Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 11. aprila 1956 Štev. 84. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK tfradaHKvo in upcava: Manboc, Gosposka ul. 1« / l atoten uredništva3440, uprava 3455 I shaja rasen nedelja in prašnikov vsak dan ob 14. url ' Velja mesečno prejem »n v upravi ali po poiti 10 DNl, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku 1 Oglase ■prejema tudi oglasni oddelek ,,Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRI 99 Trije največji krščanski prazniki, trije ; simboli. Božič — praznik miru in porajajočega se življenja. Velika noč — pričevanje zmage življenja nad smrtjo, prebujene prirode, zmage duha nad tvarjo, 'deje nad materijo. V binkostni blago-vesti pa se očrtuje misterij navdiha in razsvetljenja. Jutri obhajamo praznik prerojenega življenja in poraz smrti. Mar ni letošnji velikonočni simbol kakor balada ali legenda? Svet jadra mimo smrti. Koščena hladnost reže vzdušje preko celin. Na evropskem aeropagu v Ženevi so si državniki v laseh in se grizejo ter glodajo kakor zverjad po menažerijah. Bilo ie že veliko disonanc, prevalov in prelomov. Nikdar pa ni bilo slepo črevo tako usodno tesno, kakor sedaj, ko zaman zre Evropa po nečem in nekom, ki bi mogel pomirjenja gladno in žejno Evropo utolažiti. Britanija ima svoje adute, Francija tudi. Nemčija lomi preteklost. Italija si teši lakoto po črni celini. Na Pirenejskem polotoku razobešajo rdečo zastavo. Celo Švica in Nizozemska, včeraj še rajsko srečni m mirni deželi, se ne čutita več vami in gradita utrdbe. Colo kujavo, nebogljen« evropsko dete, ki je vsa povojna leta krepko sesalo ob nedrijih visokih patronantov, se je sku-ialo. Avstrija je pred vsem svetom razcefrala senžermenski dokument. Mi pa stiskamo zobe, ker vemo, da je tudi nas stisnila nekje senžermenska zanka. Bolečine ne more prevpiti cmerikava kuja-vost evropskega deteta, kj si je drznilo trgati pogodbe. In še naprej. Tudi Madžarske se poloteva apetit. In v vsem tem kalejdoskopu gledamo, kako si ob mejah Zunanje Mongolije stojita nasproti sovjetski mtržik in Japonec. Kitajec nima v svoji zemlji skoraj nič več besede h) je kakor na prevžitku. Južnoameriško blagostanje moti bobnenje podtalnih sovjetsko revolucionarnih sunkov. V Bagdadu se vari veliko arabsko cesarstvo in se sklepa bratska muslimansko-arabska zveza med Vahabiti in Iračani. Za vsem teni čutiš britansko roko, ki usmerja arabski svet proti lašikim imperialističnim pretenzijam. Potresni sunki segajo °d celine do celine in kmalu ne bo več mogoča orientacija, kje je epicenter in razdejanje. Ves svet se politično lomi m cepi. In jadra mimo smrti. Jutri pa Praznujemo praznik apoteoze življenja, 'n notranjepolitični razgledi? Kakor brez kompasa smo, odkar je v Marseillu o-' dahnil veliki Vodja in Gospodar. Brez Poleta in jasnosti. In čakamo, da nam do-'aste verskega Vodje in Gospodarja sin kralj. Velikonočne perspektive zbujajo le ■Halo optimizma,, saj koraka smrt preko ‘prodov in držav. Ob »jenih sencah so brisane sence Marsove, razpete ob Re-preko vzhodne Afrike, zunanje mongolske meje in še kje drugje. Pesimizem Dravi: te sence bodo zmagale. Optimizem se oglaša: Velikemu petku je ved- 1,0 sledila Velika noč, padcu vstajenje, trohnobi poveličanje. Pamet se meri z Son', ki imajo svoje slednje poganjke v ^Soizniih, materializmih in imperializmih. ^mrt in življenje sta si kakor v precepu. ^ed soncem kolebamo in temo. Jutri je e'ika noč. Bodimo navzlic vsemu op-tnnisti! ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Eden odklania demaršo v Berlinu i^ARIZ, 11. aprila. Včerajšnja konferenca zastopnikov locarnskih podpisnic ie ostala brez uspeha. Britanski zunanji minister lord Eden je odklonil vse francoske predloge glede skupne demarše v Berliru in s tem združene proglasitve sankcij proti Nemčiji. Vztrajal ie pri svoji prvotni zahtevi, naj se pogajanja z Nemčijo nadaljujejo s posredovanjem Anglije. Francoski zunanji minister Flandin si je pridržal glede tega proste roke, in je odpotoval v Pariz, kjer bo danes poročal vladi o poteku ženevskih psvetovanj. Trmaistorica: strupeni plini se ne smejo uporabljati ŽENEVA, 11. aprila. Odbor trinajstorice je n« svoji včerajšnji seji sklenil, da odpošlje vojskujočim se državam poziv, da se držijo mednarodnih konvencij glede uporabljanja vojnih sredstev in da se ne uporabljajo v vojski nikakšni strupeni plini. PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZ NIKE želita vsem naročnikom, čitateljem, sotrudnikom in inserentom rimo-katoli-ške, pravoslavne in starokatoliške veroizpovedi uredništvo in uprava »VEČERNIKA<. Radi velikonočnih praznikov izide prihodnja številka »Večernika« v torek 14. t. m. ob običajni uri. M Neguš” Caukša na! bi skleni! mir z Italijani P^RIZ, 11. aprila. Po vesteh, ki so dospele iz Ženeve, namerava Mussolini po zavzetju Dessieja kronati rasa Gukso, ki je v pričetku vojne izdal Abesinijo, za neguša Abesiiiije, nakar bi ras Guksa sprejel italijanske mirovne pogoje. L’0uevre« piše, dabi ta Mussolinijev načrt, če bi se izvedei, povzročil največje težave v trenutnih politčnih zmešnjavah. -.......- ■ n-™-«, Petdnevna liuta bitka med Abesinci in Lahi ADDIS ABEBA, 11. aprila. Reuter poroča, da traja že pet dni na južni fronti pri Birkosu nedaleč od Gabre Darre Ijuta bitka. Na obeh straneh so velike izgube in je bitka doslej ostala neodločena. Mesti Sassabaueh in Da-gabur so včeraj bombardirala laška letala, ni pa škoda prav velika. Španski Lenin" hoče postati predsednik španske republike MADRID, 11. aprila. Vlada je določila 10. maj kot dan volitev predsednika španske republike. Volitve delegatov bodo 26. aprila. Organ »španskega Lenina« Caballera »Claridad« zahteva, da se pri volitvah predsednika republike postavi delavski kandidat inodbija Martineza Baria, provizoričnega predsednika, iu socialističnega vodjo Bastiera. Baje bo kandidiral za predsednika republike sam Caballero. Rusi in Japonci se streljajo TOKIO, 11. aprila. Japonska agentura poroča o novem spopadu na mand-žursko ruski meji. Sovjetski vojaki so nenadoma pričeli streljati na japonsko mandžurski oddelek, nakar so tudi Japonci odgovarjali s streljanjem. Pri tem je padel na bojišču neki japonski oficir, bilo pa je tudi več ranjencev. VNankingute boj io sovfetiko mongolske zveze ŠANGHAJ, 11 aprila. Havas poroča po vesteh iz Nankinga, da bo kitajski zunanji minister jutri odgovoril na noto, s katero je Moskva odbila kitajski protest proti sklepu sovjetsko mongolskega pakta. Kakor poročajo bo nankin-ska vlada ne upoštevala odgovora izrglčnejši protest za slučaj, ako bi sovjetska vlada ne ukoštevala odgovora iz Nankinga. Redovnice se selijo iz Nemčije > BERLIN, 11. aprila. Med katoliškimi redovnicami se opaža panično izseljevanje Iz Nemčije. Frančiškanke v S(iessenu se nameravajo preseliti v Brazilijo, češ, da jim v narodni socialistični državi ni obstanka. Preko 100 redovnic je odpotovalo iz Bonlandena v inozemstvo. Razkrito središče poljskih protižidovsklh pogromov VARŠAVA, 11. aprila. Iz Lvova poročajo, da so oblastva razkrila glavni center protižidovske teroristične akcije v vzhodnem delu Male Poljske. Ob tej priliki je bilo aretiranih več omladincev, ki so vodili teroristične akcije proti poljskim Židom. Lahi tudi preko praznikov