrebo uvideva ravno tako nujno tudi delodajalec. To seveda nikakor ne izključuje, da bi ne bilo v isti meri — če ne večji — tudi v splošnem interesu delojemalstva.
Upravičnost teh dveh potreb — vidimo lahko na vsak korak.
V	bolj-šo ilustracijo le nekaj slučajev iz praktičnega življenja.
Iz navadnega natakarskega posla. Gostilniški vrt. Obilnim gostom streže večje število natakarjev. Natakar št 1 nekako ko-modno opravlja svojo službo, ob ‘jednem zadosti željam mnogih gostov, opaziti ni na njem nikake utrujenosti. Kadar prinese jedi in pijačo, takoj najde pravo mesto, nekako sistematično na enem potu sprejema premišljeno nove želje in jih istotako mirno in gotovo opravi.
Natakar št. 2 leta kot nor od enega konca do drugega, s polnim bremenom leti k zadnji mizi svojega rajona, ker mu je tam neki gost zadnji naročil in mu toraj najbolje ostal v spominu, potem zopet nazaj isto pot k drugemu gostu in zopet sem in zopet tja. Ves je utrujen, znoj mu lije z lica. Z vseh strani ga zovejo, povsod posluša, a polovico prinese. Zato napravi vsako pot, katero bi v enem napravil, dvakrat, trikrat. Končno pri plačevanju računa preveč ali premalo, ogoljufa sebe ali gosta.
Videzno — računsko v meterkilogramih — je napravil natakar št. 2 dvakrat ali trikrat toliko dela kot natakar išt. 1; faktično
—	vkorist — pa morda le polovico, vkljub njegovi izmučenosti. Škodoval je sebi, škodoval 'je gostilni Čanju. Uspešni faktor (Wirkumgsgrad) dela natakarja 'št 2 j e m i n i m a 1 e n v primeri z onim natakarjem št. 1.
Drugi slučaj. Kopljejo cestni jarek. Dninar išt. 1 vdari umerjeno trikrat, štiri-, petkrat s krampom v zemljo, ne dviga kramp ne preveč, ne premalo, za trenotek se oddahne, zopet vdari. Ko vidi, da ni preveč, ne premalo že zrahljane zemlje, vzame lopato
in odmeče to pripravljeno zemljo na pravi prostor. Ni preveč izmučen in dostikrat napravi lahko daljše pavze, ker ga njegovi sodelavci ne doddefio.
Dninar št. 2 brusi svoj kramp s tako silo v zemljo in zopet v zrak, da človek misli, ostati mora kramp meter globoko v zemlji ali zleteti mu mo,ra iz rok; nepremišljeno koplje in koplje, koneč-no vzame lopato in prične odmetavati. Bri tem porablja roke in noge, da zasadi svojo lopato v nepravilno zrahljano zemljo, a zopet kramp in zopet lopato, ker ne premisli, kako dolgo in na katerem mestu naj rabi eno, kako dolgo drugo orodje. Izmuči se, da mu pade orodje iz rok. A ker so mu drugi za petami, ves izmučen zagrabi zapet kramp in še bolj nervozen nadaljuje svoje ne-umenjeno in nepremišljeno delo.
Na kraju dneva je vidni rezultat obeh dninarjev mogoče enak; a dninar št. 1 je čil in gre kolikor toliko zadovoljen Ik počitku, dninar št. 2 je ves izmučen, nezadovoljen, preklinja težko delo, njegove sotrpine, delodajalca in ne najde radi prenapetosti in prevelike izmučenosti živčevja niti po noči zaželjenega in potrebnega miru.
Tretji slučaj. Advokatska pisarna. Absolviran jurist, koncipi-jent zaslišuje stranko. Napiše nebroj pol papirja, a misli so raztresene, brez vezi. Končni rezultat protokola zmešnjava, nelogičnost, vsa vsebina izgleda kakor kaka futuristična slika in precej truda in dela je zopet potrebno, da se iz tega protokola izlušči vsaj malo jasna slika. Zakonik v roki, a če je treba proiskati kak paragraf, prebrska knjigo desetkrat od 'konca do kraja, predno pride do zaželjenega cilja.
Njemu nasproti sedi pisar — solici-tator. Par razredov srednje šole je s trudom presedel in ko ni šlo več dalje, je vstopil v advokatsko pisarno. Prisvojil si je kmalu precej izkušnje v tem poslu in sedaj opravlja že dolga leta isto delo kakor 'gori navedeni akademsko izobraženi sodelavec. A z veliko razliko. Njegovi protokoli imajo logično vez, slike so narisane in informacija iz teh aktov je breztrudna, interesantna. Zakonik ima v glavi zbog svojega dobrega spomina in za vsako delo rabi polovico njegovega sodelavca.
Učinski faktor tega jurista je tehnično izraženo 0’5 — oni pisarja pa 0’95. Solicitator dela s polno sposobnostjo svoje indivSdualiteteza to delo, koncipijent prisiljeno, kakor v težek jarem vprežen. Za prvega je to delo lahko — igrača, za druzega težavno in malokoristno.
Na podlagi teh navedenih slučajev je sedaj najložje razumljivo, ako trdim: natakar št 2, dninar št. 2, koneipitent na svojem
mestu, oni ne opravljajo dela v gospodarskem pomenu besede.
Kaj je toraj delo, je prvo vprašanje, katero je potrebno pozitivno odgovoriti. In ne s fizikaličnega, ampak z narodno-gospo-darsikega stališča seveda, ker imamo pred očmi le narodno-go-spodarske dobrine.
Delo je temeljna vrednost proizvedenega 1) 1 a g a. Vsako blago najjednostavnejše in najkompliciranejše vsebine nam predstavlja le tolik o vred n o s t i, kolikor je v njem človeškega i n v tej p o s 1 e d i c i toraj n e p o-sredno strojnega dela.
Velik skalnat blok, ki leži na hribu, nam ne predstavlja ni-kake blagovne vrednosti. V trenotku pa, ko se te Skale dotaknejo človeške roke, ko jo premaknejo bližje kakemu gradbenemu mestu in jo obdelajo, ima takoj neko gotovo vrednost, katera vedno bolj raste, kolikor bolj jo obdelajo kamnoseki, kolikor več dela je v tej skali nakopičenega.
Vsako delo pa mora imeti tudi gotovo k oris t, ako nam naj predstavlja kako blagovno vrednost. Le one meterkilo-grame dela cenimo, kateri p r o i z v a j a j o g o s p o d a r s k e k o r i s t i.
Ako prime zidar kamen, ga vzdigne in položi na gradbeno mesto in vidi šele potem, da ta kamen ne odgovarja temu mestu in ga zopet odstrani, da druzega proizkusi — j e to ničvredni t r u d i n nedelo. Vseh teh — recimo 100 sek. mkg., je potrata njegove delavne enertžije in delavec le izrablja svojo delavno moč, ne da bi ta podajala tako delavcu kakor podjetniku gospodarskih dobrin.
Iz tega sledi, da je vsa blagovna vrednost, kolikor je nje na celem svetu nakopičene, integracija vsega koristno izvršenega dela. Ako bi 'toraj delil vso to blagovno vrednost skozi število ljudij, katero je bilo v tem skupnem delu uposlenih, dobim kvoci-jent, kateri navidezno predstavlja povprečno delo posameznika. Le navidezno. Pridejo pri tej razdelitvi «e dve f u n k c i j i v p o š t e v i n to j eč a s in e n e r g e t i č m a — 'tako fizična kakor duševna — s p o s o b n o s t p o e d i n e g a dela v-c a.
Delavec, ki dela na dan dve uri in 6 ur pa lenari, ako upoštevamo normalni, do sedaj le teoretični, osemurni delavni dan, ne more participirati z istim viškom in z isto vrednostjo na tem blagovnem in delavnem kvocijentu kot oni, ki je izrabil svoje moči skozi celih osem ur. iRavno tako ipa tudi ne delavec, ki je izrabil
vseh osem ur za gotovi Ikvantum dnevnega dela napram drugemu delavcu, ki je isti kvantum opravil že v petih urah in je ostali čas osemurnega dnevnika porabil za proizvajanje večjega kvantuma napram prejšnjemu delavcu.
Seveda ne spremeni to okrajšanje č a s a z a g o t o v i k v a n-tum 'blaga nič na blagovni ali delavni vrednosti. D e 1 o, izvršeno v petih urah, ima isto vrednost kot ono izv*r(šeno v osmih urah, ako znaša za to delo povprečna in n o >r m a 1 n a delavna p o treba osmih ur.
Ravno tako moramo seveda tudi upoštevati strojno delo. Tudi v tem oziru je čas regulativ vrednosti blaga in dela.
Ako je v gotovem delu blagovnega proizvajanja tehnika odpravila ročno delo, toraj ako se je ta blagovni proizvajalni proces izpolnil na ta način, da se s pomočjo stroja znatno skrajša delavni čas tega procesa, potem je le ta delavni čas v e 1 j a v e n z a p t e-s o j o blagovne vrednosti dotičnega blaga. V tem slučaju mora vrednost blaga oziroma vrednost dela ravno za toliko pasti, kolikor manj je potrebno delavnega časa s strojnim proizvajanjem.
Za spletenje par nogavic je bilo pri ročnemu delu potrebno recimo deset ur dela ene osebe. Stroj mi danes splete isti par nogavic v eni uri s pomočjo ene osebe. Delavni čas se je znižal na desetino— tudi blagovna vrednost in s tem delavna vrednost se je znižala na desetino. Ako v praktičnem življenju skrajšanje delavnega časa ne regulira tako točno blagovno vrednost, je to le posledica profitnega izkoriščanja in drugih nevidnih in deloma nerealnih okoliščin. (Vposlena je indirektno več nego ena oseba pri tem delu).
Faktično nam predstavlja oni čas, ki se ga v e č p o r a ib i pri ročnem delu na s proti strojnemu obratu izgubo en e r ž i j e, ker ta plus na delavnem č a s u n i b i 1 p o t r e Ib e n, ko nam stroj opravi isto delo v svojem normalnem, dosti krajšem in splošno veljavnem času.
Ravno to okoliščino se premalo upošteva tako v industrial-nem kakor poljedelskem Obratu. Pravljica je, ako zagotavljajo nevedneži, da je strojno delo manje vredno nego ročno. Zločin je, ako izražajo take misli organizacije svojiim članom. Le malo premisleka je potrebno, da se zruši vsa ta lažnjiva hipoteza, ki še danes, tako brez vse pravice, pridno zahaja v klasje. Akoravno je Marx vse to že pred desetletji z rafinirano preciznostjo in še danes veljavno natančnostjo uvidel in pojasnil, vendar še danes niso te misli našle v organizacijah (vsaj pri nas ne) svojo pravo zibelj, borzo, kamor fbi se morale stekati vse regulacije blagovne
vrednosti, kjer bi se zamoglo po pravi vrednosti oceniti delavno eneržijo.
Ročno delo ima toraj dve nasprotne karakterističnosti: ono dviga blagovno vrednost in ocenjuje -na ta način delo samo zelo visoko ali pa skoro popolnoma uniči katerikoli zaslužek. Kakor je pač ravno delavni proces v gotovi stroki napredoval, tako spreminja 'to ročno delo svojo karakteristiko. In glavni činitelj padanja vrednosti ročnega dela je edino čas.
Mnogokrat se čuje kot strašilni albsurdum strojnega dela trditev, da mora to uničiti sploh vsak zaslužek delavstva in odpraviti vsako pomoč delavne eneržije človeka. Ako se tira kolikor mogoče vse ročno delo v odvisnost stroja, je to pogibelj ljudstva, je 'to izklopitev delavne moči večine prebivalstva iz polja svetovnega gospodarstva in s -tem uničuje nebroj eksistenc. To čujemo dan na dan, akoravno brez vsake 'Upravičenosti. Ta trditev je namreč tako absurdna, da se mi gabi ene besede, a vendar je potrebno, ker imajo organizacije ravno 'proti tem elementom najtežje stališče in glavni notranji boj.
Vzemimo le en slučaj iz vsakdanjega življenja. Ako .premo-trimo preje navedeno oibrt pletenja nogavic, bi odpadlo s strojnim pletenjem 9/io ročnih delavcev te obrti. Temu moramo tudi takoj pritrditi, ako ni odpadek še večji. A če prej ni bilo nobenih skrbi in nobenih težkoč, najti tej mali množini izdelanih produktov odjemalcev, se je sedaj naenkrat spremenil položaj. Potrebno je bilo razpečevateljev, — toralj nove kategorije delavstva, — kateri so istotako zaslužili pri tem padcu blagovne vrednosti. Potrelbno je bilo pomožnih delavcev, da so to blago, izdelano sedaj potom stroja v velikih množinah, spravili v zavoje, prekladali v skladišča, spravili na trgovsko pot. Vseh teh delavcev prej ni bilo potrebno.
Še za časa ročnega dela si pa tudi ni vsakdo nabavljal nogavic. Zenske so 'bile vprežene v gospodinstvu, da so to 'delo opravile za celo družino. Sedaj je ta čas pridobljen za drugo koristnejše delo. Ročno pletenje nogavic je postalo le še šport starih ženic in pa potrata gotovih 'šolskih ur na dekliških šolah.
Seveda potrebuje ta proces prodiranja strojnega dela gotovo prehodno d o ib o. V kraje obširnega, železničnega omrežja, lahko pristopnih tržišč ta proces z hitrejšimi koraki prodira. Težje in počasnejše seveda v gorate kraje oddaljene od in-dustrijalnih centrov. A zadrževanje je nemogoče, ker je prodiranje naravno in v odvisnosti gospodarskega razvoja.	(Nadaljevanje	sledi.)
K. SLANC, NOVO,MESTO.
Vseučilišče v Trstu.
(Konec.)
V	Avstriji živimo v hudih narodnostnih bojih. Kat. duhovnik je vedel v srednjem veku s trdo roko držati na uzdi, vse narodnostno gibanje, ni se smelo prikazati; njegova latinščina je (bil posredovalni jezik meij raznimi narodnostmi. Narodi so se pa izvili iz rok tega duhovnika v tem oziru; kar je on imenoval pa-ganstvo, postalo je srčna želja narodov in govoriti je o naravnem zakonu, kakor: človek človeku volk, tudi: narod narodu volk. Pa kakor je princip vzajemne pomoči zraven principa boja za biti ali ne vselej vladal človeške razvoje, tako tudi vedno prihaja do besede prostozidar s svoijo ložo tudi v narodnostnem oziru. — Dokler pa še bo materine ljubezni, dokler se bo še glasila domača pesem človeku ljubo in celo v tujini, dotle bode tudi živelo narodnostno čustvovanje. Pa tudi ono narodnostno čustvovanje bode veljalo, da postaja isto politična potreba, to je, da se zahteva, da so po jeziku, navadah na kakem ozemlju združeni odnosno organizirani, da so skupnost, ki si sama določa sredstva življenja kot narod in to se bo od drugih priznavalo. Ali kar poneha bo, da narod narodu ne bo več volk. V razvojih do večje omike in enotnega gospodarstva zimaguje v zdajšnjih časih v življenskih bojih princip vzajemne pomoči in ta princip odkrhuje tudi najhujše ojstrine narodnostnih bojev. In mase morajo gledati na prste vladajočih in gledajo. Da ti lažje vladajo, ako se narodi mej sabo sovražijo in bojujejo, leži na dlani. Kulturna sredstva pa postajajo vseobčna, omika tedaj tudi, gospodarstvo stroja stvarja za vse ljudi zadosti za življenje potrebnih stvari in to stori tudi boljše kmetovanje. Mirnejše življenje pride mej narode, dasi ne jenjajo tekmovanje in naponi v dosego raznih zboljšav. Večja omika ljudi in zmanjšanje oblasti vladajočih bo zijedinjala narode in velika omika ter pripravljanje pokrite mize vsem bo zapostavljalo narodnostne boje. Avtonomija se vpelje in tudi v naši rnno-gojezični Avstriji, kakor jo je tako lepo razložil mladi sodrug dr. Renner.
Šolanje je podvrženo spremembam. Včasih je bilo zadosti: brati, pisati, nekaj računanja in dosti je /bilo piljenja na pamet veronauka. Danes je vse to postalo drugačno in srednje šole se zahtevajo za fante in dekleta in vseučilišča so odprta vsem in vseučilišča spreminjavajo svoje metode, biti le bodočim znan-
stvenikom visoke šole; vseučilišča morajo tudi biti odprta ljudem iz mase; ljudska vseučilišča so že na dnevnem redu. In ker je gospodarstvo že zdaj zgolj tehnično in mora ibiti tudi kmet znanstveni ibotanik, zoolog, kemik, pa tudi mehanik — monter, ker bo s stroji 'tudi delal, se tudi izpremene visoke šole in postanejo enotne tehnične šole, šole vseh prirodoslovnih ved.
Avstrijski Italijani, — 700tisoč jih -je, — hočejo od avstrijskih vlad dobiti vseučilišče v Trstu. Avstrijske vlade so proti temu. Italijanski narodnostni princip, kateri se uči raz katedre v Italiji, škili po zavladanju vse Adrjje in zaradi tega je zdaj ali je bila napetost mej Avstrijo in Italijo. Ali v Trstu bo vseučilišče, bo gotovo, ker ga je treba 'nam. Morje je tam in vse, kar je dobrega zvezano za človeško ddbrobit z morjem. Vseučilišče si pribori mesto v Trstu. Tuda naša država ne bo samo »pravna država«, Recbtsstaat, ki ima varovati pravice vseh narodov, — kolikor to biti more v feudallnih vladnih rokah, — ampak (tudi »kulturna država«, (Kulturstaat), ki ima nalogo iposredovati mej vsemi narodi države. Danes se ne more tudi še velika moč vladarjev postaviti na stališče j usta m en t-p ol it ik e prati vsesvetski, že veliki omiki. —Na vseučilišču v Trstu se bo podučevalo sredstvom italijanščine kot podučnim jezikam, ali utrakvistično z italijanščino in hrvaščino. — Avstrijski Jugoslovani v državi nič ne štejemo.