ne bodo mirovaSi ŽENEVA, 11. aprila. V tukajšnjih krogih prevladuje mnenje, da skuša italijanska vlada zavlačevati mirovna pogajanja s spretno zavlačevalno taktiko. Zdi se, da hoče Italija pretežni del Abesinijc zasesti, da si ustvari za pogajanja ugodnejše pozicije. Laški načrt je sledeči: Naj-preje naj bi se izvršilo popolno razoro-ženje Abesinije. Da se zelo mudi, dokazuje pred dvema dnevoma sporočeno Mussolinijevo povelje maršalu Badogliu, da se vojaške operacije nadaljujejo tudi preko velikonočnih praznikov. Badogli-jev cilj je Dessie. Če se Grazzianovi oddelki 1, juga združijo s severno fronto, potem je polovica Abesinijc v laških rokah. Po dosegu tega cilja hoče Mussolini izvesti v zasedenem ozemlju plebiscit, na podlagi katerega naj hi se zrušil Hailc Sellasie s prestola. V tem slučaju bi postal neguš Ras Gukša in bi bilo delo društva narodov postavljeno od strani Italije pred izvršeno dejstvo. Kako malo pa je Društvo narodov pripravljeno gledati ta razplet dogodkov, dokazuje včerajšnja seja odbora trinajsterih, v kateri je Eden izsilil sklep, da se Italija ponovno pozove, da najkasneje do prihodnjega četrtka pošlje, opolnomočenega zastopnika v Ženevo v svrho pričetka mirovnih pogajanj. V obratnem slučaju bo odbor oseninajstorice sklenil poostritev sankcij proti Italiji. ffa f PVr POLITIČNA UMORA V LIKI. V Smiljanih pri Gospiču v Liki je srečal predsednik razpuščenega četniškega udruženja Steva Pejnovič Marka Uzelca, s katerim sta si bila politična nasprotnika. Po kratkem razgovoru je Pejnovič oddal tri strele proti Uzelcti, ki se je, zadet v glavo in prsi, zgrudil ves krvav na zemljo. Na poti v bolnišnico je Uzelac umrl. Ob tej priliki je bil ranjen v prsa Luka. Tomljenovič, ki se je slučajno nahajal v bližini. Pejnovič je nato pobegnil iz Smiljan v Trnovac, kjer je uzrl narodnega poslanca Karla Brklajčiča, ki je sedel v bližini cerkve. Po kratkem razgovoru je Pejnovič zgrabil Brkljačiča za roko, ipu postavil samokres tik ob sence in dvakrat sprožil. Brkljajčič se je mrtev zgrudil na zemljo. Pejnovič se je takoj zatem podal v Bručane, kjer se je pri javil orožnikom. PRI ACI. Včeraj sta prispela v Knjaževac k Aci Stanojeviču radikalsika prvaka Miša Trifunovič in dr. Momčilo Ninči<5 ter bivši ban vardarske banovine Ranko Trifunovič. Omenjeni obiski so v zvezi s pogajanji glede ustanovitve izvenparlamen-tarnega bloka. rVlftlfff ze spomenik blago-tmmmmmm pokojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini-> telja v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotov-škd tqg 1, soba št. 6 a HuUuua Knjižni program Vodnikove družbe Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala za leto 1936. sledeče štiri knjige: SoktiisktvtsU Ž vahno delo ruških Sokolov 1. Vodnikovo pratiko za leto 1937. v redakcii dr. Pavla Karlina. Ta prava ljudska čitanka, ki se je v desetih letih tako prikupila vsem našim članom, bo spet pestra po vsebini in opremi, zanimiva, zabavna in poučna. 2. Franceta Bevka povest: »Srebrniki«. To najnovejše odlično delo našega priznanega mojstra se godi, kakor večina povesti tega priljubljenega pisatelja nekje v goriških hribih. Slika nam borbo starega gospodarja z mladim, lahkomiselnim zetom, boirbo za srebrnike, ponos in zaklad hiše in grunta. Mlada žena spočetka seveda drži z možem in skoraj bi prišlo do zločina, a še pravočasno spozna značaj nevrednega moža, ki naposled izgine v svet medtem ko ona najde srečo z drugim, ki res ljubi grunt in njo. Povest izzveni v harmonijo kmečkih src, posvečenih grudi in delu v tišini. 3. Ivana Albrehta povest: »Zarečani«. Pisatelj nas vodi v Zarečje na Krasu, v polpreteklo dobo, ko so še velike hiše obvladovale vso okolico in se je živahni promet med Ljubljano in Trstom sukal predvsem okoli teh ponosnih domačij, katerih sledove še danes vidimo ob trža- To, kar smo pri nas že dolgo pogrešali, nam je oskrbel mariborski profesor dr. Fran Sušnik: pregleden, strnjen, zgoščen pregled svetovne književnosti. Te dni je na našem knjižnem trgu izšel takšen pregled v tisku in založbi mariborske Cirilove tiskarne v obliki 456 strani obsegajoče, okusno in lično oprem ljene knjige. Pisec je vestno in marljivo zbral in stisnil v odmerjenem obsegu vse ogromno gradivo, ki bi pri večjih narodih zavzelo leksikonski obseg. In vendar najdeš v tem Šušnikovem delu vse, kar potrebuješ za prvo rabo in informacijo. Sušnik je zamislil sestavo svoje knjige na ta način, do podaja k poedinim poglavjem uvodoma kondenzirane karakteristike, nakar sledi v podrobnostih prirojeno in zbrano gradivo. V prvem poglavju, kjer se zajema književnost Orienta, najdemo književne tvorbe Egipčanov, Babiloncev. Indcev, Kitajcev, Japoncev in Judov. Poglavje o antiki zavzema grška in rimska književnost, potem sledi poglavje, označeno kot »Krščansko«, zatem renesansa in končno peti del pod naslovom »Naša doba«, kjer niza pisec po vrsti književne proizvode in navaja poediue književne in miselne tvorce pri Rusih, Ukrajincih, Belorusih, Poljakih, Cehih, Lužiških Srbih, Slovencih, Srbih in Hrvatih, Bol- ški cesti. Povest riše propadanje tako velike hiše, ki ji novi časi niso več naklonjeni. Nastopajo naši Kraševci, stari gospodarji, ki pomnijo lepše dni, delavci, drvarji in vozniki, vsi v neizprosnem boju za skromen obstanek. Živahno, spretno pisana povest je gotovo pisateljevo najboljše delo. 4. Josipa Daneša-Gradlša: »Spomin potujočega igravca«. Avtor, priljubljeni komik ljubljanskega gledališča, ki slavi letos petin tridesetletnico svojega odličnega delovanja na ■■deskali, ki pomenijo svet«, opisuje v tej posrečeni življenjepisni knjigi prva, s trnjem posuta, pa vendar tako srečna, nepozabna pota svoje pestre ir-metniške karijere. Humorja in solzave tra gike, živahnih prizorov in vedre življen-ske filozofije, nepričakovanih zapletljajev im razpletljajev šo polni ti prikupni spomini. Ta lepi književni dar Vodnikove družbe svojim članom naj bo v vzpodbudo gg. poverjenikom, da s še večjim veseljem pridobivajo družbi nove člane in da ob velikonočnih praznikih obiščejo svoje prijatelje in znance opozarjajoč jih ua ta lep knjižni dar z vabilom, da pristopijo kot člani k Vodnikovi družbi. garih, Angležih, angleških Amerikancih. Nemcih, Holandcih in Flamcih, Dancih, Norvežanih, Islandcih, Švedih. Francozih. Italijanih, Špancih. Portugalcih, Kataloncih. Romanih, Grkih, Albancih, Madžarih. Fincih, Estoncjh, Litavcih, Jiddovcih ter končno književne tvorbe iz Daljnega vzhoda. Sušnik navaja pri vodilnih pisateljih poedina dela, pri važnih in pomembnih z navedbo kratke vsebine posameznih del. S svojo sila goščeiro dikcijo in la-pidarnim slogom je zbral ogromno gradiva, ki naravno, kakor pri vsaki stvari, izkazuje nekaj nedostatkov, ki so pa neznatni in jedva omembe vredni. Vse zares važno je mojstrsko podano ter vešče izoblikovano, tako da lahko rečemo, da je dr. Sušnik položil dolgo zaželeno pisanico v leto 1936 na naše knjižno torišče. Njegovo delo bo nedvomno našlo mnogo kupcev, saj ga ni naobraženca, vseučiliščnika ali dijaka, ki bi mu ne bila dr. Sušnikova knjiga dragocen in koristen vademecum v pestrem krogotoku svetovnega književnega ustvarjanja in oblikovanja. iw>i mm n Odkar je Sokolski dom prešel v last društva in s tem postal v resnici dom vsega članstva, je zavladalo