—	»Jeder wirklichen Maoht ihr Recht« velja glede nas. Narod toliko velja, kar plača. — Avstrijski Italijani in sedaj, ko bodo Italijani v Italiji dobri prijatelji Avstriji in Avstrija Iitaliji zaradi Albanije — za nelkaj časa — dokler ne dozori Albanija za okupacijo po edni teh držav — dobe nekaj vseučilišča v Trstu z laškim podučnim jezikom in naj naučni minister Hussarek še toliko šepeče na ušesa avstrijskim Italijanom in Nemcem: »da več miljonov Jugoslovanov v kratkem času izpremeni to laško vseučilišče v hrvaško« — kakor je to storil letos v budžetnem odseku našega parlamenta. Vedno bližje prihaja uresničenje tega vseučilišča, ali vsaj za nekatere znanstvene discipline. — Carlyle pripisuje velikim talentom, ženijem kakega naroda največji vpliv na razvoj naroda. Buokle ima prav, da morje ustvarja dobre delavce — in Marx tudi, da je gospodarstvo spodnja stavba družbe, na kateri se vzdiguje vse drugo. — V Trstu in ob vsej obali Adriije je in se bo na slovanskem jugu razvijalo največje, najlepše gospodarstvo; tehnika in trgovina bosite tukaj stvarjale velik svetovni trgovski, kulturni emporij. A1 i m a n j k a ž e n d ij a 1 n e g a m o ž a, državnika mej Jugoslovani in v vsej Avstriji, ki bi srčno izrekel: v Trstu mora biti celo vseuči-
1	i š č e in t e h n i 'k a in delal za to. Mej državniki jugoslovanskimi je malo najti širšega obzorja v tem vprašanju. »Lepa naiša domovina« to je vsa znanost v tem vprašanju in Slovenec bo gledal v 'svojo belo Ljubljano in dalmatinski Hrvat v svoj še lepši Dubrovnik in oba nič ne dosežeta. Ozkosrčni so tudi ti možje. Italijanski po-dučni jezik na vseučilišču v Trstu! — Raje nič in proti laškemu vseučilišču v Trstu govorijo, glasujejo.
Res je dosti Slovencev že Nemec potujčil, nekaj tudi Italijan Slovencev in Hrvatov, ali Trst je danes največje jugoslovansko mesto in Trst ibo dobival svoje delavce iz kmetije naših dežela izi v Trstu bo veliko delavcev, bo vedno več onih delavskih elementov, ki bodo pridobivali mesta v javnih zastopih in ki bodo hrepeneli po omiki, ki jo daje ljudsko vseučilišče. V Trstu bo glavno mesto za ljudi od Maribora, Celovca, Ogleja doli, tam bo za nje velika gospodarska šola, tam bo njih veliki trg. Slovencu srednjih stanov in tudi trgovskih kmetov bo treba znanje italijanščine. Ta je trgovski jezik ob Adriji in srednjem morju do Egipta. Hrvaščina, —o slovenščini kot merodajnem jeziku na slovanskem jugu ne moremo govoriti, premalo nas je Slovencev, — si še ne pribori tako hitro veljavo, pa si jo, ako nje veljavo podpira urad in šola, politična moč avstrijskih Jugoslovanov. — Ali italijanščina bo še dolgo vladala v trgovini v vsem označenem velikem svetu. — S samim kmetom in njegovim vladarjem, kat. duhovnikom ne pridemo dalje Slovenci in dalmatinski Hrvati in tudi ne drugi Hrvati. Kmet je konservativna masa, njegovo dosedanje delo ga je ustvarilo takega. Postane s časom živahnejši človek, ali dolgo ž njim ni računati kot čini tel jem, ki bi izpreminjal gospodarske in druge razmere ob morju; rokodelec, industrialec, trgovec ti so to in bodo gonilne moči tudi v našem slovanskem jugu v spremembi gospodarstva in omike.
Nazaj na prvotno kmetijo se svet nikdar več ne vrne. Stroja ne bo človeštvo eliminiralo iiz svojih proizvajalnih sredstev, le se še popolni in fabrika bo stalna kategorija v človeškem proizvajanju. In dokler ne bode pristanišče v Trstu zasuto, kakor je danes ono v Ogleju, dotle bo vedno na tem mestu večje življenje, središče vseh umstvenih stremljenj na slovanskem jugu. Ako se vodi m a s o s 1 o v. naroda in druge slov. rojake taiko, da vidijo v Ljubljani središče vsega stremljenja, bo to vodstvo le zaviralo razvoj našega naroda do u d e 1 e ž i t v e pri novodobnem gospodarstvu in njegovi šoli. In brez večjega boljšega gospodarstva, večje omike mase ni življenja Slovencem kot slovanski narod, ali kakor nas
zovejo, slov. narodnost. (Narod je še le ljudstvo, ako tvori državo; mi Slovenci pa v mnogojezični državi tudi kot narod nič ne štejemo, nismo vzeti kot državljani, smo le od danes do jutri, smo postavljeni od drž. vlaid na mrtvaški eta.) Majhni smo in kar jih je preveč naših, se morajo potikati po vsem svetu. Doli proti morju nam je hrepeneti z vs ogorkoto srca in m o->r a m o s e u č i t i i t a '1 i j a n š č i n e. Ta jezik je za nas važnejši, nego nemščina. — Lahi dobijo univerzo v Trstu; — naj jo dobijo; z obema rokama jo primem; tukaj bo na našem svetu; učilnica bo tudi večjega avstrijskega Jugoslovanstva, ali vsaj polovice istega in v kratkem času bodo govorili in pisali naši fantje tudi italijanski in spoznavali se iz vsega 'slovanskega juga in vse bo navdajal ponos, ki ga izvablja misel na posest večjega kulturnega središča, večjega mesta in krasne dolge obali Adrije po Dalmaciji; naši fantje bodo imeli kaj gledati, učili se bodo na sprehodih, dobivali vpogled v veliko tehnično in trgovsko delovanje na tem mestu, imeli prekrasne zavičaje v naši Rivieri, v Dalmaciji in tud: Istri. — Slovenci smo dobili doslej svojo omiko največ od Nemcev. Italijani imajo tudi lepo literaturo v vseh disciplinah in isti so danes tehnično visoko izobražen narod, isti so rojeni tehniki, umetniki. Ako naši fantje tje pogledajo v velikanski muzej, kar je skoraj vsa Italija glede starin, podobarstva, slikarstva, ako pogledajo v lepoto Italijanske, bo vse to za nje dobra šola, aiko se pa privadijo v občevanju Italijanu, tudi ne ibo iškode. Italijan je uljuden, prijazen človek in ima precejšnjo omiko v občevanju. On ljubi srčno svojo prekrasno domovino. — Stoj, to je nevarno, — kaj pa »naša lepa domovina« potem!? Potujijo se! — Tudi tej nevarnosti mirno gledam v obraz. Kdor pregledava zgodovino Evrope v srednjem veku in zgodovino Tiašega slov. naroda, najde, da je kat. duhovnik bil vedno sovražnik narodnostnemu principu. S svojo latinščino je vladal svet in mogel vladati. Pod to njegovo vlado pa so nas Slovence hudo decimirali, podili iz lepih plodnih krajev in nas še. Oživljenje narodnostnega principa je nekoliko ustavilo to tujčenje, ali isto žre naprej, ker smo po večjem Slovenci kmeti in prihajajo naši na kmetiji odvečni ljudje le kot kuliji tuje industrije in tudi na domači zemlji kot taki v poštev, ki nimajo dosti moči v sebi, da bi 'kaj storili za rešitev slov. narodnosti. Slovenci ne smemo biti ozkosrčni, — dobro življenje je prvo — in to moremo pridobiti le, aiko smo moderni delavci v vseh ozirih, ako smo časovno omikani sodelavci velikega svetovnega gospodarstva. To zarnoremo biti le s Trstom kot središčem našega gospodarskega življenja in sre-
d i š č e m n a š e d r u g e k u 11 u r e. Tukaj s Hrvati v Dalmaciji in druzimi Hrvati trdna tla je važno sredstvo rešitve naše narodnosti. In vseučilišče je važna naprava. Iz nje prihajajo nauki najboljšega učiteljstva mej narod, najboljše duševne moči stremijo, da pridejo na mesta tega učiteljstva. Vsa širša okolica stoji pod vplivom vseučilišča. Italijanih nas bodo, poitaljanijo nas! Vpliv druge Italije bo mogočen! Ne, nas ne morejo, nas je več, kakor avstrijskih Italijanov, nas je dosti več. Ribe polenovke si rešijo svojo raso pred velikimi ribami, ker se družijo v velikih masah. Dosti jih preostaja, — nekaj žrtev pa mora biti. Pa dosti manj jih bo, kalkor iv takem življenju, kakor ga hoče pripravljati v modernem svetu naš kat. duhovnik. Učili smo se na nemških vseučiliščih, pa smo ostali zvesti domovini. Vedno več je bilo ie -teh in danes ima naš narod precej posvetne inteligence.
Kaj pa slov. Koroška, slov. Štajer, ki so precej oddaljeni od Adrije? Tam se sedaj grozno naš narod tujioi, tudi kmet se ne more več zoperstavljati. Ako ima naš človek v Trstu svoj trg in polovica našega ljudstva ga ima precej še zdaj, imelo ga je pa prej dosti več, bo tudi štaj. Sloven in koroški, kateri slednji ima zdaj kratko direktno zvezo po železnici čez Bohinj in Gorico, tja gravitiral s svojimi pridelki in bo tam trgoval. Ne smemo glasno povedati, da ni mogoče, da bi .se malo število avstrijskih Italijanov moglo na vseučilišču v Trstu dolgo držati, — ne učitelji, ne slušatelji učenci, naši jugoslov. fantje in dekleta udušijo italijanski element in to tem gotovejše, ako slov. delavstvo, rokodelstvo in trgovstvo v Trstu stori svojo dolžnost in kak Hussarek potem poreče: »ali nisem prej videl in povedal, da pride tako, da južni Slovani prevladajo na vseučilišču v Trstu«!
Geslo dalmatinskih, istrskih Hrvatov ,i.n nas vseh Slovencev mora biti glede vseučilišča: vseučilišče v Trstu in četudi z izključno italijanskim učnim jezikom!! Drugod ga ne dobimo za nobeno ceno in ga tudi ni dosezati, ker je treba naši mladini tudi šole življenja velikega mesta. Stremimo po višjih ciljih sedaj, ko nas podpira v tem novodobno gospodarstvo in velika omika te dobe. Ne zamudimo ibroda, zdaj je ura in v plenu dunajskega parlamenta vstopite vsi slovenski in hrvaški poslanci kakor en mož za univerzo v Trstu in tudi za italijansko, če drugače ne gre! —
ANTON KRISTAN, LJUBLJANA.
„Naše“ zadruge.
Socialno-demokratična stranka je politična stranka, »naša« stranka. Ako govorimo o socialno-demokratičnih organizacijah, imamo pred vsem na misli politične; strokovne že nočejo biti imenovane »socialno-demokratične«, češ: nismo politične, ampak samo stanovske. Isto velja tudi za zadruge. Ako pa kljub temu pišem o »naših« zadrugah, imam namen podati sliko o onih zadrugah na slovenskih tleli, ki so pod vplivom in vodstvom politično znanih socialnih demokratov oz., ki so nastavljeni pri »Osrednji zvezi avstrijskih konzumnih društev« na Dunaju, koji načeljuje drž. poslanec s. K. Renner.
Na Slovenskem se je zadružna misel pojavila najprej med rudarji v Zagorju, za njimi oz. skoro sočasno pa v Idriji. Se razume, da so bila konzumna društva med zadrugami prva, ki so se pri nas udomačila.
Franc Rinaldo, Mihael Čobal, pokojni Anton Kogej v Idriji, Simon Kavčič (sedaj v Ameriki), Valentin Gliha so bili med prvimi, ki so z vso navdušenostjo propagirali pred 16—18 leti med slovenskimi rudarji »konzume«. Zagorje 'je poslalo Franca Rinaldo v Idrijo, da je vodil po rudarjih Kogeju, Kavčiču, Glihi in dr. ustanovljeno »Občno konzumno društvo«, doma pa je pridržalo tajnika rudarjev s. Čobala, da je vodil »Občno konzumno društvo v Zagorju«. Pozneje so ustanovili: v Ljubljani (1. 1903.) »Splošno konzumno društvo«, ki je pa kmalu prišlo v konkurz vsled specielno ljubljanskih bolezni, v Trbovljah (1. 1904.), v Nabrežini (1. 1904.) in v Podgori (1. 1903). L. 1906. so prevzeli v Hrastniku ondotni rudarji rudniško konzumno društvo v svojo upravo. L. 1908. so ibile ustanovljene »Konsumno društvo za Ljubljano in okolici v Ljubljani« ter »Konzumno društvo za Jesenice in okolico na Jesenicah«, ki se je po poldrugem letu obstanka združilo z ljubljanskim društvom. V Borovljah so soc.-dem. delavci v zvezi z ondotnimi narodnimi Slovenci odvzeli nacionalnim Sudmarkovcem boroveljsko konzumno društvo v Borovljah, ki je takoj pristopilo »Osrednji zvezi avstrijskih konzumnih društev«. Pred par leti se je ustanovilo v Mirnem na Goriškem »Konzumno društvo v Mirnem«.
Druge zadruge so se ustanovile še le v najnovejšem času. L. 1905. ise je ustanovila »Prva idrijska čipkarska zadruga« v Idniji, koje načelstvo in nadzorstvo so tvorile samo — ženske
(Ruižena Kristanova, Marija Hladnikova, Katarina Vojskova, Ivana Štravsova, Antonija Kosova in dr.). Po triletnem uspešnem delovanju je 1. 1908. ta zadruga likvidirala in oddala ves material »C. kr. osrednjemu čipkarskemu tečaju« na Dunaj. V Ljubljani so ustanovili 1. 1908. mizarski delavci »Produktivno zadrugo ljubljanskih mizarjev v Ljubljani«. Istega leta se je registrirala v Idriji ustanovljena »Delavska tiskovna družba v Ljubljani«, ki je 1. 1912. likvidirala, da je napravila prostor oficielni, po politični stranki ustanovljeni »Založbi Zarje«, ki mi zadruga, marveč prost konzorcij. — V (Nabrežini so delavci in kmetje ustanovili pred 13. leti »Obrtno-gospodarsko društvo«, tudi v Vremah na Krasu se je ustanovila mala delavska zadruga, ki pa ni delovala. V Trbovljah so delavci 1. 1909. ustanovili zadrugo »Delavski dom« v svrho zgraditve doma in vzdrževanja zadružne gostilne.
Dalje ste se ustanovili še dve denarni zadrugi, namreč »Delavska hranilnica in posojilnica v Gorici« (dr. Tuma) in »Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani« (dr. Tomšič).
Danes ,so skoro vsi delavski kraji že prepreženi z organizacijami konzumentov — na Kranjskem: Zagorje, Loke, Idrija, Sp. Idrija, Ljubljana, Šiška, Vič, Tržič, Jesenice, Fužine (Sava), Koroška Bela — na Štajerskem: Trbovlje, Hrast-n i k, St. Lenard pri Hrasniku — na Primorskem: Nabrežina, Po d go ra, Miren — na Koroškem: Borovlje. Kjer še ni »naše« organizacije konzumentov, so konzumna društva ali podjetnikov ali klerikalcev ali pa italijanske oz. nemške soc.-dem. stranke. Tako v Kočevju, Št. Janžu na Dolenjskem, v Mojstrani, kjer imajo podjetja svoja konzumna skladišča; železničarji pa — v kolikor niso včlanjeni v naših konzumnih društvih, kupujejo v skladišču živil v Knittelfeldu, v Gorici in Mariboru, katerim skladiščem načeljujejo po večini socialni demokratje. »Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo« pa imajo za člane vse naše sodruge v Trstu in okolici, v Gorici in Pulju. Konzumno društvo ^»Einigikeit« v Celovcu in okolici, v Beljaku, Št. Vidu na Glini ter v Črni; v Črni so izključno slovenski rudarji. Konzumno društvo v Mariboru sprejemlje pa one Slovence iz Maribora in okolice. Veliko Slovencev je včlanjenih v Leoben-Seegrabenu, v Gradcu in drugih takih delavskih krajih, v Leolben-Seegrabenu je tudi član nadzorstva Slovenec po imenu Šinkovec, v Gradcu isto-tako s. Wemgust. Po vseh delavskih krajih so seve tudi klerikalci ustanovili konzumna društva, tako v Ljubljani in okolici, na Jesenicah, v Tržiču (ki je pa šlo že v konkurz), v Zagorju, v Idriji in dr.. V tržašiki okolici imajo narodnjaki vse polno »konzumnih
društev«, ki so pa bile le »oštarije«; konzumno društvo Narodne delavske organizacije je pa že žalostno končalo. Podobno konzumno društvo v Šturjah pri Ajdovščini menda komaj živi.