v tem domu popolnoma drugo življenje. Vse se giblje, vse dela. Telovadnica je vsak večer zasedena, vse vrste pridno vadijo za bodočo akademijo, deca se pripravlja na tekme. Pa tudi družina igralcev, ki je okupirala oder in tam proglasila v duhu časa — avtonomijo, ne miruje. — Uprizorili so burko »Jurček«, potem materinski dan, združen z opereto »Kovačev študent«. Preteklo nedeljo pa dramo »Sveti plamen«. Vadi se »Cerkvena V nedeljo 29. marca 1936 se je vršil pri Sv. Bolfenku pri Središču sestanek kmetovalcev. Predsedoval mu je poverjenik g. J. Zabavnik. K predloženi resoluciji je govoril g. R. Košar in po živahni debati se je po g. St. Čurinu predložena resolucija soglasno sprejela. Sklenilo se je tudi, da naj kmetovalci ne dajo svojih vin pod 3.50 Din za liter. Na omenjenem zboru kmetovalcev so se sprejele sledeče važne zahteve; 1. Zbrani kmetovalci ugotavljamo, da smo zašli radi sramotno nizkih cen vina, živine in drugih predmetov v tako težak gospodarski položaj, da ne moremo več zmagovati davkov, niti obresti od dolgov. kaj še, da bi iste odplačevali, ker ne izkupimo toliko za svoje pridelano blago, da bi mogli živeti, se oblačiti, skrbeti za družimo in delavce ter za neob-hodne potrebščine svojih otrok. 2. Zato prosimo kr. vlado, razna v poštev prihajajoča ministrstva in vse merodajne oblasti, kakor tudi gg. narodne poslance, da nas blagovolijo podpirati v našem stremljenju, po povišanju prodajnih cen našega blaga ter po znižanju cen omili predmetov, ki jih moramo kupovati za naše življenje in potrebe. 3. Dokler ne pride do ravnovesja med prodajnimi in nakupnimi cenami, ali do- kler se ne reducirajo dolgovi na pravično višino z odkupom in izdajo novega državnega denarja kot posojilo trpečemu narodnemu gospodarstvu, dokler se te-zavrirani denar ne spravi na svetlo po žigosanju sedanjih novčanic, ter pomaga s tem do živahnejšega krogotoka denarja in izplačila zamrznjenih vlog, dokler se povoljno ne uredi obljubljena kmetska zaščita — se naj ustavijo vse eksekucije in javne dražbe, izvirajoče iz kmetskih dolgov, v slučaju rubeža im eksekucij radi zaostalih davkov, pa se naj predmeti ne prodajajo pod dvotretjinsko vrednostjo, ker se po sedanjem načinu miš«, ki bo že v kratkem prišla na oder. Oživele so tudi lutke. Nastopil je Ga-šperček kot »Dvorni zdravnik« in kot »čarovnik«. Ta odsek ima najštevilnejše in najhvaležnejšo publiko, ki nobene predstave ne zamudi. Povsod se pozna, kaj zmore bratstvo in ljubezen do dela. Ne bom navajal imen tistih, ki se najbolj trudijo. Priznanje občinstva in vseh, ld zahajajo v Sokolski dom, naj jim bo najlepše plačilo. Bratje in sestre, le tako naprej! prodaje bogatijo neopravičeno samo špe-kuitanje z gotovino, kakor se n. pr. kupujejo vložne knjižice siromakov po 50, celo po 30 odst. 4. Ker izvira pretežni del naših dohodkov iz vinogradništva, od katerega živi tudi na tisoče delavcev in viničarjev, si dovolimo kr. vlado in vse merodajne faktorje opozoriti še posebno na žalostno stanje te panoge našega gospodarstva. Ugotovljeno je, da nas stane liter pridelanega vina povprečno 3.50 do 4 Din, prodaja se pa po 3.50 do 3 Din. Delamo torej z veliko izgubo, dočim se toči to vino po 12 do 16 in celo po 20 dinarjev. Razloček v cenah znaša večkrat 600 do 1000 odst. Pred vojno je znašala diferenca med nakupno in prodajno ceno kvečjemu 100 do 150 odst. in vendar je žive] vinogradnik, delavec, krčmar, vinski trgovec in še so si razne oblasti vzele svoj delež. To skrajno krivično razmerje se naj popravi. 