Natančne statistike za vsa ta društva ne morem podati, pač pa podajajo naslednje tabele natančne podatke za ona konzumna društva, kjer prevladujejo »na\ši« ljudje. Tudi ta statistika je za-
Konzuiniia društva : stanje konec leta 1912.
	Ustanov- ljeno	Članov	Prodajal nic	Denarni promet	Blagovni promet	Hezervni fond	Deleži
Za Ljubljana In aliollco: sedež Ljubljana*)	14. 9. 1908	1635	10 1 pekarna	1,487.639-18	513.058-61	6.4-49-551) 2.037-15	25.279-26
Zagorje . .	1897	437	2	492.433-61	234.268-95	23.085-34	15.183-93
Idrija . . .	1898	667	2 1 mlin	695.619 16	302.877-59	16.004-18	23.154-46
Hrastnik .	prevzeto v delavske roke: 1906	358	2 1 gostilna	410.446-67	199.319-67	39.723-40	5.517-84-
Nabrežina**)	1904	180	1	256.627-13	120.667-22	4.813-64’) 4.522-04-	3.525-50
Trbovlje . .	1904	223	1	241.416-70	110.008-31	2.405-19	6.884-76
Borovlje . .	1892")	505	1	573.700-83	280.699-78	52.204-19	3.950"—
Podgora . .	1903	166	1	235.643-32	111.480-70	5.498-15 947-026)	3.459-—
Miren pri Gorici .	Nisem dobil kljub večkratnemu						
Skupaj . .	—	4171	—	4,393.516.10 1	1,872.400.83	157.689 95	86.996.75
•) Poslovno leto se začne s 16. okt. 1911. in konča s 15. okt. 1912.
**)	„	„ „	*	s 1. julijem *	„	„	s	30.	junijem 1912.
J) Penzijski fond uslužbencev.
J) Podporni sklad članov.
B) Pomožna zaloga, iz katere se izplačuje članom podpora v bolezni oz. ob potrebi •) Do 1. 1908 je bilo društvo v rokah nemških nacionalcev.
nimiva in poučna. Kaže kos lepega dela — vzpodbuja seve na nadaljno delo!
Številkam, ki slede, za enkrat ne dodajam nikakega komentarja; vsakdo si pač leliko napravi svoje konkluzije. Mogoče se prihodnjič enkrat ozremo na naloge, ki nam jih ta statistika nalaga in koje moramo v interesu delavske stvari izvršiti.
(oziroma ob zaključku zadnjega poslovnega leta).
Hranilne vloge	Vrednost blagovne zaloge	Terjatve pri članih	Vrednost posestev	Vrednost inventarja	iDolg pri liferantih	Hip. pos.	Čisti dobiček
49.934-48	85.000-—	28.000-—	32.093--	14.460-—	45.203-62	14.595 15	18.877-12
21.195-90	38.870-84	14.287-78	30.596-91	3.136-73	4.696-89	13.000'—	11.46400
67.383-69	78.012-72	6.5*27-73	96.618-—	4.087'—	30.969-45	£6.260'—	11.254-31
6.603.89	41.013-33	18.315-36	62.681 32	7.188"8l	20.305-40	50.232-54	7.588-10
247-45s)	8.313-60	10 380-95	3.231-19	1.588-20	8.335-82	.—	9.980-58
7.213-77	20.117-58	8.917-—	-	3.177-82	9.523-43	900-—*)	5.072-79
2.250 —	5).532-86	1.2:-; 4-93	33.17813	3.667-47	23.300-25	3.C00'—	6.352-87
2.000--	7.695-57	12.000-—	12.31006	1.074-18	5.453-72	10.500' -	5.701-42
urgiranju nobenega poročila.
156.829.18 330.356.70; 110.663.77:270.708.61 38.280.31 j 147.788.78i 118.487 69
76.292.09
8) V Nabrežini imajo naši sodnigi tudi v vcdstvu posojilnice odločilno besedo, lonzuni je imel pa tudi koncem junija 1912 naloženega denarja K 6051 99 — odkod dejstvo, da je tako malo hranilnih vlog.
*) Dolg pri zadrugi »Delavski domu.
Drage pridobitne zadruge: ob zaključku 1. 1912.
£ sr •& ^ ® c«
H a
co
co
T*
CO
S oa
M
t'-
03
cp
ib
i>
O
©3
d L J
§2
O oC5
os Td Pl
S -s
~ d) <D C/2 fH O K- ^
tj presna Anj
o
cn
c« '§>
SP'S S N
co
OO
CS c	M XI	©
	N	fcu 0
0	CO 0 p-	>■
p		
M
1:
»o
O
00
g | P S
M i
m °<
S
rS* K CG Q<
05
5
A0TTB|Q
05
0*91 ouAomzjsfi
os
os
00
H3
O
a
ITD
CO
05
05
(N
CO
CO
8g&
0 o
iH ©3
05
CM
\o	co
03	03
iO	O
rH	O?
CO	
	
cp
co
sš
O
CM
o
co
co
00
05
8
oi
o
03
*a
52;
I
rQ
O
s a ^
©3
O
©1
00
03
ib
05
00
03
J9
03
05
00
O
03
03
CO
<M
d
05
co
00
co
oi *o
s
cb
©J
00
co
00
1-0
iO
o
05
d
f
•a
k
c3
c«
M
P-
o3
a
S
af
"I
d
o
Ph
') Po odbitku izgube = 0!
') Ne posedujejo nič, pač pa imajo v posojilnici naloženega denarja K 5.165'74. *) Hranilne vloge.
') Terjatve liferantov.
IVAN REGENT, TRST.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo.
Zadružna ideja, napram kateri je bilo delavstvo prvotno precej apatično, se šini ibolj in bolj. Njeni uspehi postajajo čezdalje bolj koristni nele za v zadrugah včlanjene delavce, marveč tudi za oni del občinstva, ki se s to mislijo ni še sprijaznil in ki goji ■napram njej preveč neupravičenih in neutemeljenih predsodkov.
V	tem zavzemajo tržaške delavske konzumne zadruge, ki so razširile v poslednjih treh letih svoj delokrog v Istro in Furlanijo, eno izmed prvih mest. Temu razvoju tržaških delavskih zadrug se imamo zahvaliti največ sodrugu Valentinu Pittomi, ki je njih ustanovitelj in vodja. Razvoj so pa pospešile v prvi vrsti dobrote, ki jih nudijo zadruge članom in, kakor smo že povedali, tudi ostalemu občinstvu.
Pred nami leži v lični brošurici izdano slovensko poročilo o osmi zadružni dobi teh naših zadrug, ki Objema čas od 1. julija 1911. do 30. junija 1912. V tej dobi so razprodale zadruge v svojih
15	skladiščih za 1,258.363.68 kron blaga. Od tega se je razprodalo v 9 tržaških skladiščih za 896.189.10 kron, v 6 skladiščih na deželi pa za 362.174.58 kron. čisti dobiček je znašal 50.796.90 kron. 50% od tega čistega dobička, to je 25.167.27 kron, se je razdelilo v obliki dividend onim članom, ki so nakupili v zadružnih skladiščih potom znamk za skupno svoto 1,258.363.68 kron blaga. 12.583.64 se /je vložilo v podporni sklad za bolne člane, vdove in sirote članom. 5.033.45 se (je odmerilo rezervnemu skladu, 2.516.73 podpornemu skladu uslužbencev, 5.033.45 se je dalo občnemu zboru, 'da razpolaga z njimi po svojem preudarku. Polovico te svote je pa nakazal občni zbor raznim delavskim izobraževalnim društvom v mestu in okolici in je dobil tako lepo podporo naš »Ljudski oder« in vsa naša okoličanska izobraževalna društva. Iz bolniškega sklada se je razdelilo 257 bolnim članom 1344 tedenskih podpor v skupnem znesku 6.032.71 kron in 34 sirotam in vdovam 454 tedenskih podipor v skupnem znesku 1880.79 kron. Od ustanovitve pa do 30. ijannija 1912. so razdelile zadruge vsega skupaj za 29.852.14 kron bolniških podpor, podpor vdovam in sirotam članov. Po odobritvi bilance osme zadružne doibe je razpolagal ta podporni sklad s svoto 13.289.78 kron. Od čistega dobička torej, ki je znašal kakor povedano, 50.796.90 kron, je bilo določenega v korist članov, bodisi v obliki dividend ali podpor ali podpor raznim društvom 85%, 5% v korist uslužbencem in 10% v rezervni sklad, ki znaša letos lepo svoto 16.709.24 kron.
Brez konzumnih zadrug bi ise bila 'Stekla lepa svota čistega dobička v žepe privatnih trgovcev. Tako se je pa ta denar vrnil v raznih oblikah članom in omilil mnogim izmed njih bedo in pomanjkanje v kritičnih položajih.
Zadruge imajo tudi svoj hranilni oddelek. Dne 30. junija 1912. so znašale hranilne vloge v tem oddelku 105.648.64 kron. V ta hranilni oddelek vlagajo svoje dohodke 'naše strokovne, politične in kulturne organizacije pa tudi posamezniki. Članom so šle zadruge na roko tudi s tem, da so izdale znamke po 20 vinarjev, ki se jih kupi lehko v vsakem zadružnem skladišču. Je to pač lepa ustanova, ki omogoča malo prihranjevanje. Male, prihranjene svote je mogoče dvigniti tudi v zadružnih skladiščih. Hranilne vloge se obrestujejo is 5%. Kljub temu visokemu obrestovanju hranilnih vlog, imajo zadruge od hranilnega oddelka velik dobiček. Zadruge so namreč v stanu izplačevati vse fakture per cassa pronta in so pri tem deležne velikih slkontov. Poleg tega ne čutijo zadruge ipotrebe zatekati se po denar k raznim bankam, kjer se ga dobi, zlasti sedaj, precej težavno in kjer se mora plačevati, ako se ga dolbi, po 6 in 7 odstotne obresti. Gojitev hranilnega oddelka v zadrugah je torej zelo priporočljiva.
Podporni sklad uslužbencev je znašal dne 30. junija 1912. 8.743.44 kron. Amortizacijski sklad pa 12.000 kron. Lansko leto so zgradile zadruge tudi lep 'Delavski dom v ulici Madonnina št. 15, kjer imajo sedež različne naše organizacije in naša društva in ki je cb enem centrum tržaškega socialističnega gibanja.
V	tekoči dobi so se začele razvijati naše zadruge nepričakovano. Ob 'koncu osme 'zadružne dobe so štele zadruge 5481 članov. 31. marca t. 1. so imele nad 8000. Iz 15 je naraslo število skladišč na 25 in so 'se stvori la skladišča v vseh Skupinah občinskih hiš. V teh 25. skladiščih se je razprodalo v 9 mesecih letošnje dobe za 1,672.964.41 kron iblaga, razdelilo se je 9.339.62 kron bolniških podpor m ‘za 22.243.40 kron podpor vdovam in sirotam. Bolni člani, vdove in sirote dobivajo ipodpore v blagu in sicer dobi bolni član 12 tednov brezplačno toliko blaga na teden, za kolikor ga je nakupil tedensko v prejšnjem letu. Vdove in sirote pa dobe 18 tednov podpore. Letos so znatno narasle tudi vloge v hranilnem oddelku in so znašale 31. marca že 280.000 kron, pri katerih je bilo 14.000 ikron dozorelih o<breshi.
Iz vsega navedenega je očitno, da so direktne koristi članov pri .zadrugah naravnost ogromne. Ogromne, ako tudi abstrahiramo od dejstva, da dobivajo člani v zadrugah za nižjo ceno boljše in snažnejše blago. Zadruge nimajo potrebe dajati blagu
visokih cen, ker ni faktorja, ki bi imel od tega koristi. Lehko prodajajo blago ceneje kakor privatniki, ker si nabavljajo vse blago direktno v velikih količinah pri bogatih tvrdkah in zato ker uživajo pri izplačevanju faktur per cassa pronta velike skonte. Snažnejše je blago v zadrugah zato, ker nimajo zadruge potrebe, devati blago v reklamacijske svrhe v izložbe, kjer se blago napolni cestnega prahu, mešanega z raznovrstnimi bacili in drugimi nečednostmi. Člani in nečlani pa uživajo od zadružnega dela indirektne koristi. Kako?
Pred dvemi leti so ustanovile zadruge v Trstu svojo pekarno, ki je bila spočetka pasivna, ki ije pa že postala aktivna. S svojo ceno in kakovostjo kruha so zadruge vplivale na privatne pekarne, da so tudi one izdelovale kruh iz boljše moke in da niso zvišale cene kruhu.
18. septembra 1912. so stvorile zadruge v I. in II. nadstropju hiše št. 3. v ulici Raffineria svoje veliko skladišče oblek, ki je največje v Avstriji in najmodernejše opremljeno. Od 18. septembra 1912. do 31. marca 1913. se je razprodalo v tem skladišču skupno za 196.976.74 kron blaga. Prodalo se je za 83.616.59 kron konfekcij, za 63.221.38 kron manufaktur, za 34.503.47 kron obuval in za 15.635.30 kron pokrival. Cene blagu v skladišču oblačil so naravnost neverjetno nižje od cen v privatnih prodajalnah. Tržaški trgovci so javno priznali škodo, ki so jo trpeli vsled otvoritve tega zadružnega skladišča. Škodo so trpeli, ker so sami prodajali imenovane vrste blaga in pa zato, ker so bili p r 1-siljeni v konkurenčne namene znatno znižati dotedanje cene blagu. Od tega, da so morali znižati cene, je uživalo koristi tudi ono občinstvo, ki je ostentativno nasprotno našim zadrugam.
15. marca t. 1. so stvorile zadruge v Miljah, ki imajo tudi skladišče jestvin, svojo mesnico. Mesnica je bila otvorjena za poskus. Med miljSkim/i mesarji je nastal zaradi tega močan krik in so znižali ceno mesu — seveda v konkurenčne namene — za
16	vinarjev. Zadrugam se izborno izplačuje prodajati meso a kg še 4 vin. ceneje od privatnikov. Zopet imajo od tega dobiček tudi nečlani, ker dobivajo sedaj meso po 16 vin. ceneje tudi pri privatnih trgovcih. Ker se je poskus v Miljah posrečil, se o tvori zadružne mesnice tudi v Trstu in sicer najprej v Rojanu. V Miljah se je razprodalo v marcu za 5166.38 kron mesa. Seveda se prodaja meso, kakor vse drugo, le članom.
Zadruge vplivajo na delavstvo tudi v moralnem oziru, ako so dobro upravljene in temeljijo na pravem principu. Tržaške de-davske zadruge prodajajo blago le članom in le proti šteteimu
denarju. Zahteve po razprodaji na -kredit so (bile pač močne. Vodstvo pa se je upiralo temu z vso eneržijo in tudi zmagalo. Delavci, člani 'zadrug, so se privadili temu načinu nakupovanja. Naučili so se varčevati s denarjem in ga braniti pri sebi in spraviti stroške v slklad z dohodki. -Prodaja na kredit je škodljiva članom in zadrugam. Zaradi razprodaje na kredit je propadlo mnogo zadrug in je trpela pri tem zadružna misel. Zadruge tržaške N. D. O. ■so tudi propadle v prvi vrsti zaradi kredita, ki so ga dajale 'članom poleg tega, da so imele tudi slabo, nevešče vodstvo. Polom teh izadrug je rvplival precej mučno, zlasti pri slovenskih delavcih, ki so bili izgubili zaradi tega za trenotek zaupanlje v zadružno misel. S ičaisom se je mučni vtis izgubil in so postali slovenski delavci pridni člani in odjemalci blaga v zadružnih skladiščih. Kadar ima delavstvo priložnost kupovati blago na kredit, nakupi ne morda več kakor potrebuje, ampak navadno več blaga kakor znašajo njegovi dohodki. Nabranega dolga ne more več plačati in so zadruge primorane iztirjati denar sodnijslkim potom, kar napravlja na člane neprijeten vtis in so taki člani navadno izgubljeni. Ako zadruga dolgov ne more iztirjati, je primorana napovedati konlkurz.
Poleg vsega tega imajo 'zadruge tudi svojstvo, da povzdigujejo delavce socialno, nauče ga boljše živeti in si izbirati boljša jedila. Sodrug Valentin Piittoni si je nadel nalogo opazovati, kaj kupuje delavstvo sedaj in kaj je kupovalo v prvih letih ustanovitve tržaških zadrug. Spoznal je, da se je naučilo delavstvo boljše jesti. To se opazi zlasti pri delavcih, ki prihajajo iz dežele, pa tudi pri mestnih delavcih. Čim več let so delavci člani zadrug, tem manj kupujejo iblago slabe vrste in tem več boljše vrste. Dočim se je prodajalo v prvih 5 letih različnega blaga slabše vrste, se ga sedaj nima niti v zalogi, ker je nihče ne kupuje. Člani so se nauičili boljše 'jesti. Z boljšo hrano se ohrani delavec več časa sposoben za delo, je manj podvržen raznim boleznim in boljša hrana, ki so jo deležni tudi otroci, Vpliva blagovoljno ne samo na fizični marveč neposredno tudi na duševni razvoj. Boljša hrana daja delavcu hrepenenje po boljšem stanovanju. Lepo, udobno stanovanje vabi delavce v ihišo, v družino, kateri začenja darovati 'svdje proste urice in ga odtujujejo od umazanih beznic, od gostilen in pijančevanja. Doma pri veselih palčkih in pri zadovoljni ženi, začuti delavec potrebo po duševni hrani. Si nabavi časopise, si nakupi knjige, se izobrazi in postane aktiven član, ne več številka v narodu in človeški družibi.
Evo vam ogromne koristi zadružništva, ki je vredno in potrebno negovanja in vsestranske podpore.
Seksuelni problem.
(Dalje.)
Vsaka dobra vzgoja že na sebi stori otroka jakega in odpornejšega tudi proti spolni zlorabi. Vzgoja k natančnosti, snažnosti, varčnosti, deloljubnosti gotovo pospešuje tvoritev jakega značaja in brez vsakega dvoma mora taka splošna vzgoja biti predhodnica spolne vzgoje. Ako ravnatelj Schreiner povdarja samostal-nost, pa zopet pridemo navzkriž, ker 'hoče vzgajati samostalnost iz bog si ga vedi kaj bolj, kakor iz spoznanja. Človek, kateri sledi iz pokorščine in iz sramežljivosti zapovedim in šegam, utegne biti dober meščan, zato pa še ni samostalen. Samostalen je človek šele takrat, kedar je premagal skušnjave, brez spoznanja skušnjav ni premagal. Najtežja je zmaga nad šego in navado v domačem življenju! »Mislim, da bi junak, ki bi dandanes napravil na nas vtis Epaminonde, moral biti zmagovalec domačega življenja, ki odseče meduzino glavo meščanske šege in navade ter pokaže ljudem, kako lehko živimo čisto, lepo, junaško življenje sredii vseh revščin naših mest in vasi« — pravi človekoljub Emerson. Lažnjivost doma in v šoli je grda reč, a g. Schreiner tudi ve, da lažnjivost rada nastane iz preobilne fantazije; pravljice o štorklji in enake so zaraditega vzgajanje k lažnjivosti. Le z golo resničnostjo odpravi se lažnjivost. Vzbujati otroško fantazijo takrat, ko otrok ni goden, je pot domišljavosti in lažnjivosti. Pravljice, ki nimajo znatnega estetičnega in etičnega jedra, ki otroka ne uče ljubezni do prirode, ki torej dražijo le fantazijo, izločiti je iz šole ravno tekom otroštva, ker takrat čisti možgani sprejemajo tudi najneverojetnejšo pravljico kot resnico. Pravljice s svojo bujnostjo ustvarile so dečku in deklici le željo po posebnosti in mu jemljejo ljubezen do telesnega truda in vsakdanjega dela.
Šport je splošno vzgojno sredstvo, ki je s telovadbo že uvedeno v šole. Vendar šport na sebi nima vzgojevalnega pomena za spolnost. Telovadba in šport, kolikor pri otroku in v deštvu pride v poštev, ima iz biologičnega stališča pomen utrditi telo in tako zategniti dobo spolne godnosti. Kedar ta godnost nastopi, sam šport na sebi ne odvaja od spolnega občevanja, često nasprotno. Le kolikor vzbuja samozavest, pogum in vstrajnost, le kolikor šport postane mladeniču ideal, le toliko ga odtrga proč od spolnega občevanja in nima več vrednosti nego vsako drugo
sublimirano stremljenje. Precej enake vrednosti je ljubezen do posebne vede. Šport je torej v prvi dobi soimatično sredstvo proti prezgodnjemu razvoju spolnosti, potem pa, ako se ga idealizira, dobi še vrednost, kakor ljubezen do dela v posebni stroki. Še le kedar postane šport stremljenje po telesni lepoti, odločnosti in vladanju samega sebe, takrat postane eminentno vzgojevalno sredstvo piroti spolnosti, kakor 'je šport eminentno sredstvo za vzgajanje zmernosti sploh.
Ljubezen do umetnosti, do poezije, kedar se stremljenje mladeniča za nje sublimira, je izborno sredstvo za boj proti spolnosti. Vendar se ne sme pozabiti, da ima gojitev poezije in umetnosti tudi nasprotno stran. Poezija opeva največ spolno ljubezen kot inajvišjo prirodno moč. Slikarstvo iin kiparstvo nam izraža človeško nago telo kot najvišji objekt lepote, umetnost je izraz človeške fantazije in tvornosti, mora torej tudi vzbujati kontrek-tacijski nagon in spolno ljubezen. Radi tega postaja vzgoja k umetnosti za spolnost često nevarna, ako ni spoznanja. Le kedar je spolni objekt poznan vsled prve vzgoje iin spolnost pojav vesoljne prirode, takrat se bo tudi poezija in umetnost sublimirala in se ne prevrne v pospeševateljico kontrektacije.
Verstvo kot stremljenje k celoti in enoti gotovo sublimira vse človeško stremljenje, torej tudi odvaja od spolnosti. Ni pa pozabiti, da je bistveni verski moment ljubezen, ki se od spolne pri-rodne podlage ne da ločiti. Kakor umetnost, vzbudi tudi verstvo lehko v mladeniču spolnost, ako je ta moment v njem silnejši. Umetnost, poezija in verstvo so v njih visokosti pristopni le malemu številu izvoljencev, ki sublimirajo vse svoje stremljenje visokim zadnjim ciljem. Eine wirklicih gesunde ,unid erfolgreiche Gegenwirkung gegen iibermassigen Sexualltrieb wird nur dann geniigend, wenn durch grosse Ideale die ganze Lebensrichtung in die Wurzel zuriickgedrangt wird und die geistige Natur des Menschen in den Vordergrund tritt. (Dejanski zdravo in vspešno protidejstvovanje proti čezzmernemu spolnemu nagonu uspeje le takrat, kedar se cela življenska smer po velikih idealih potisne nazaj do korenine in stopi duhovna priroda človeka v ospredje pravi dr. Forel.) To pa je pri tako malem dn zbranem številu ljudi, da je pdno sublimiranje le pri visoko izobraženih ljudeh ali pa tam, kjer je fiziologično nagon šibek in prevladujejo duševne sposobnosti spomina in razuma. Neizmerna masa proti temu malemu številu izbrancev je pod oblastjo močnega prirodnega spolnega nagona. Der menschliohe Instinkt ist durchhaus nicht sozial genug, um eine freudige, tuohtige und fleissige Arbeit lediglich
zu Gunsten der Allgemeinheit zuzulassen. (Človeški instinkt nikakor ni dovolj socialen, da bi dopuščal veselo, krepko In pridno delo izključno na korist splošnosti, dr. Forel.) Egoistische Zwecke sind die einzigen, auf welche man mit Sicherheit rechnen kann. (Egoistični smotri so edini, na katere se lahko računi z gotovostjo.) Schoppenhauer. Največkrat na mladino vpliva ne momemt subli-mirane ljubezni, ki je -obsežena v verstvu, ampak zapovedi in prepovedi naučene izust, strah pred kaznijo in peklom. Ko pa je ta strah premagan, verstvo izgubi vsako moč. Verstvo obsega zadnjo abstrakcijo zaradi tega tudi kot taka v dejanskem življenju nima tolike veijave kakor se ji pripisuje. Le individui pri katerih se vsled podedovanih lastnosti ljubezen lehko suiblimira, leti postanejo tudi zvesti učeniki verstva. Nasprotno od umetnosti in verstva ima idealiziranje športa lažjo privlačnost in zato tudi širši vpliv za večino ljudi.
Lažja je spolna vzgoja pri deklici. Pri deklici je sramežljivost lastnost, ki je biologično utemeljena v tem, da se je žena že od nekdaj branila napadov spolne sile moža. Sramežljivost v deklici na sebi je prirodna odporna sila. Was wir Scham nennen entsteht gerade aus einem tiefen und gesunden Lebensinstinkte nach Bewahrung des Unbe\vussten und Unberechneten. Scham-gefiihl ist Abwehrinstinkt des unbewussten Lebens. (Kar imenujemo sram, nastane ravno iz globokega, zdravega življenskega instinkta za obvarovanje nezavestnega in nepreračunljivega. Čustvo sramu je obrambni instinkt nezavestnega življenja.) Forel. To velja zlasti za nedoraslo dekle.
Najugodnejše sredstvo proti spolnosti pa je pri deklici vzgoja materinskega čustva. Deklici je intenzivno prirojeno, prve nje igre kažejo že materinsko ljubezen. Biologično zavlada v dobi, ko se deklica bliža spolni godnosti, se to postavi v nasprotje s spolnim nagonom ter ustvarja hrepenenje po prijateljstvu ir. duševnemu bližanju. Kedar postajajo deklice godne, nasičene so često s pretiranim čustvom prijateljstva med seboj, vse drugače nego mladeniči. Bistvo materinega čustva je samožrtvovanje in dobrota. Radi tega je materinsko čustvo lehko sulblimirati, ker je na sebi prvotna psihična ljubezen in ob enem antiteza moževe spolne ljubezni in egoizma. Die hoohste und tiefste Liebe ist die Mutteriiebe, die Mutter ist die Schmerzenreiche. (Najvišja in naj-globokejša ljubezen je materna ljubezen, mati je bolesti polna.) Feurbach. Die Mutteriiebe halten wir als die selbstverstandliche Form der Giite. (Materno ljubezen imamo za samoposebi razumljivo obliko dobrote.) Ostwald. Vzbujanje materinskih čustev,
materine ljubezni pri mladenki je pač najizdatnejše sredstvo, da se v obeh spolih ustvari spoštovanje do .žene kot matere. In kedor ženo kot bodočo mater spoštuje, komur je žena ideal kot mati, do tega spolnost nima sile. P -r i ,r o 'd a s a m a, ki stremi po neskončnem porajanju, morala je v materinih čustvih ustvariti najmočnejšo pr ofilakso proti zlorabi spolnosti.1 Das Liabesverlangen eines normalen Weibes enthalt stets eine deutliche miitterliche Betonung. (Ljubezensko poželenje normalne žene, vsebuje vsekdar razločno na-glašanje materinstva.) Muller. Das Kindergebaren ist geradezu not\vendig fiir das korperliche und sedische Gedeihen des Weibes und zur Vollentwicklung seiner geschlechtlichen Vorziige. vPora-janje otrok je naravnost potrebno za telesno in duševno prospe-vanje žene in za polni razvoj nje spolnih prednosti.) Muller. Ako damo v dobi otroštva in deštva obema spoloma bistveno znanje lepote prirode in človeka, ako vzbudimo v dečku ljubezen do matere in v deklici materinsko čustvo, ako znamo storiti ta čustva močna, potem prva godnost in polna zrelost ne bode nevarna. Ako bo deva želela postati mati in 'bode raziume-la ves ponos matere, ne pade, in mladenič, ki •p oznavi so k o st materinstva, ne oskruni dekleta.
Mutter, <die Sinne in’ s Werden gestellt,
Mutter, vertrauit mit dem Waohstum der Welt,
Mutter, du Oliick und Bliih’ n,
Mutter, du Gottesgliih’ in,
Mutter, du Wiichterin stili in der Nacht,
Mutter, was hat dich so stark gemaoht?
Mutter, du gibst dein Herz,
Mutter, du nimmst den Schmerz,
Mutter, du Tiragerin bebender Pein,
Mutter, gesegnet und Siindenrein,
Mutter, du Kelch voli Leid,
Mutter, du Ewigkeit.
Mati, čuteča v sebi vsega postajanja,
Mati, svesta si rasti sveta,
Mati, ti cvet icn sreča,
Mati, ti 'božji žar,
Mati, ti čuvarica v tihi noči,
Mati, kaj storilo te je tako močno?
Mati, ti daješ svoje srce,
Mati, ti odjemlješ bolest,
Mati, ti nositeljica drhteče muke,
Mati, blagoslovljena in greha čista,
Mati, ti čaša trpljenja,
Mati, ti podoba večnosti. (lika Maria Unger).
Moč materinstva in ženske dobrote, ki je istega izvora nam slika mojsterski E. Zola v romanu La joie de vivre. Zola je največji slikar moči in lepote spolne ljubezni im vendar priznava čustvu materinske dobrote zmago nad njo, nad najvišjim spolnim orgazmom. Pavlina ljubi Lazarja z vso dušo, je krepko spolno razvita, v brutalnem boju jo hoče Lazar imeti, ženska dobrota je čuvarica Pavlinine čistosti, ki zmaga nad spolnim napadom, premaga ljubezen in jo pretvori v ljubezen do otroka tuje žene. Pavlina je žena ustvarjena od prirode, da osreči moža, a usoda odrekla ji je protiljubezen. Nje ženska slika je tem vižja, čim bližje jo je umetnik postavil v nasprotje z ženo Lazarjevo, prazno Lujizo. Prizor: »encore una fois« ko igra Pavlina z Luijizimm in Lazarjevim detetom je prizor največje zmage žene nad seboj, neodoljive moči ljubezni iz materinega čustva. In taka zmaga je mogoča. Nasprotno, tvori vso srečo žene često le ljubljeno dete. Ako mladenka vidi v zakonu materinstvo, razumeva ljubezen do deteta, ostane spolno zmerna, kakor mož, ki jame razumevati očetovski pomen. Marsikatera mati ima vse, kolikor je sreče pričakovala iz zakona 'le na detetu. Ich habe manchem Madchen, das ein Kind hatte, abgeraten zu heiraten, wenn sie ails Madchen einen sicheren Verdienst hatte. (Odsvetoval sem marsikateremu dekletu, ki je imela dete, da bi se poročila, ako je imela gotovega zaslužka, trdi bivši duhovnik Leute.) Učitelj naj ne pozabi, ko razlaga učencem Prešernovo nezakonsko mater, karati vso brezsrčnost in brezmiselnost človeške družbe, ki preklinja materinstvo na nezakonski ženi in ne zna spoštovati mater in nje ljubezen. Deva, ki je porodila iz ljubezni ni padla — greh je mladeničev, ki je devo zapustil in dete. Čustvo odgovornosti za mladeniča, čustvo materinega ponosa naj velja tudi za nezakonsko mater.
Mesto da bi se opirali apologeti krščanskih idej na bistvene, najkompliciranejše pojave v človeštvu, rezultate visoke razvite kulture, kakor verstvo in v njem misticizem, ki je ona sestavina, proti kateri se je z razumom najtežje boriti. Nikdo ne bode tajil in najmanj moderni, da je verski in etični čut najmogočnejše in najvišje sredstvo, ki človeka dvigne iz vsakdanjosti. A povdarjajo tudi, da je le malo ljudi, ki se zavedajo visoke ideje verstva in etike. Ogromni masi ljudstva je verstvo še vedno le strah pred neznanim, pred smrtjo in življenjem onkraj grofba, etika cerkvene
in državne zapovedi, strah pred kaznijo. Cerkev to -najboljše ve, zato vzdržuje v vsakdanjem življenju sile kot izključno vzgoje-valno sredstvo. Tako citira tudi pedagog Schreiner sv. Pavla: »Alko mrliči ne bodo vstali, pa jejmo in pijmo in bodimo veseli, zakaj jutri bomo mrtvi!« Te končne hesede pedagoga Schreinerja so jako značilne, ker nam kažejo ono banalno sredstvo, na katero se katoliški pedagogi najraje opirajo, t. j. strah pred smrtjo. Moderni pedagogi temu nasproti kažejo na pomen sreče in zadovoljnosti v svetnem življenju, ki se pridobiva s čutom zdravja, druž-n os ti, veselja do truda, ljubezni do prirode in neboiaznijo pred smrtjo. Kažej:,, da se življenje vživa le v delu in spoznanju. Za moderne ima torej največ vzgojevalnega pomena higijena, t. j. skrb za človeško zdravje, družne igre, gibanje v prirodi, šport kot gojenje telesnega truda in prirodoslovni pouk, ki kaže, da je življenje povsodi v prirodi in tudi v človeštvu le življenje vrste in da se to življenje izraža v presnavljanju in zarajanju. Zato je vsa lepota prirode, rastlinstva in živalstva izražena v bujnih barvah cvetlic, petju in bogastvu oblik. Najpristopnejša je človeškemu razumu, raditega tudi vzgoji, higijeni. Prirodoznanstvo je v zadnjem stoletju toliko napredovalo, da se mladini odpira jasen pogled na sestav človeškega telesa ter mu kaže nepretržno zvezo života z dušo. Prirodni pouk z biologičnim temeljem mora torej biti jedro pouka, ki daje učencu mogočest razumeti spol in zara-janje kot središče tvorenja vse prirode, kot življenje.
FRAN MILOST, TRST.
Pot v socializem.
Različne so poti, ki peljejo človeka v socializem. Učenjaka, ki trezno misli, globoko raziskuje in presoja socialne pojave, privede v socializem pot razuma. Sentimentalen človek, ki ima usmiljeno srce in trpi ob trpljenju drugih, ker čuti gorje ljudstva v današnjem krivičnem družabnem redu, pride v socializem iz
—	čustvenosti. Mnogo se jih pridruži iz gole radovednosti, ki Šele pozneje prehajajo do spoznanja in zavednosti, da so na pravi poti. Toda prava gonilna sila, ki ustvarja vsak človeški preporod je in ostane — človeška nezadovoljnost.
Ideal, hrepenenje in stremljenje navzgor, po lepšem, po boljšem, po resnici, po pravici; koprnenje po enakosti, po svobodi, po slogi, bratstvu, blagostanju, po popolnosti, to je tista
moč, tista privlačna srla, 'ki ustvarja novi duh, novo etilko, novo človeštvo.