5. V korist vinooradništva se naj strogo izvaja vinski zakon in kletarskim nadzornikom naj se dajo v to svrho potrebna sredstva na razpolago. Oni naj tudi prevzamejo strogo kontrolo za vsa v Dravsko banovino uvožena vina. 6. Za vino naj se določijo minimalne cene, kakor se je to že zgodilo pri živini. Vinarskim zadrugam se naj dovoli, da smejo v mestih točiti vino svojih za-drugarjev tudi na drobno, in sicer po znižanih trošarinah, da se ustvarijo ožji stiki s konzumenti. KAZNOVANA SLEPARIJA. Pred pariškim sodiščem je bil obsojen na štiri lesece zapora neki Ludvik Chan-teloza, ki je pod pretvezo, da namerava izdelati film, posvečen spominu našega blagopokojn-ega kralja, osleparil več fran coskih odličnih veljakov za večje zneske. Psihijatrj so prj preiskavi dognali, da Chanteloza ni pri zdravi pameti in je b’l zato milo obsojen. Dr. Fr. Sušnik, Pregled svetovne literature Ko. Borba naših kmetovalcev za obstanek Janko Furlan: Suttetoveiti o&jke Šimetov dom stoji na samem nad str-uo morsko Obalo in ima tretjo zaporedno številko v ondotnem naselju. Šime je nanj izredno ponosen in ga ne mara spre minjatj v njegovih temeljih. Le nizko ognjišče je nekoliko zvišal in skrajšal visok dimnik, za nikako ceno pa ne odstrani težke skriljaste strehe, češ, da je dal ta krov že dolgo vrsto čvrstih rodov. Celo za majhen prizidek ob južni steni za prašiča in kozo, edini njegovi živi inventar, je dolgo časa omahoval med bi in ne bi. »V stenah so odtisi naših očetov,« je modroval. S toliko večjo vnemo pa je v prostih urah vrtal v ogradi okrog hiše, da so se sivi Škrlji pod njegovimi krepkimi udarci počasi, a dosledno sesedali v drobne kose h» bel prah. »Na svojih dveh oralih ne bom redil sten,« si je ponavljal in jih razbijal s težkim batom. Le pred največjimi apnen čevimi skladi je klonila njegova volja. Ko je po letih preobrazil ogrado in nanosil nanjo zemljo, so se tamkaj pojavile vedno večje in jačje zelene proge. Nato se je lotil onih treh lijastrh dolin-vrtač, ki so v trikotu oklepale njegovo kočo. Dno jim je polnila črna ip rahla; prhlica, skledaste stene pa so bile iz rdeče jerovke. Če ni bil Šime v hiši, se je nedvomno mudil v eni teh dolin. »Saj boš pustil tej siromaščini še samega sebe,« ga je žena odganjala od dela, a se na tihem radovala nad vidnim uspehom. »Samega sebe, seveda. Zemlji moraš vrniti, kar ti je dala in še kaj več,« zlasti siromašnemu tlu.« Pri sivih skalah je Šime pokazal železno in vztrajno voljo, tukaj pa svojo dušo; doline so dobile krasne terase za cvetice, zelenjad in raznovrstno sadno drevje, na njihovo dno pa je nasadil trt-je. V vsako dolino pa je zasadil na pripravnem kraju oljčni grm. Ko so se oljke v nekaj letih razbohotile, je Šime naj-rajše posedal v njihovj senci in s posebno naslado zrl plodove svojega truda. * »Delo... ljubezen, rast in mir,« so predle njegove razigrane misli. Šime je bil vedno prvi z ranim cvetjem in zelenjavo in so ga na trgu bližnjega mesta dobro poznali. »O, Šime, odkod to bogastvo?« »Jz siromaštva in trpljenja,« je odgovarjal s prijaznim nasmehom. ' »Umetnik-čudodelnik si, Šime,« se mu laskali. A danes ni več nekdanji Šime in njegove doline leto & letom bolj prerašča« ; plevel. Uprt je sam vase in molčeč. Nikomur ne toži, niti ženi ne. Sicer pa je njegova bol tudi njena. Trojico krepkih sinov sta zredila, njim je Šime preobrazil ogrado in vrtače ter vsadil vanje tri oljke. Dva sta morala čez mejo, najmlajši pa je že leto dni v ječi, dasi ni še nikdar dala Šimetova koča zločinca. Vsi Šimetovi si med seboj prikrivajo bol, ker trpe vsi enako. Proti praznikom je Šimetova bolest stopnjevala, da je pozabil na dve svoji vsakoletni dolžnosti: na blagoslovljenje petero oljčnih šib in beljenje koče. »Komu in čemu?