Človek je dandanes nezadovoljen — to je globoka resnica. In ni je 'teorije, ki ibi dokazala nasprotno. Tudi politične stranke ni na svetu, ki bi imela pogum trditi jasno in odkrito — »človek, dobro ti je, nič več ne zahtevaj, dovolj imaš!« Tako se sicer marsikatera stranka pretvarja, ampak le prikrito, zlobno, tiho-tapno. Toda življenje stremi navzgor in ni je sile, ki bi to ustavila.
Tudi delavec ne pride v socializem le iz egoizma. Tudi njemu ni želodec vse. Vsaj na sebi sem to izkusil. Jaz sem prišel v socializem — čudno in neverjetno — po poti narodnjaštva. Okoliščina in razmere, v katerih človek živi, imajo nanj globok vpliv. Sin slovenskih starišev v Gorici sem odpiral oči spoznanju ravno takrat, ko je divjal največji narodni šovinizem. Dva dogodka sta mi še danes globoko zarezana v spominu. Videl sem, ko so morali neki goriški italijanski izletniki v goriški okolici poklekniti pred slovensko trobojnico, jo poljubljati ter zavpiti: »Živjo Slovenci!« In bili so tepeni, opljuvani, zasmehovani. Videl sem v goriški gostilni tri slovenske fante, ki so morali poklekniti in vpiti: »Evviva Gorizia italiana!« In bili so tepeni, opljuvani, zasmehovani.
Ta dogodka sta bila tako gnusna in protičloveška, tako blazna in podla, da se je moralo gabiti vsakomur, ki ga ni bog vdaril s slepoto.
Dobiti pot, po kateri se odpravi taka podivjanost, se mi je zdela takrat najnujnejša in nasvetejša potreba. Iskal sem jo najprej v cerkvi, pri oznanjevalcih krščanskega nauka, da so vsi ljudje bratje. Ampak kmalu sem se prepričal, da je verstvo na tem polju že davno napovedalo bankrot. Ne morda, ker noče resnične narodne enakopravnosti, marveč vsled drugih globokej-ših vzrokov, ker je zgubilo duh časa, ker je zastarelo in pada iz vrhunca navzdol. Tudi delavcu je ta notranji iboj težak in hud. Materini sveti, nauki, s katerimi se ga je napojilo v detinski dobi, predsodki, ki jih je takorekoč podedoval, so okovi, v katere je človeški duh vkovan tako močno, da samo tisti, ki so ta notranji boj izvojevali, poznajo vso težavo tega boja in vso moč preteklosti nad sedanjostjo in bodočnostjo.
Ustvarjal sem ideal narodne enakopravnosti sam v sebi, željan miru, sprave in pravice mojemu slovenskemu narodu. — Našel sem socializem, ki sta ga takrat prinesla v Gorico sedaj pokojna sodruga Učekar in Drofenik.
Odprle so se mi oči. Zagledal sem svet v vsej svoji strašni, realni podobi. Videl sem trpljenje milijonov, zapazil ogromno bedo in siromaštvo, izkoriščanje in zatiranje, muko in glad. Iskal sem pravice mojemu narodu in videl, da je nima noben narod, da divja krivica vsepovsod, da tare bol vesoljno človeštvo. Ni čuda, če je v mojem mladem srcu takrat vskipelo z vso silo hrepenenje po nekaj vzvišenejšem. In vrgel sem se z vso silo v agitacijo 'za splošno blaginjo in zagledal v narodnjaštvu oviro temu mojemu koprnenju. In bičal sem ga v obraz vehementno, pogumno, navdušeno. Prepričal sem se, da Lassallejev rek — »povej ljudstvu, da it r p i, ker ij e tako bedast o, da tega ne vidi in ne čuti samo« — globoko odgovarja resnici.
In neprenehoma, ob vsaki priliki sem to propovedoval delavskim sotrpinom.
V	tej agitaciji sem našel najhujše nasprotnike v narodnjakih in naravno je, da sem se marsikdaj zaletel v nje tudi takrat, ko niso iskali drugega, kakor opravičeno narodno enakopravnost. Na oltar gospodarske enakosti, na oltar popolne svobode in človeške emancipacije bi bil rad žrtvoval tudi vso narodnost!
Toda tega — ko pregledam danes nazaj pot, ki smo prehodili in delo, ki smo izvršili — se zavedam, da ni treiba. Nasprotno. Ravno ista pot, po kateri smo hodili, prinaša tudi malemu narodu kot je slovenski največje koristi.
Uvedba splošne volilne pravice je koristila tudi Slovencem. Razširjenje čtiva in kulture, demokratizacija v vsem javnem življenju, izboljšanje delovnih in plačilnih razmer, postanek močnih socialističnih strank med Italijani in Nemci — vse je prineslo koristi tudi Slovencem. Sploh vsaki politični, gospodarski in kulturni napredek je bil Slovencem, morda več kakor drugim narodom, koristen.
Politika, agitacija in vsako delo, ki smo ga vršili je bilo strogo revolucionarno in radikalno. Marsikdo je očital, da je bilo naše delo negativno. Toda razširjenje socializma med Slovenci in njegova današnja moč, ki nimajo pogum podcenjevati niti najhujši nasprotniki, ker morajo biti z nami boj vsaki dan in se zaletavati v nas (med tem, iko so nas popolnoma ignorirali še pred desetimi leti) nam dokazuje jasno, — in to hočemo pribiti — da prinaša tudi radikalna, negativna politika pozitivne uspehe.
Poti v socializem so različne, gotova pa je pot, ki revolucionarno, brezobzirno vodi naravnost do cilja emancipacije človeštva.
FRAN ALBRECHT.
ELEGIJA.
K tlom so ugreznjene plašne oči, v prst, začrnelo od naše Krvi — težko mi dihamo.
Robota dannadan: setev in žetev. Pesem domača: molitev in kletev. Pijemo radi.
Kmečki ljudje smo, poldrag milijon, doma in na tujem, povsod je naš dom in pa v Ameriki.
Bele in zlate so naše vasi, vedra in bodra v žilah nam kri, a težka je, težka.
Tiho živimo, pokaj, mi ne prašamo, tiho živimo, še tišje ugašamo: brez sledu in spomina.
Menda kedaj smo ljubili prostost, to svojo silno in davno skrivnost, v zemljo zarito,
ki v njo se ugrezajo plašne oči kot da vprašujejo... Zemlja molči od težkega diha.
Mrtev in siv čas visi zdaj čez nas.
Plug in sekiro, srce in obraz pokrila je rja.
PREGLED.
Javno življenje.
Politika.
H.	Tuma. Državni zbor. Debata o poročilu ministerskega predsednika je konečno podala le en rezultat vreden, da se ga pribije, to je enoglasje skoro vseh strank v obsojanju politike vnanjega rnini-
sterstva. Debata je od izvajanja zastopnikov socialnih demokratov, posebno sodruga Adlerja naprej padla na navaden nivo avstrijskega parlamenta.
Tudi debata o aferi vohuna polkovnika Redla ni pokazala niti posebnega čuta odgovornosti vlade, niti vclje parlamenta, klicati vlado na odgovor.
Nakup balkanskih železnic se v državnem zboru sploh ni omenilo. Vsled ogrskega posojila v znesku 300 milijonov kron in izposojila avstrijskega v znesku 140 milijonov, poleg tega vsled porabe blagajniških ostankov za vojne svrhe v znesku 268 milijonov, se je država zadolžila skupno za preko 700 milijonov kron. Na neverjetno lahek način je vlada porabila v državnih bla-gajnicah razpoloženo glavnico, ob tem pa ustavila izplačila za najnujnejše in najkoristnejše investicije, le da je proti volji ljudstva in državnega zbora mogla zalagati vojne stroške, pripravljati krvavo nepotrebno vojno igro. Vse to ob skrajnem pomanjkanju denarja v državi odkar francoski denarni trg bojkotira Avstro-Ogrsko ter je Evropa vzela iz prometa le zadnje leto za vojaške potrebščine okoli 6 milijard kron. Ob tej splošni stiski denarja moralo je biti gospodarsko delo izpodvezano. Kljub tej zlorabi vlade in žalostnemu ekonomičnemu položaju trgovine, industrije in gospodarstva, ni bilo od nikoder dovolj močne reakcije. Klerikalna in nacionalna demagogija vzela je ljudstvu in poslancem vsako
Solitično voljo.
>eželni zbori. Vsled zakona od 27. 11. 1905. so se vpeljale na Moravskem nacionalne kurije. Deželni zbor šteje 149 članov, od katerih pade 60 na Nemce, 89 na na Cehe. L. 1906. se je volil vprvič deželni zbor po tem sistemu. Na nemški strani je bil le eden social-demokratični zastopnik in eden krščanski socialec, dva agrarca, ostali nemški nacionalni-naprednjaki. Na češki strani je bilo nasprotno okoli 44 konservativcev klerikalcev, poleg tega 2 škofa, 27 naprednjakov, 13 agrarcev in 3 socialni demokrati. Nove volitve, ki so se vršile 8. junija 1913. kažejo močen naraščaj klerikalnih glasov na obeh straneh, dasi razmerje strank ostane približno isto. V splošni kuriji je bilo na nemški strani oddano
14.000 glasov krščansko-socialnih,
36.000 socialističnih in 52.000 libe-
ralnih, na češki strani pa okoli
130.000	klerikalnih in 110.000 so-cialdemokratičnih glasov. Na strani socialnih demokratov čeških so zmagovali separatisti, centralisti kazali so neznatna števila izven Brna. Poskus pomiritve nacionalnega boja potem kurij kaže zanimiv rezultat, da vsled hitrega in intenzivnega gibanja narodnosti na Avstrijskem ni mogoče priti do stalnega razmerja. V Brnu je naraslo število volilcev na češki strani v mestni kuriji od 2016 na 4390 glasov, torej za 117‘/3 %, v splošni kuriji od 6190 na 8243 glasov torej za 33%, dočim so se povečali glasovi v nemški mestni kuriji za 36%, to je od 8602 na 11.743 in v splošni kuriji od 18.015 na 18.709 glasov, tedaj le nekaj preko 3%. Vidi se kako rije češki živelj z vso prirodno silo naprej in v doglednem času izpodkoplje po kurijah ustanovljeno razmerje.
------------Deželnozborske	volitve na
Goriškem, ki se imajo pričeti z vo-litvijo v IV. kurijo 13. julija, do-sedaj ne kažejo po deželi pravega gibanja. Socialdemokratična stranka postavila je kandidate že 11. maj-nika, seveda le v IV. splošni kuriji. Kandidati so : Anton Mozetič, prožni mojster v Gorici, dr. Henrik Tuma, odvetnik v Gorici, Anton Vrčon, trgovec v Skriljah pri Ajdovščini, Socialdemokratična stranka prireja shode, a splošno ni mnogo zanimanja. Najboljši agitatorji so vsled gospodarske krize morali zapustiti deželo. Letošnje volitve so skrajno neugodne za delavsko stranko, ko so zidarji, drvarji in želežniški delavci skoraj do zadnjega šli iskat dela v svet. Vedno večje zanimanje za socializem se kaže med kmetskim ljudstvom. Ker socialdemokratična stranka nima primernega glasila za agitacijo med kmečkim ljudstvom, se ideje socializma širijo le počasi potom shodov ali po organiziranih delavcih, ki se vračajo iz drugih politično-naprednih dežel. Posebno zidarji, ki so bili organizirani v Trstu in Sarajevem tvorijo dober agitatoričen materijal.
Nova narodna stranka, dosedaj še vedno brez imena in brez opredeljenega cilja, sklenila je agitirati potem zaupnikov in po zaupnih sestankih. Svojih kandidatov ni še objavila.
V	slovenski ljudski stranki je buknil že dolgo pritajeni razkol javno na dan ter je glasilo stare, konservativne struje „Gorica“ dne 24. junija proglasila kandidate slovenske ljudske stranke, t. j. stare struje. Karakteristične osebe in kan-didatje so : Josip Fon, sodni svetnik, dr, Anton Gregorčič, Ivan Berbuč, profesor v pokoju, dr. Peter Laharnar, dvorni svetnik na Dunaju, dr. Hinko Stepančič, deželnosodni svetnik v Gorici.
Nova struja (krščansko-soci-alna) ima za voditelja drja Antona Brecelj, zdravnika v Gorici. V vodstvu nove struje so: dekan Ivan Murovec, vikar Josip Abram. Predstavljajo smer drja Mahniča zapri-četo v „Rimskem Katoliku11. V svojem glasilu „Novi Čas“ javljajo, da so razmere pri deželnem odboru precej gnjile in da je nujno treba premembe v deželni hiši. Niso za slogo po vsaki ceni, ampak le za ono, ki temelji na nesebičnosti in načelnosti. Očitajo s tem voditeljem stare struje „sebič-nost“ in „breznačelnost“. Zastopnik ljudstva, pravijo, ni „vladar“, marveč izvrševalec ljudske volje. S tem mislijo zadeti drja Antona Gregorčiča. Zavestno povdarjajo, da nova struja zmaguje po vgem Slovenskem in da ima „Novi Cas“ le na Goriškem 5800 naročnikov. Krona radikalnega katoliškega gibanja jim je katoliška dijaška organizacija. Ta šteje stotine visoko-in srednješolcev. Vendar gospodje stare struje na to organizacijo gledajo nekako s prezirom, da z zasmehovanjem.
Po izjavi stare struje dne 24./6. 1913. pričakovati je, da nova struja dne 26-/6. postavi svoje neodvisne kandidate. S tem bi bil razkol med klerikalno stranko na Goriškem gotova stvar in ta razkol glasilo stare struje „Gorica“ tudi brez ovinka
priznava in pričakuje, da dobi izraza pri nastopajočih volitvah.
Ob tem razkolu nova narodna stranka pokaže, li ima sploh kaj vitalne moči. Ako pri neugodnih razmerah, ki so za delavsko soci-aldemokratično stranko in ob razkolu v klerikalni stranki ne morejo priti do odločnega stališča, potem je na Goriškem usoda narodno napredne stranke za vedno zapečatena, ter lahko porečemo, da si stojita klerikalna in delavska social-demokratična stranka naravnost nasproti. In to je za njo najugodnejše stališče. Nova struja krščanskih socialcev s svojimi izrazitimi načeli in bojevitim nastopom po eni strani, delavska social-demokratična stranka s širokim svojim gospodarskim in kulturnim programom po drugi strani, edino mogoče oživi sedaj stoječe politično življenje ter odpravi ne-vzdržljive politične in gospodarske razmere.
-------------Volitve	v tržaški občinski svet in deželni zbor kažejo navidezno nazadovanje socialne demokracije. Po uspešnem nastopu socialdemokratičnega zastopstva v mestnem svetu bi bilo pričakovati, da se tržaški proletarijat zave lastne moči in z vso silo oklene edino stranke, ki edina zagovarja njegove interese tako odločno. Rastoči nacionalni razvoj od slovenske strani in prirodno padanje italianskega življa je očividno vplivalo ugodno na agitacijo med italiansko stranko. Naraščanje slovenskega delavstva in fanatiziranje istega v boju za vsakdanji obstanek proti sodelavcem italianske narodnosti, daje vedno večjo moč slovenski narodni stranki. Enako je zveza nemških nacio-nalcev in nemških narodnih delavcev na Moravskem dala v splošni kuriji takoj odločilne rezultate. Češko-nemške, laško-slovenske dežele kažejo torej pri volilnem gibanju naravno naslanjanje meščanskih strank na narodno organizirano delavstvo, ki v navalu na mesta in v nasprotju z inorodnim
delavcem ne čuti izkoriščanja meščanskih strank. Kažejo pa tudi prehodno dobo.
Bosna-Hercegovina. Pri dopolnilni volitvi v Sarajevu je bil izvoljen kandidat „Udruge“ Tadin z odločno večino proti kandidatu meščanske stranke v „Zajednici“. Pri zadnjih volitvah je dobil klerikalni kandidat le 1200 glasov, danes se je to število podvojilo. Vzrok poraza hrvatske meščanske stranke in odločne zmage klerikalne leži kakor povsod v Avstriji v nedelavnosti, neprincipielnosti in nekonsekvent-nosti naprednih strank. V Bosni kakor pri nas in povsod v Avstriji napredne stranke same pripravljajo in višajo rast klerikalnih strank. Ogrska. Afera Dessy-Lukacs opozorila je vso Evropo na notranjo njilobo naše druge polovice. Zna-ilno je, da ogrska opozicija pov-darja neodvisnost svojih višjih sodnikov, ki se celo pred ogrsko vlado ne plašijo, dočim v isti državi sodniki vseh instanc vseprek zlorabeč zakon in prosto prepričanje kruto zatirajo vsako gibanje slovaške in rumunske narodnosti. Razsodba v zadevi Dessy-Lukacs torej ne kaže neodvisnosti ogrskih sodnikov, marveč odločujoči moment nacionalizma tudi v sodni dvorani, kaže ravno na izjemnem slučaju gnjilobo ogrske justice. Nič boljša pa ni naša. Na Pruskem prinesle so volitve v deželni zbor naraščaj 14 klerikalnih poslancev in 4 socialnih demokratov. Pri neugodnem volilnem redu za socialno demokracijo razmerno velik uspeh.
Na Holandskem se imajo vršiti v kratkem volitve v državni zbor. Voli se vsako 4. leto. Državni zbor šteje 100 poslancev, volilcev je okoli 950.000. Deviza volilnega boja je splošna volilna pravica, javne šole in zavarovanje delavstva za starost. Konservativna stranka je štela do-sedaj 26 katolikov, 13 naprednih (zgodovinskih) krščanov, 20 strogih konservativcev, skupaj 59 članov, napredna pa 21 unionistov, 9 demokratov, 4 doktrinarce, 7 sociali-
stov, vsega 41 članov. Socialistom je bilo oddanih 1, 1897. 13.000 glasov, 1. 1901. 39.000, 1. 1905. 65.000,
1.	1909 84.000. Socialdemokratični dnevnik Ket Volk ima 25.000 abonentov. Socialna demokracija je zastopana v vseh glavnih mestih ter ima v občinskem svetu Amster-danskem 12 zastopnikov.
V	Angleškem državnem zboru je nastopil voditelj delavske stranke J. Ramsay Macdonald odločno proti vladi radi aretacije ruskega podanika Aleksandra Adamoviča (psevdonim Arles) v Aleksandriji. Po celem Angleškem so razvile strokovne organizacije delavstva živahno agitacijo za osvoboditev nesrečnega voditelja strokovne organizacije ruskih mornarjev. Dočim je Evropa sledila le kot pasiven gledalec, je angleško delavstvo s pravo vehemenco napadlo angleško vlado, da ne ščiti državnega ugleda ter se je organizirano delavstvo zavzelo za osvoboditev sodruga. Aretaciji Adamoviča je sledila po zaplenjenih papirjih aretacija 250 ruskih mornarjev na Črnem morju. Angleška vlada ni imela kapitalističnih interesov dovolj, da bi se vprla izročitvi ruskega podanika ruski policiji, četudi je bil aretiran v angleških vodah in četudi je poprej v enakih slučajih izročitev odločno odrekla v varstvo svobode vsacega, ki se je zatekel pod angleško moč.
Turčija. Poraz na Balkanu je pokazal, da je bilo jedro turške moči v nacionalni militaristični organizaciji in ne v islamu. Balkanska vojna mora dati turški državi od dosedanje drugo smer. Nastopa vprašanje avtonomije Arabcev, avtonomije Armencev. Vlada se je že morala udati temu novemu gibanju ter priznala načela: da se morajo nastavljati v krajih arabske večine (Siriji) uradniki te narodnosti, ustanavljati arabske šole in izdajati razsodbe v arabskem jeziku.
Vsled iztisnitve Turkov iz Evrope postaja Mala Azija tem važnejše za Francoze. Francoska ima v Turčiji založenih okoli 1 milijardo
frankov, največ 134 milijonov v železnici Solun-Carigrad in 121 milijonov v železnici Damask-Hamas (682 km). Francoska vzdržuje samo v Bejrutu ljudskih šol 65. Vseh šolarjev štejejo šole pod francoskim protektoratom 360.000, to je polovico vseh učencev, kolikor jih ima vsa Turčija. Francoska ima protektorat nad 600.000 katoličani provinc Damask, Bejrut, Alep in Palestina skupaj z okroglo 3 milijoni prebivalcev. Južni del Male Azije stopa bolj in bolj pod očitni vpliv Francoske.
Kitaj. Klasičen primer, kako pripravlja evropejski kapitalizem pot podjarmljenju držav, kaže zadnje kitajsko posojilo. Kakor je svojčas evropejski kapital ubil Turčijo in Egipt, tako je jel ubijati sedaj Kitajsko. Angleška, Francoska, Nemčija, Belgija in Rusija je dala Kitaju 600 milijonov kron posojila. Faktično se je izplačalo vsled emisijske cene, različnih premij in provizij le 504 milijonov kron. Torej je pri prvi finančni operaciji ostalo v rokah kapitalistov 96 milijonov kron. Deleži se obrestujejo do 5%. Posojilo je zavarovano na davku na solnem monopolu. Kitajska se je morala poleg tega podvreči nadzorstvu direktorjev imenovanih petero držav ter organizirati svoje davčne urade. Posojilo se je izplačalo s pogoji, da se z njimi pokrijejo prejšnja posojila v znesku 288 milijonov kron, 48 milijonov se je prevdarilo za reorganizacijo davčnega sistema, tako da je konečno ostalo na razpolaganje kitajski državi od vseh 600 zajetih milijonov komaj 168 milijonov kron. Tako se nova kitajska republika sigurno izpodjeda, pride čas, ko sežejo evropejske ve-levlasti po Kitajskem na isti način, kakor so segle po Turški in Egiptu.
H. Payer. Avstralski parlament.
V	začetku junija so se vršile v Avstraliji volitve v parlament. Liberalna stranka je dobila 39, delavska stranka pa 38 mest v parlamentu. Pred tremi leti pa se je posrečilo dobiti delavski stranki vsled ugod-
nih in srečnih okolščin večino in sicer je dobila 40 med tem ko so dobili liberalci 35 mest. Vsled tega je prišia takrat delavska stranka na krmilo vlade. Ministerski predsednik je bil ves čas Andrevv Fisher bivši rudokop, ki je delal v svojih mladih letih v škotskih rudokopih, kjer je delal tudi sedanji vodja angleškega delavstva Keir Hardil. Fisher je vodil ministerstvo tako spretno, da je celo konservativna londonska „Times“ priznala solidnost in vestnost v administraciji in legislativi delavskega minister-stva. Leta 1911. je hotela delavska stranka uresničiti zakon, po katerem bi bili deležni olajšav carinskega tarifa le oni producenti, ki plačujejo svojim delavcem po ta-rifu določene mezde. Najvišja sodna instanca pa je proglasila, da je to protikonstitučno in igrala na ta način ulogo razvojne brzde. Delavska vlada je posegla tudi k važnemu faktorju moderne demokracije, k referendu, ki je znan le v najbolj demokratični državi Evrope in sicer v mali Švici in ki je strah vseh konservativnih elementov. Tako je hotela vlada, da se z refe-rendoin odloči boj proti trustom, p od r ž a v 1 j e n j e (ali pa nacionalizacija kakor pravijo tam) v e-likih industrijskih podjetij in pravo parlamenta podržaviti sploh vso industrijo. Ker pa intelektualna stopnja avstralskega „naroda" še ni na oni višini, ko je ljudstvo zrelo za socializem, zato so vsi elementi, ki imajo koristi le od privatnokapitalističnega gospodarskega sistema, na podlagi svoje gospodarske premoči in vsled manjše ali večje odvisnosti delavstva od njih, brez velikih težav delovali na to, da se ne uresničijo predlogi, ki bi pomenili dalekosežne korake v smeri kolektivizma in zato tudi vlada ni mogla za enkrat prodreti z svojimi socialističnimi predlogi. 488.000 glasov je bilo za,
735.000	pa proti predlogom. Klub temu se je obdržala delavska vlada na krmilu do zadnjih volitev, kjer
so se predložili na podlagi referen-da avstralskemu narodu zopet prej omenjeni predlogi, ki bodo skoraj gotovo zopet zavrnjeni.
Proti de.avski stranki stoji liberalna stranka, v kateri so združene manj ali bolj konservativne skupine, ki zagovarjajo gospodarski „stutus quo“ in se bore proti socializmu, ki ne bi mogel ustreči njih egoističnim, izkoriščevalnim in profitare-kim namenom. Ker je Avstralija brez „zgodovine“ in brez častitljivih traoicij, zato ji je bilo prihranjeno marsikaj, kar ovira razvoj v Evropi. Aristokratizem, feudalizem, klerikalizem in podobne reakcionarne brzde so v Avstraliji v veliki blagor avstralskega naroda neznane prikazni. Zato si stojita v Avstraliji le dva najmlajša produkta evropskega kulturnega razvoja nasproti in sicer liberalizem in socializem, kar je zapaziti n. pr. tudi v Zjedinjenih državah. Liberalna stranka v Avstraliji ima v svojem programu obsežne socialne reforme, ki našim liberalcem v Evropi niti na um ne pridejo ali pa se bore celo proti njim, ako zahteva podobne reforme soc. demokracija. V programu trdi, da je tudi ona delavska 'stranka, ampak liberalna (Travailliste Liberal).
Delavska stranka je šla letos v volilni boj s programom, ki vsebuje obsežne reforme delavske varstvene zakonodaje, boj proti privatnim monopolom in trustom in demokratično davčno zakonodajo. Kar se teh točk tiče, je stranka že mnogo napravila, ako ravno se ji je postavljal vedno na pot konservativni kapitalizem. Po zaslugi delavske stranke je dospela demokratizacija že ria precej visoko stopnjo in marsikaj, za kar se morajo boriti pri nas še le socialistične stranke je tam doseženo. Avstralska delavska stranka se ne krije popolnoma z evropsko soc. demokracijo, ki je mnogo bolj radikalna in ima dalekosežnejše cilje. Pod vplivom evropske soc. demokracije je nastala v avstralski
radikalnejša, čisto socialistična frakcija, ki je prosila v zadnjem času mednarodni biro, da se jo sprejme v Internacionalo in se namerava vdeležiti mednarodnega kongresa, ki se vrši prihodnje leto na Dunaju.
Ker delavska stranka avstralska še ni čisto socialistična v našem pomenu, zato je umljivo, da je ukrenilo delavsko ministerstvo včasih korake, ki niso v skladu z socializmom. Tako ima na pr. delavska stranka v svojem programu zahtevo po „Beli Avstraliji", ki hoče braniti deželo pred privalom delavstva barvnih plemen, kar ne pomeni drugega kakor nekak surogat za zloglasni nacionalizem, ki igra pri nas v „starem svetu" tako žalostno in škodljivo ulogo. Reduciranje nacionalističnega boja na plemenski boj, kar vidimo zelo dobro tudi v Zjedinj. državah, pomeni klub temu en korak naprej v smeri proti oni dobi, ko preneha vsak socialni in plemenski boj. Z socialističnega stališča je zapostavljenje nebelih plemen ravno tako neopravičeno kakor poviševanje in nadvlada enega naroda nad drugim pri enem in istem plemenu. Avstralci se boje posebno pred invazijo žoltega plemena, ker domnevajo, da bi morala v Avstralijo eksportirana evropska kultura podleči, ako odpro milijonom čakajočih Azijatov pot v neobljudeno deželo. Radi tega namerava zgraditi avstralska vlada po evropskem receptu svoje vojno brodovje in uvesti milico na podlagi splošne vojaške obveznosti, ki pa bi — kar viada povdarja — imela le obrambni značaj in ne bi smelo zlužiti imperialističnim, napadalnim namenom.
Ker si drže že par let socialistična in liberalna smer v Avstraliji nekako ravnotežje in ker se bo tehnica z glasovi skoraj gotovo še 10 ali več let nagibala sem in tja predno ostane socializem na vrhu, zato se imenuje to dobo lahko dobo sinteze individualističnega in kolektivističnega gospodarskega sistema, oziroma sinteze liberalizma
in socializma. Popolnoma neutemeljen pa bi bil nazor, da se ves razvoj ustavi ravno pri tej polovičarski sintezi, ker se ne da najti k temu razumnih razlogov. Ogrevati se za tako sintezo in delovati na to, da se ostane pri „sintezi“, ako je bolj demokratičen pravičnejši in racionalnejši družabni red mogoč, je r. vno tako konservativno in reakcionarno početje, kakor je boj liberalizma proti socializmu. Mogoče se razvoj tudi pri kolektivizmu ne bo ustavil ampak šel naprej do višjih oblik. Za enkrat kaže vse na to, da gre razvoj v smeri proti kolektivizmu in kdor tega ne uvidi, pokaže le svojo revno izobrazbo in kulturno kratkovidnost ali pa slepoto. Socialistične ideje in socialistične tendence se z rastočo izobrazbo širokih ljudskih mas rapidno širijo, nepristranska znanost prihaja do socialističnih zaključkov, Internacionala raste, število socialističnih poslancev v vseh modernih državah se neprestano veča in ker je Avstralija že skoraj sredi pota do kolektivizma, zato bo tudi ona naj-brže prva socialistična država na svetu.
Literatura.
H.	Tuma. Socialna demokracija in občinske volitve v Trstu. Brošura. Ne štejemo sicer to publikacijo za resno literarno delo, a se je treba ozirati nanjo, ker so taki spisi namenjeni vendarle za politično vzgojo proletarijata in izdani v odločilnih političnih trenutkih, ko je vse javno mnenje pod vtisom vplivnih dogodkov, je torej nujna potreba, da se sestavljajo z vso skrbjo, s točnim poznanjem načel in široke podlage socializma. Tržaško mesto nam ne daje le zanimive slike političnih bojev med narodnostmi in strankami. Trst, kot največji emporij avstrijski na morju in po dotiki treh kultur, tekmovanju treh narodov ob prehodu zapada na vzhod, nam je po svoji prirodni sestavi prebivalstva in vidnem prirod nem narodnostnem in socialnem razvoju
tako važna točka, da bi morali temu mestu pri vsaki priliki posvetiti naj-pozornejše zanimanje in najboljše svoje moči. Brošurica skuša stati na nekem višjem stališču s svojo tezo: „Potom svobodne občine v svobodno državo“. Iz tega načela bi pričakovali logično nanizane misli, ki bi nam kazale Trst kot ono mesto, na katerem socialna demokracija pokaže svoja komunistična načela; saj komunizem ni nič druzega nego združene svobodne občine. Take prostovoljne zveze občin nam predstavljajo komunizem in libertarni anarhizem. Kaj pa je svobodna država ? Gre tu za dva, nerazdružljiva principa. Ali svobodne občine s samostalnim delovanjem, potem pridemo do komunizma in anarhizma, ali samouprava občine v okviru države, potem smo v socializmu. Ako gre za prvo, potem ni nič upravičeno nadzorstvo države. Malenkostno smešno pa je celo, ako trdi brošurica, da bi avstrijski birokratizem bil do neke mere upravičen. Res jev da avstrijske občine niso prav nič socialni organizmi, marveč le strogo nanizani člani državne, prisilne organizacije. Naša ustava prizna občine le kot izvršiteljice državnih funkcij. V tako važnem trenutku bi torej brošurica, ki ima očjten namen učiti, morala strogo ločiti temeljno načelo komunizma in socializma. Za socialiste velja ne polno svobodna občina, marveč samoupravna občina, ki vrši vse državne funkcije. Očitno ima brošurica pravi cilj samoupravne občine v resnično konstitucionelni državi pred očmi, ter zahteva zanjo vse javne posle, ali že pri napravah splošne higijene ali že higijene ali varstva mladine ali varstva delavca, tudi pri regulaciji mezdnega vprašanja, pri komunaliziranju splošno koristnih podjetij in korakoma pri poseganju v regulacijo in produkcijo in konsumpcijo sploh. Saj je največji problem socializma približanje produkcije in konsumpcije iztisnivši kapitalizem kot posredovalca med obema.
Vprašanje slovenski ali italian-ski Trst bi bilo le stvarno rešiti iz razvojnega stališča. Slovenski Trst se v prirodmem razvoju industrije množi in širi in pridobiva ekstenzivno in intenzivno na moči. To mora pridobivati. Zaradi tega je obsojati zlorabo nacionalne stranke, ki to prirodno narast pripisuje podrobnemu agitacijskemu delu in ob enem to bujno rast zlorablja za malenkostne svoje strankarske cilje. Ves slovenski Trst služi za stafažo nacionalno-politični stranki, ki se niti ne zaveda prevažnega gospodarskega in posebno socialnega položaja v Trstu. Brošurica bi morala z ognjeno besedo povdarjati, da je s soeializiranjem mas, s socializiranem političnega in gospodarskega dela v Trstu pridobljeno maksimum moči onemu delu prebivalstva, ki raste in se širi po prirodnem razvoju.
Rubrika:	„Skupno delo za
skupne narodne koristi'1 bi morala biti nekoliko zgodovinsko utemeljena, ker se sicer da po nasprotnikih izpodbijati, in resnico prikrivati. Splošno brošurica zadene glavne točke, ki so danes v splošni diskusiji v Trstu, pa je zahtevati več teoretične jasnosti, bolje grupiranje in prononsiranje odločilnih točk v socialnem boju in za — samoupravne občine. Prinašamo te opazke, ker vidimo potrebo, da se ravno v momentih, ko je ljudsko čustvovanje skrajno vzburjeno, porabi tak važen emocionalen element, da se globoko poseže v mase.
Politična razburjenost se mi zdi kakor razorano polje, v katero je treba sejati najboljše seme.
Prof. dr. Jan Magiera. Krakovv.
Gibanje Slovakov in Poljakov. V „Naših Zapiskih" čital sem, da Poljaki izvajajo madjarofilsko politiko na slovaški zemlji in da na čelu tega gibanja stoji redaktor „Swiata Slowi?nskiego“; dalje, da so se zadnje mesece Poljaki pripravljali ter se še pripravljajo na veliko narodno vojno z Rusijo, „da so na Pruse pri tem naši severni
brati docela pozabili", da so poleg tega amerikanski Poljaki za to vojno poslali veliko pomoč v ljudeh in denarju. „Fiat dementia pereat mundus!“
Nečem niti polemizovati niti popravljati članek s preobilnimi besedami, stremim le od strar.i poljske dat£doce!a nepristranske informacije po svoji možni najboljši volji in najboljšem hotenju po izkušnji in poznanju reči.
Oddeljujem zadevo slovaško-poljsko od one poljsko-ruske.