« je vzrojil, ko ga je žena opozorila na to. Pogledal jo je tako nenavadno, da se ga je zbala in se ji je svet zavrtel. Klecnila je na kamenita % kuhinje in bruhnila v krčevito ihte-uje. Nato je s težavo stegnila roki proti razpelu. »Ozri se, Vsemogočni, tudi na to prazno 'kočo in slehtaj njeno gorje! Vrni ji vsaj del prejšnjega miru in Šime tu prej-šno srečo v dolinah...« Solze so ji curljale po obleki in na skri Ijasti plošči je nastala cela luža. Med tem je čepel Šime na steni med tremi dolinami in topo zrl v zahajajoče sonce, vsipajoče zlate pramene na šepetajoče valove. Ribiči so se vračali proti obrežju, kakor jim je velevala stoletna domača postava za Velikonočno soboto. »Kako vse drugače so plule barke na današnji dan pred leti! Pesem na valovih, pesem na obrežju. Zamrla je ... Tod vladajo zločinski zakoni...« Ob teh Šimetovih mislih se je pritajeno oglasil v dolini za njegovim hrbtom kos. »Tudi ti sj prepojen s plahostjo.« Komaj vidno je premikal ustnice, k® je zašlo sonce in je ugasnil krvav trak na morju. »Utonilo si... hm.« Podzavestno ie kimal z glavo in strmel v daljavo. Tedaj mu je nekdo rahlo stresel desno *3' mo in se je Šime ozrl. »Lojze, tr?!« je ostrpei strmel v do-šieca. »Jaz, oče. Prignalo me je, ker sei» čutil, kako vam je.« Oprezno sta stopila v kočo. »Lojze moj!« je kriknila mati m se S* oklenila. Oče ji je namignil, da naj molči in sil1 jima je začel nekaj tiho praviti. »Kaj!« sta kriknila hkratu oče in mah. »Da, čudno naključje mu je omogoči’0 beg iz ječe. Pribežal je k nam...« »Zahvaljen bodi, Večni!« je ponavljala srečna mati, oče pa je obljubil Po1' glasno, da se vrne v zanemarjene doHfle- Ko se je sin v noči po Vstajenju čal po nevarni poti prihoda, je noS* nedrih tri blagoslovljene oljčne veje Mariborski »V e e e r n 1 k« Jutra ,.-r P'«— BBIVi !■ - '^’srT*' fkauiotstu, im Mstiški movUb Nada gospodinja živa zgorela V Zgornji Polskavi je včeraj dopoldne okoli 9. ure nenadoma izbruhnil požar v stanovanjski hiši posestnika Vinka Šker-huta, ki se je mudil včeraj po opravkih v Mariboru. Takoj so prispeli na kraj požara domači gasilci,, ki se jim je posrečilo ogenj omejiti in pogasiti. Ko so pričeli gasilci razkopavati kadeče tramovje, se jim je nudil strašen prizor. V kotu pod strešja so naleteli na zognjenelo truplo neke ženske, ki je bilo brez glave, rok in nog, -Že ko so prispeli gasilci na kraj po- žara, se jim je zdelo sumljivo, da niso nikjer našli gospodinje. Zato' so takoj sumili, da so ožgani in osmojen; telesni deli truplo gospodinje 45 letne Ana Šker-butove, kar so tudi po gotvoih znakih dognali domačini. Takoj so se- podali v Zgor. Polskavo pragerski orožniki, ki so pričeli tajinstveni slučaj preiskati. Zaenkrat so dognali, da so roke, noge in glava nesrečne Ane Skerbutove zgorele. Ne ve se pa, ali gre za strašen umor. «amo-umor ali pa za nesrečo. Sokola Otmarja Arnuša zadnja pot Z grenko bolečino so se včeraj popoldne zbrali Sokoli na božji njivi, da spremijo svojega mrtvega brata Otmarja Arnuša na njegovi zadnji poti.' V velikem številu so prišli njegovi stanovski tovariši grafičarji in premnogi njegovi Prijatelji in znanci, da se zadnjič poslove od njega. Vse pa je ob tako" bridkem slovesu družila zavest, da so izgubili za vselej najboljšega Sokola, najboljšega tovariša in prijatelja. '. • Cerkvene molitve je opravil pred mrtvašnico. mestnega pokopališča magda-. leuskr-kaplan g. Cafuta ob asistenci dveh duhovnikov. Pevski, -zbor mariborskih du pa so nosili pet krasnih vencev. Ob odprtem grobu se je poslovil v imenu Sokola od mrtvega, brata Otmarja Arnuša starosta Sokola matice Franjo. Bureš. Besede so se mu trgale izisrca, ko