Historično dejstvo je, da je zemlja Spiška bila dolge veke pod ospodstvom Poljskim in da je 12 piških mest kakor njih okolica imelo in še do danes imajo prebivalstvo Poljake. Novejše historično dejstvo pa je, da so na Oravi, sosedni s poljsko Slezko t. j. poljskim delom avstrijskega deleža in s poljskim Spišem tudi naseljeni Poljaki (prišli od naše strani Karpat), da torej na takozvanem prostoru s 1 o-vaškem prebivajo Poljaki, kateri povsodi in zdržema med seboj go-gore po poljski in s Poljsko vzdržujejo odnošaje. Vsako leto najdemo jih v Kalvariji od 13—15 avgusta na velikem Marijinem prazniku, ako bolniki potrebujejo lečila, hodijo na Krakowsko kliniko, dasi je ta pot težavna radi večkratnega presedanja, dočim je ona v Buda-pest, Košiče in Požun mnogo lažja
—	a potujejo do Krakova, ker se tam z zdravniki lažje razgovori. To kaže na take momente, v katerih nikdo ne more najti najmanjše agitacije. Ako ti ljudje čitajo poljske časopise ali pošiljajo svoje otroke v Galicijo v šolanje, bi smel kdo to smatrati kot argumente agitacije? Kratko in malo trdim, da živi v navedeni zemlji danes še najmanj
125.000	poljedelskega prebivalstva in to po uradni statistiki, (primeri: Edm. Kolodziejeczyk „Ludnošč na Wegrzech“ v „Swiecie Slovvian-skim“ 1910 II. str. 217—250, tudi v posebnem odtisku, poleg poznejših dodatkov v Swiecie Slowi£n-skim“).
To poljsko prebivalstvo nima niti enega poljskega učitelja, niti enega poljskega duhovnika. Bivajoč med Slovaki, govoreč z njimi po slovaški, slušajoč slovaške prepovedi (najtrši Madjarom ne prepoveduje po madjarski in ne moli v madjarskem jeziku) pevajoč v cerkvi po slovaški, učeč se verstva po slovaški — slovačijo se ravno tako naravno, kakor se rušijo med Rusini, kakor se nemčijo med Nemci, amerikanizujejo med samimi Amerikanci. Vse to godi se po sili prirode tem lažje, ker se poljski človek šele od nedavna narodno zaveda. Celo na Poljskem neredko dobimo docela nezavednega ljudstva, tem težje je narodno osvestiti ljudstvo sredi onih življenskih pogojev.
V	vsakem narodu, ki kaže životne sile, se širi in močneje narodnostno delo. Izraz temu so društva kakor Schulverein, Matica Skolska, Družba sv. Cirila in Metoda na jugu, pri Poljakih Towary-sztva Szkoly Ludovvej (T. S. L.) i. t. d. Morala je torej ali prej ali pozneje nastati smer tacega narodnega dela na Poljskem za Poljake pod ogrskim gospodstvom in na prostoru Slovaškem. Ta naravna pot postala je nekako odcepek prosvetnega društva, ki si je vzelo za cilj, delati na korist rojakov na gornjem Ogrskem, jim dajati poljske časopise, knjige in jim morda kedaj tudi ustanoviti ;poljsko šolo. Gotovo hvalevredno dejstvo! Da se to Slovakom ne dopade, ker smatrajo tisoče poljskega ljudstva kot svoje, ni nič čudnega — vendar pri vsem tem ni nikakega boja proti Slovakom. Da se z druge strani morda poljsko gibanje dopade Madjarom, tudi v tem ni nič čudnega, kajti po meri zavedanja Poljakov, kateri se več ne morejo šteti med Slovake, se tudi manjša statistika slovaštva. Poljaki na Ogrskem sicer ne vplivajo na milijonsko štetje, zato madjarizma ne osblabljajo in zaradi tega tudi njih število ni obrnjeno proti Madjarom. Nasprotno na poljskem gibanju
pridobivajo Madjari — manj Slovakov v statistiki — pridobivajo Poljaci, izgubljajo torej le Slovaki. Ne čudimo se torej več, ako stranka slovaška vstaja proti Poljski. Vendar je težko zahtevati od Poljakov, da bi se zaradi simpatij do Slovakov, dasi živih in srčnih, odrekli od lastnih rojakov. Slovaki so jih imeli toliko časa sredi sebe, ne da bi jih popolnoma primenili, da je nepristojno srditi se nanje, ko iščejo sedaj samostojnega narodnega življenja.
Osveščenje ogrskih Poljakov vodijo ljudje, ki bivajo blizu njih, nikakor pa ne iz Krakova. Čudno je čitati za Poljaka kakor bi dr. Koneczni, redaktor „Swiata Slo-wanskiego“, vodil delov narodnega osveščenja na Spišu. Četudi bi to dejanje zaslužilo priznanja in pohvale moramo trditi, da se to v istini ne godi. Swiat Slowianski, organ poljskih slovanoznancev gleda na celo slovanstvo iz gledišča poljskega in mora pred vsem beležiti take dogodke, katere interesujejo najbližje in največ Poljsko. Spiško gibanje mora biti torej beleženo, vendar še to ne znači, da redaktor lista sam vodi gibanje. Napomin-jana vest je tem čudnejša za nas, ker so ravno iz sfer slovanofilskih, v katerih živi redaktor Swiata Slo-wanskiego nedavno nastopali proti temu (v maju 1913) glasovi, kakor bi bilo preveč slovakofilizma in premalo razumevanje poljske stvari na Ogerskem. Očitanje torej nikakor ni pravično. Po zimi tega leta bilo je o poljsko-slovaški zadevi predavanje R. Zawilinskiega ter je v diskusiji vzel besedo trd, z dušom in telesom Slovak, duhovnik, ta naj pove, da v „Towarysztwie Slo-wianskiem“ krakovskim in splošno med Poljaki ni niti drobtinice nejevolje in nespoštovanja proti Slovakom. Narodnostno gibanje med ogrskimi Poljaki torej ni niti madja-rofilsko niti protislovaško, istina je le, da ne more biti protimadjarsko, ker je onstran Karpat.
Še eno. Češki „Čas“ toži nad poljskim gibanjem in ga predstavlja
kot sovražnim Slovakom, po razumevanju slovanstva med Čehi. Zopet se temu ne moremo čuditi, marveč iskati pravih vzrokov. Slovenci sami jih ne najdejo tako zlahka, ker ne poznajo zgodovine in odnošajev češko-poljskih. Poleg tega bilo je med katoliškimi Slovani južno od Donave in je še neko tekmovanje za prvenstvo v slovanskem svetu oziroma v svetu ^Habsburško-Slo-vanskem, med Cehi in Poljaki. Poljaki imeli so dlje časa lastno gospodstvo (do 1795. oziroma do 1831). Imeli so večjo lastno kulturo, imeli so številnejše prebivalstvo, takrat ko se je to tekmovanje silnejše pojavilo. Imeli so torej Poljaki trdnejše stališče kakor Čehi. Zato pa imajo Čehi večjo energijo in gibčnost, potegujejo se za slovanske simpatije z šumno reklamo svojega slovanstva. Pomaga jim tudi ta okolnost, da se oni borž v Avstriji s sovražnikom slovanstva, z Nemci, kar jih dela popularne, dočirn, morajo Poljaki često živeti v nesoglasju z brati Rusini, kar jih dela nepopularne. Ti momenti olajšujejo Čehom, da pridobivajo prvenstvo med habsburškimi Slovani, posebno na jugu. Poleg tega imajo v rokah industrijo, s katero silijo na jug ter vzdržujejo odnošaje ž njim. Vsako leto so finančno močnejši. Manjka jim le imponujoče število narodnosti. Dočim se Poljakov našteje najmanj 18—20 milijonov, je Cehov le 6—7 milijonov. Radi tega se nazivajo Slavočehe ali Cehoslovane, da bi mogli med sebe všteti tudi Slovake in doseči tako 9 milijonov števila. Odtrganje slovaških literatov v prvi polovici 19. stoletja od Iitejarnega jezika češkega je bilo za Cehe bolestno ter še danes skušajo zaceliti razcepljenje in se niso odrekli pritegniti Slovake k sebi, jih zjediniti s sebq. Zaradi tega smatrajo vsako statistično oslabitev števila Slovakov kot oslabitev lastnega števila. Pred vsem čuva nad tem „Čas“ praški, kateri slovanstvu posveča posebne važnosti ter ima stalno rubriko: ..Iz Slovaškega". Ako se torej Poljaki na
Ogrskem osveščajo, tedaj docela dobro razumemo, zakaj Čehi s tem niso zadovoljni. Lahko bi jim le nekaj pripomnili: Na Sleškem trdijo, kadar se jim očita čehizovanje Poljakov, da je vendar vseeno, ali je kdo Čeh ali Poljak, da le ostane Slovan in ne postane Nemec; torej bi moralo biti tudi vseeno, ali je kdo Poljak ali Slovak, le da ni Madjar; no gre jim vendar ne toliko zato,„da bi bili Slovani nego, da bi bili Čehi. Tako je tudi njih oboževani Hawliček izrekel: da je odpotoval iz, Prage kot Slovan, a se vrnil kot Čeh ter dodal, da nima toliko src, kolikor je narodov slovanskih, ampak ima samo eno in to celo oddaja svoji domovini. A Hawliček je idealen vsakemu Čehu.
Te momente treba je imeti pred očmi, kedar se razpravlja stvar kakor je češko-poljska ali splošno sjovansko-poljska. Vendar je od Čehov izšlo, da Poljaki niso dobri Slovani in naposled se je ta sodba izmenila celo tako daleč, da niso Slovani, celo da so izdajalci slovanske ideje. Razni Slovani ocenjujejo Poljake le iz negativne strani.
To je toraj objektivna naša sodba, dasi moramo Čehe vsi vzeti za vzor ter jih posnemati, ako ne-čemo izginiti v boju narodnosti. Nobeden slovanski narod ne vzbuja toliko priznavanja kakor oni, ali v tem priznavanju ni treba da smo slepi in ne vidimo pred sebe.
V	zadevi strelskih organizacij pridržujem si poročati posebej.
ZadruiniSivo.
Anton Kristan. Osrednja zveza nemških konzumnih društev je izdala poročilo o nemški organizaciji konzumentov za 1.	1912.
Zvezi včlanjene so zadruge dosegle prometa 1. 1912. — 602,979.099 mark proti 506,012.287 v 1. 1911. Iz lastne produkcije se je porabilo 103,956.056 mark (proti 80,990.422 v 1. 1911. — znaten napredek!). V vseh teh zadrugah je vposlenih 20.119 oseb (1. 1911. — 16.883), v produkciji pa 6292 (proti 5057 v
1.	1911.). Skupno deležno stanje:
30,923.671 mark; hranilne vloge članov in posojila:	85,308.086
mark. — 73 društev, včlanjenih pri Zvezi je že doseglo milijonski blagovni promet. Na prvem mestu je konzumno društvo Leipzig-Plagvvitz s 23,983.213 markami, potem „Pro-duktion11 v Hamburgu z 21,710.679 markami.
V	Berlinu se razvijajo konzumne zadruge vprav z orjaškimi koraki. Še leta 1908/9. imele so prometa le 3,250.000, dosegle so ga leta 1812/3. — že 19 milijonov. Število članov je naraslo od 19.000 na 73.000, hranilne vloge na
3,400.000	mark. Produkcija zadružne pekarne dosegla je meseca maja t. 1. pol milijona.
27. in 28. marca t. 1. se je vršila v Hamburgu konferenca za-drušnih tajnikov, ki so jih vsa (17 po številu) društva, ki imajo institucijo tajnikovo, odposlala. Dnevni red je bil: vprašanje zadružne organizacije in agitacije, poučni tečaji, uvedba ljudskega zavarovanja. „Tajniki“ pri konzumnih društvih imajo v glavnem nalogo, voditi agitacijo, propagando po shodih in konferencah, v časopisju in literaturi.
Na Češkem so štele konzumne zadruge 1. 1907. 60 društev s približno 4 milijoni prometa, 1. 1910. jih je bilo že 111 s 25.051 člani s 7,261.216 K prometa ter 20 produkcijskih društev s 1923 člani in 4,956.094 K prometa. Leta 1912. je štela zadružna orgar.icacija že 57.625 članov, 255 društev in 22 K prometa.
Zadružni urad v Antwerpenu je izdal pravkar letno poročilo o stanju gibanja organizacije konzu-mentov za 1. 1911. Belgijska konzumna društva gredo neprestano naprej — leta 1911. jih je bilo 205. s prometom 47,573.537 frankov (1. 1910. 45,620.900 fr.), prebitka so dosegla v 1. 1911. 5,121.310 fr. <v 1. 1910. 4,250,000 fr.). Vseh za-
družnikov konec I. 1911. je bilo 170.748. Ako pomislimo, da so vsi zadružniki družinski očetje, dobimo dejstvo, da nakupuje okoli 890.000 oseb v konzumnih društvih, kar znači, da je več nego V™ belgijskega prebivalstva interesiranega na razvoju organizacije konzumentov.
—	Največje belgijsko konzumno društvo je „Maison du Peuple“ v Bruselju, ki ima 35 filialk in okoli
33.000	članov s prometom okoli 7 milijonov frankov. Na drugem mestu je „Vooriut“ v Gentu s 24 fili-alkami in 9291 člani. Lep razvoj izkazuje „Velenakupno skladišče" v Antvverpenu. —
Letno poročilo za 31./12. 1910. Velike Britanije kaže 3129 društev z 2,894.586 člani s prometom 2.986. milj. Takrat, ko so se v Rochedale pred 60 leti ustanovile prve zadruge, ves izvoz Zjedinjene Britanije ni znašal toliko, kolikor znaša danes promet delavskih konsumnih zadrug samih. Vložena glavnica je 1 milijarda 430 milijonov kron, letni dobiček 2831/* milijonov K. Zvezne zadruge so same producirale in razpečale blaga za 694‘/2 milijona kron. Imajo lastne tvornice za obu-talo, oblačilo, hišno opravo, kon-serve, rafinerije, milarne in sploh vse tvornice za izdelovanje vsakdanjih potrebščin. Imajo v izven -evropejskih britanskih kolonijah povsod lastne agencije za nakupovanje in ekspedicijo blaga ter v Ceylonu lastne plantaže za čaj, 9 lastnih parobrodov za prevažanje blaga preko morja. Imajo dobro organizirane trgovske agencije v Njujorku, Sidneju, Kopenhagenu, Hamburgu in Gottenburgu (na Švedskem). Skratka konsumne zadruge angleške kažejo jedro bodočega novega svetovnega gospodarstva, v katerem je konsument naravnost zvezan s producentom.
Letno poročilo o gibanju in-ternacijonalnih zadrug kaže sledeče razmerje :
	Država	Število društev	Število članov	srednje število članov na eno zadrugo	en član na število prebivalcev
	Danska		5.033	614- 200	122	4
	Švica		7.827	375.000	4-8	10
	Avstrija		16.563	2,400.000	145	12
	Nemčija		30.555	4,800.000	157	13
	Kumunija		2.904	442.700	152	13
	Finlandska 		1.929	200.000	107	15
	Belgija		2.270	500.000	220	15
	Angleška		2.500	2,750.000	1.100	16
	Nizozemsko		2.679	355.000	132	16
	Italija		7.5C4	1,666.800	220	20
	Norveško		3.078	100.000	32	24
	Ogrsko		6.000	800.000	133	26
	Švedsko 		2.100	160.000	76	30
	Rusija		16.000	3,000.000	214	35
	Srbija		1.252	60.000	47	44
	Francoska 		10.983	800.000	73	49
	Bolgarija		727	50.000	68	80
	Španija		274	80.000	292	244
Največje zadruge nima torej Angleška, največ zadružnikov ima Danska.
Zanimiva diskusija na konferencah in v časopisju se pojavlja o predmetu: »Delavska stranka, strokovne organizacije in zadruge". Na Angleškem, kjer so vedno skrbno varovali „nevtraliteto“ — je cela reč v resnem stadiju. 8. februarja 1913. se je vršila v Manchestru, 22. februarja 1913. pa v Londonu konferenca, ki je o tem temeljito razpravljala. Na londonski konferenci je bilo navzočih 600 delegatov, katerim je Barnes predložil misel: naj se ustvari skupni komite zadrug, strokovnih organizacij in delavske stranke. Naloge, ki jih naj rešuje skupni komite, naj bodo: 1) Ureditev delovnih pogojev uslužbencev konzumnih društev v zmislu zahtev sirokovne organizacije, 2) nalaganje denarja strokovnih organizacij v konzumnih društvih,
3) posvetovanje o parlamentarnih in političnih akcijah za povzdigo zadružništva. — Revija „Der Kampf“ (v majski številki 1. 1913.) je priobčila članek „Partei, Gewerkschaft und Genossenschaft", v katerem Karel Cezmaz poroča o stališču stranke in strokovnih društev na-pram zadrugam od 1. 1897 (Wim-perški strankarski zbor na Dunaju) do 1907., ko je stranka sklenila, da je dolžnost vseh sodrugov in so-druginj pristopiti v konzumna društva in jih tam, kjer jih še ni, ustanoviti. — Kot viden znak skupnega dela politične soc. dem. delavske stranke, strokovnih organizacij in zadrug je letos ustanovljena „Kre-ditverband der oesterreichischen Arbeitervereinigungen" s sedežem na Dunaju.
Socialno zavarovanje.
H.	Tuma. Bolniška blagajnica v Trstu je dala lep vzgled inicijative z ustanovitvijo zdravilišča za tuberkulozne v Ancarano pri Kopru. Kupila je marca meseca 1912. okoli 71 ha zemlje v lepem, solčnem, zračnem kraju ob morju pri Kopru ter sezidala okoli 90 m nad morsko gladino več poslopij, ki služijo delavcem bolnim na prsih za prebivanje in zdravljenje. Zdravilišče je bilo otvorjeno 23. maja t. j. v prisotnosti c. kr. namestnika in različnih korporacij. Prvi je priznaval srečno iniciativo bolniške blagajni-ce. Bolniške blagajnice s takimi napravami kažejo novo smer socializacije. Kakor delavstvo s svojimi konzumnimi društvi vedno vidneje črta smer novega gospodarstva v neposredni družitvi konsumenta in producenta tako delavstvo s svojimi bolniškimi blagajnicami kaže na socializacijo vsega zdravstva.
----------Skrb za mladino. 18.
okrožje v Parizu, domena delavstva, poslalo je z nastopom junija prvi oddelek šolskih otrok — 186 — na počitnice na zgodovinski grad Lu-zancy, nekdanje bivališče polskega kralja Leczinskega. Otroke pošilja v oddelkih od junija do konec septembra tako, da pride približno 1000 otrok na počitnice. Letni po-trošek znaša 56.602 fr., ki se nabirajo s prispevki šolarjev samih (caisses d’ čcoles), prostovoljnimi doneski, podporo mestnega sveta in dohodki društva (colonies des vacances). Vsak otrok stane na dan s stroški oblačila vred fr. 2.43. Ob pričetku počitnic in odhodu se otroci tehtajo; dosedanji rezultati kažejo, da se vsak otrok v 3—4 tednih zredi približno za 1 kg 100 dkg. Temu nasprotno vlada pospešuje društva za pripravljanja za vojaštvo. Zveza teh društev (Union des societes du preparation mili-taire) šteje 7.500 društev z 830.000 člani, od teh 3000 strelnih društev, 1800 telovadnih, 1000 šolskih, 1500 za pripravljanja za častniška mesta, 50 za jahanja, 150 raznih.
Socialno vprašanje slovenskega dijaštva. Neverjetna je mizerija našega dunajskega študenstva zlasti je obupno stanje tehnikov, ki so nam za daljši gospodarski razvoj najbolj potrebni. Četudi imamo podporno društvo na Dunaju Ra-dogoj v Ljubljani, je podpiranje dijaštva premalo in slabo organizirano in slovenska javnost se za to vprašanje mnogo premalo zanima. Nastop dijaštva smatramo kot^ nujen kakor smatramo kot dolžnost vseh političnih strank na Slovenskem, da se resno pobavijo s problemom socialnega vprašanja našega akademičnega dijaštva in reagirajo na sklenjene resolucije.
Resolucije.
I.	Slovensko dunajsko dijaštvo vseh struj, zbrano na shodu dne 14. VI. 1913 v restavraciji „Schwar-zspanierhof", uvažujoč dejstva: 1. da se dohodki slovenskih vseuči-liških podpornih društev vedno bolj manjšajo; 2. da narašča število siromašnih slovenskih dijakov od leta do leta; 3. da se spričo splošne denarne krize manjša tudi kredit dijakom pri slovenskih denarnih zavodih, je sklenilo, da nastopa solidarno v odpomoč socialne bede celokupnega slov. dijaštva.
A. Ker je zbrano dijaštvo mnenja, da je možno izvršiti tako akcijo le tedaj, če pritegne k nji kar največ slovenske javnosti, zato se obrača: 1. na vse slovensko aka-demično dijaštvo, 2. na slovenske vodilne kroge, 3. na vso slovensko javnost, da se priredi splošen dijaški cvetličen dan, katerega dohodki bi se sorazmerno razdelili na vseučiliška podporna društva na Dunaju, v Gradcu in v Pragi.
B. Ker je zbrano dijaštvo mnenja, da ne zadostuje samo akcija za zvišanje dohodkov podp. društvom, ampak je treba delo za zboljšanje socijalnega stanja slov. dij. fundirati globlje, treba najti forum, kjer bi se moglo posvetovati celokupno slov. dijaštvo o aktualnih splošnih in specijalnih vpraša-
njih dijaškega podporništva, zato se izreka za prireditev vsedijaške socialne konference v Ljubljani, ki naj se vrši že letos o priliki ljubljanskega dijaškega cvetličnega dne.
Umetnost.
Pesnitev.
Abditus. Ivan Cankar, Milan in Milena. — Ta najnovejša Cankarjeva knjiga je med takozva-nimi »literarno izobraženimi" krogi rodila mnogo nevolje in izrekla se je lehkomiselna beseda, da je Cankar nastopil pot navzdol. — Mislim, da je ta sodba hudo krivična in da izvira posebno od tod, ker nam je Cankar „že preveč" napisal, „kakor pravijo". Ta sodba pa ima svoje korenine prav gotovo tudi v tem, ker obdeluje pisatelj v tej noveli problem, ki ga hočejo »moderni" ljudje rešiti v čisto drugi smeri, kakor pa ga je „rešil“ Cankar, ki je le pokazal nanj. Knjiga obdeluje problem, ki je gotovo eden najvažnejših in pa tudi najtežjih problemov današnje družbe — sek-suelni problem. Alilan in Milena se rodita, razvijata in živita sicer čisto po svoje, vsak sam za se, morda i časovno i krajevno zelo ločena in oddaljena, ampak njiju trpljenje je odtod, ker je družba, so ljudje, med katerimi živita, preveč nečisti, preveč in hudo živalski. Mlada duša, ki veruje v lepoto in čistoto, doživi udarce, pod katerimi krvavi do smrti.
Milan, ki je živel kot otrok zapuščen od očeta, ki se ni menil zanj, ampak preživel vse svoje življenje med prašnimi knjigami in zapuščen od matere, ki ga je ljubila, kadar je spal, je rastel sam, živel od svojih lastnih sanj in je tako postal „slok fant, predolg za svoja leta in preneokreten, prepočasen za svojo miadost". Padel je prvič kot žrtev mlade gospe, ki je bila nesrečna ob svojem možu, možu, ki je bil „kup mesa, pa še gnjilega". Prišel je v svet; tam je
hodil po poti, po kateri gre velika večina naših mladeničev, ki v tem pogledu nimajo v svoji mladosti nobene, ampak prav nobene vzgoje. Prostitutke, ki se v teških trenotkih solze in spravljajo na dan silno lažnjivo fantazijo, so objekt ljubezni, ko je pobegnil od tod. Ko je stopil iz koake prostitucije, je takoj zopet slučajno padel v naročje grbaste Malči, hčerke gospodinje, ki je visela od nje izposojena plesna obleka, predolga in preohlapna. Milan je bil prevaran, njegova duša užaljena. „In vse skupaj je farza", je rekel Milan. Govorili so mu o življenju in ko je okusil t o življenje, je spoznal, da so ga nalagali, je spoznal v človeštvu " zgolj žival, ki ni imela nobenega zmisla za njegovo hrepenenje po lepoti in čistosti in vzvišenosti človeka. Obupal je, predno je spoznal in mogel spoznati zmisel življenja.
Milena je šla prav isto pot. Živela je med tetami, ki so za se lovile ženine in po svoje uživale ljubezen. Milena jim je bila otrok, ki ne razume ničesar, ne vidi ničesar in po ničemur ne hrepeni. Ona pa je videla, da so ji krila prekratka... Teta Fani, ki drugače ljubi in se drugače moži, vcepi mladi čisti duši gnjus do življenja. Fant, ki pride v njeno bližino je neroden in boječ, naravnost boji se Milene in njenih oči. In dekle postane ter-cialka, ona ljubi edino usmiljenega in božanskega Kristusa. „Njena pobožnost ni bila zlagana, tudi ni bilo v nji prav nič nečimernosti", celo pazila je, da ni nikogar, ki je bil morda bolj nagnjen na posvetno stran, motila s svojo vernostjo, ali da bi je ne razkazovala preveč očitno. In vendar je že od začetka kljuval in šepetal v njenem srcu dvom, ki ga ni mogla zadušiti. Dvom ni bil razločen, z besedo bi ne mogla razložiti, kaj da ji je grenilo najslajše in najsvetejše ure, begalo jo med najbolj gorečo molitvijo, celo ob samem svetem obhajilu. V tem svetem razpoloženju, ki je tlačilo dekle v askezo in v vedno nerazumljivejši misteriji,
jo je motila nenadoma grešna teta Fani: „Kaj se še nisi naveličala? Poglej v ogledalo, kako malo se ti poda ta komedija!“ Dekle pa je spoznalo: „Torej prodati se je treba, kakor je navada v naših krajih in v tej hiši!“ Prišel je ženin Egidij, pokazal je svoj dobrodušni, zabuhli, neumni obraz, ženin, ki se nikoli ni zmenila zanj, nikoli videla in ga nikoli ljubila. Opravili so tisto formalnost, ki jo imenujemo poroko, in so mislili, da so dali ljubezen. Milena je bila žena moža, ki ga je spoštovala toliko, kolikor se spoštuje potreben mebel v hiši. Spoznala je, da „življenje je lepa beseda — to je jedro vse prevare"; in je obupala, ko je spoznala, da njeno življenje nima več jedra, da je zgolj prazna lupina.
Problema spolne vzgoje se je dotaknil Cankar, pokazal nam ga je v čisti nagoti in v strašnih posledicah. Tisti, ki so več zahtevali, so prezrli, da se glasi podnaslov knjigi „Ljubezenska pravljica11 in ne morda »spolni problem11.
Cankar je napisal svojo knjigo kot leposlovec. Vso krasoto svojega jezika, ki ga neprenehoma spopol-nuje, je položil pred nas. V knjigi najdemo med tekstom stavke, ki so vredni, da se jih same tiska in čita. Na pr.:	„Kamor le gleda,
kakor le išče, kjer le prosi — ena sama roka se ga usmili, bela, topla roka materina11.
Našel sem v knjigi mnogo lepote in bogastva; ko sem jo odložil nisem bil razočaran, zakaj vedel sem, da je govoril k meni pesnik in ne morda znanstvenik. Govoril je k meni pesnik zgodbo, ki sem jo poznal že iz življenja v grobih in grdih oblikah in spoznal sem, da je ta, ki govori iz knjige k meni, umetnik.
H. Tuma. Leo Pibrovec: Pred vaškim znamenje m. Goriška Tiskarna. 1913. Ljudski učitelj napisal je ljudsko igro v 4. dejanjih. Naša kritika se že po neki navadi povoljno izraža o
vsakem takem literarnem pojavu iz učiteljstva in najmanj priporoča taka delca kot prav umestna za vsako ljudsko knjižnico.
„Pred vaškim znamenjem11 zasluži ime ljudska igra le v toliko, da postavlja na oder ljudi iz prostega ljudstva. Ljudska igra mora imeti predvsem značaj realnosti, šele v drugi vrsti nastopi vidna tendenca služiti vzgoji prostega ljudstva. Postave Pibrovca pa nimajo nič markantnosti, tipičnosti, nikake moči. Že zato je prava ljudska » vzgoja izključena. Večina oseb nastopa klepetavo, vse polno je nakopičenega, malenkostnega medsebojnega očitanja in zmerjanja. To v ljudski igri le neugodno sugestionira neizobraženega človeka!
Glavni motiv, izražen v končnem vsklicu Jurjevca:	„prokleti
denar11, je vseskozi slabo fundiran: vzdihovanje po volih, kesanje zaradi fantom darovanega maja, očitanje samemu sebi radi sprejetja Anice v družino, bojazen radi nje bolezni, povišanje plače organistu, vrnitev kron 200’— posojila, vse to ne kaže niti pravega skopuštva niti ne opravičuje skopuštva.
Izprijenost 15 letnega Mihca skoraj ni prav nič motivirana. Vendar njegov samogovor v 14. prizoru : „Danes sem se v sreči kopal11, kaže dozorelo pretkanost. Berač v celi igri nima kaj opraviti, je nepotrebna figura, prešla po navadi v ljudsko igro.
Prizor pred vaškim znamenjem je hlastanja po efektih: Mihec, ki zakopava denar za znamenjem Matere Božje, grmenje in bliski, molitev Anice, fantovsko petje, prikazen angela, zvonenje Ave Marije, omledna sentimentalnost. Samogovori se izgubljajo v besedičenje, manjka pravega, globokega čustva, besede ne gredo iz srca, ampak iz spomina, zvene kakor citati iz kakega molitvenika za organizirane Marijine hčere, Malo resna je halucinacija Anice, da jo kliče Marija. Banalen je vsklic Jurjevke, ko najde denar: „Marija stotera hvala11; —
a kaj vse mora služiti vaško znamenje ! Glavna junakinja igre je Anica, a tudi ta mora umreti le zato, da bi se človeku milo storilo ter da se ji obeča večna blaginja po priprošnji Marije Device vaškega znamenja. Ves konečni 11. prizor je žaleče banalen. Nastopni stavek župana je kakor vojaški raport: rJurjevec, žalostno in veselo vest ti javim, umrla je nedolžna kot angel11. In vendar je Anica umrla ne zaradi skopuštva Jurjevca ampak jedno-stavno zato, ker je bila jetična in ker jo je Mati Božja vslišala ter poklicala k sebi!
Pribrovčeva igra zato nikako ne spada v ljudsko knjižnico. Žal, da se pri snovanju ljudskih knjižnic vtakne vanje vse, kar se ceno kupi ali nabere potom milih darov. Tekmovanje klerikalnih in narodno radikalnih organizacij v tem oziru vse vprek mnogo greši. V ljudske knjižnice spada le najbolje, kar imamo, dasi imamo malo. Cankar, Trdina, Župančič, Aškerc, Gregorčič... Vsaka ljudska knjižnica bi morala kazati po namenu ustanoviteljev gotovo tendenco. Tekmovanje klerikalnih in narodno radikalnih organizacij niti ne dopušča, da bi se imelo pred očmi zgolj splošno izobrazbo srca in razuma. Da bi toraj vsaj bila ohranjena nekoliko krepkejše tendenca ustanoviteljev. Tako pa danes naše ljudske knjižnice, ali so jih že ustanovili radikalni akademiki ali organizatorji Marijinih družb, kažejo le malo razlike v sestavi. Konečno je vse dobro! Pribrovčeva ljudska igra vsekakor spada le v kako knjižnico Marijine družbe.
Koristnega vpliva ne bo imela. Razno.
Dne 4. junija t. 1. je zboroval internacionalni ženski kongres v Parizu. Bilo je 600 odposlank iz Argentinije, Avstrije, Avstralije, Belgije, Kanade, Britanije, Francoskega, Nemškega, Holandskega, Indije,
Italije, Rusije, Švedskega, Švice in Zjedinjenih držav, vsega skupaj zastopanih 26 narodnih zvez. Značilno je, da niso bile zastopane one države, v katerih so ženske že dosegle volilno pravico, to je Fin-landska, Danska, Norveška in Nova Zelandija. Predlogi in pretresavanje ni merilo v glavnem na politične pravice, marveč je šlo pred vsem za pravice materinstva, enakopravnosti pred javnimi oblastmi in pri upravljanju premoženja. V glavnem je šlo za vprašanja, ki se tičejo matere in žene ne glede na politične pravice.
Norveški parlament je priznal
11.	junija t. 1. ženam, ki so imele dosedaj le omejeno volilno pravico isto pravico kakor moškim.
V	istem dnevu pa je bil odobren v zbornici reprezentantov za-vezne države Illinois (Usona) predlog o volilni pravici žen, kateri je bil že sprejet v senatu.
Dne 8. julija t. 1. se je vršil X. internacionalni agrarni kongres v Bruselju. Zastopane so bile vse glavne države. Predsednik Meiine je povdarjai preseljevanje iz dežele v mesto in vsled znianjšavanje relativne produkcije. Pšenice se je pridelalo 1. 1888. na glavo in leto 106Vt kg, 1. 1912. pa le 117'/, kg kljub mnogo večji produktiviteti, boljši kulturni tehniki in razširitvi obdelane zemlje. Videl je glavni vzrok v slabih mezdnih in življen-skih razmerah na deželi. Dočim se dviga obraz življenja delavca (standard of life) je ostal na deželi približno isti. Hrepenenje po napredku v glavnem žene kmečki naraščaj v mesto.
Kolonialna politika francoska in izkoriščanje človeka kaže, da dela v premogovniku Courrieres, znanem po veliki rudniški nezgodi, 1000 Kabilov iz Maroka in toliko Baškirov iz Kavkaza. Ker ne poznajo deželnega jezika in so le za rabo najnižjih vrst del, predstavljajo prave moderne sužnje.
»Našim Zapiskom« v oceno ali zameno doposlane publikacije:
Socialna demokracija in občinske volitve v Trstu 1913. Veda, L. III. št. 3. Gorica.
Prudy, Revue mladeiho slovenska. L. IV. št. 7. Ružomberok. Aikademie, Revue social is tička. L. XVII. št. 8. Praga.
Swiat Slowianski. L. IX. št. 2. Krakov/.
Strokovna glasila: Stavbinski delavec.
Rudar.
International, glasilo pekovskih delavcev.
Železničar.
Glos Unzedniczy. Krakov/, glasilo privatnih uradnikov. Buducnost. Sarajevo, glasilo privatnih uradnikov.
Politična glasila: Proletarec, glasilo ameriškega, socialističnega delavstva. Chicago.
»Glasilo« slovenske narodne podporne jednote, Chicago. Preporod, Ljubljana.
Ženski list, Ljubljana.