je v svojem govoru povdaril, da je bil pokojni Arnuš eden redkih Sokolov, ki je vse svpje mlade moči in sile posvetil sokolski organizaciji. Sredi poleta pa so o-mahnila, njegova smela sokolska krila:v prerani grob. Mariborski 'Sokoli ga, bodo ohranili v najlepšepi spominu-. . Pevski zbor grafičarjev je. ob odprtem grobu zapel še žalostinko »Človek glej«. Nad krsto v grobu se ic„ sklonil trikrat Kom Dne 17. t. m. ob 18. uri se vrši občni zbor Mariborskega kasaškega društva v prostorih hotela »Zamorc«. Radi povzdi-ga konjegojstva in pa športa samega, vljudno vabimo vse člane kakor tudi prijatelje tega športa, kateri bi hoteli pristopiti kot člani, da se tega občnega zbora udeležijo. Mariborsko kasaško društvo. Kino restavracija--bar. Čez velikonočne praznike veliki mednarodni spored izbornih plesalk, akrobatinj itd. Dnevno koncert, plesna možnost, izborna jedila in prvovrstne pijače, solidne cene. »Plzenski dvor« A Senica novovkle-tena izvrstna tukajšria in jeruzalemska vina. Čez ulico pri litru 2 Din ceneje. Na velikonočni ponedeljek pridite na I. spomladansko zabavo kol. kluba »Pe-run«, ki bo v gostilni Barič, Tezno. Jadranaši! Prihodnji torek je važna vaja. Pridite polnoštevilno. Pevovodja. Za vožnjo s parniko m»Princesa Olga« za Palestino je odobren 50% popust v 1. in II. razredu. Na splošno zahtevo koncert in popol danska predstava ob 5. uri v Veliki kavarni. grafičarjev je pod" vodstvom .prof. gosp.; sokolski prapor, ki mu je pokojni brat Vrabca zapel pretresljivo žalostinko: • S! prisegel večino zvestobo. Počasi se je častit: praporom Sokola matice na čelu je krenil'nato dolg, sprevod - k odprtemu grobu.. Srebrno krsto je pokrivalo prvo Pomladansko zelenje in cvetje, v sprevo- nato pričela razhajati množica Sokolov tovarišev in prijateljev. Vsem je bilo v sredi neizmerno težko in hudo. Počivaj sladko nepozabni brat Arnuš! V Studencih zida fo ' Opaža se, da je gradbeno gibanje na Periferiji mesta veliko večje kakor v mestu. Olajšani gradbeni predpisi in cenejša stavbišča omogočajo, da si ljudje tukaj lažje postavijo svoje hiše. Posebno živahno se zida v Studencih. Skoraj vsa polja ob živahnih cestah so že sparce-lirana. Kmetov, ki so v »vasi«, tako pravijo najstarejšemu delu Studencev na Obrežni cesti, je vedno manj, ker večina prodaja polja za parcele, ker je taka Prodaja rentabilnejša kakor obdelovanje Polja. V preteklem letu je dal občinski Urad 49 stavbnih dovoljenj, med temi je 34 dovoljenj za zidavo novih hiš, med katerimi so 3 enonadstropne, ostale pa večinoma pritlične z izdelanimi podstres Pitni stanovanji. 15 dovoljenj je za adaptacije. Tako je bilo postavljenih v Preteklem letu za približno 500 ljudi novih bivališč, kar je za studenške razmere veliko. V letošnjem letu je bilo kljub temu, da se je sezona komaj pričela, podeljenih že 10 dovoljenj za nove zidave. Gradbeno delavnost pa precej ovirajo Povi predpisi, ki določajo pasove, ki se zaenkrat ne smejo zazidati. Radvanjske novice Dne 8. t. m. se je vršila v lepo okrajni občinski pisarni v Studencih prva Seia novoizvoljenega občinskega odbo-ra Radvanja. Sejo je otvoril župan g. LSR50I.EI Kaloh, ki je najprej pozdravil navzočne odbornike iz Radvanja. V nadaljnjih izvajanjih pa je orisal delo, ki ga je prejšnji skupni odbor izvršil do svoje razdružitve. Končno je želel novoizvoljenemu občinskemu odboru Radvanja čim več uspehov. Nato je župan g. Kaloh oddal predsedstvo novoizvoljenemu županu g. Pristovniku Francu, ki je zaprisegel občinske odbornike. Po zaprisegi se je izvolila občinska uprava, ki jo tvorijo gg. župan Pristovnik, podžupan Lobnik in svetovalci Podgoršek, Korošec, Kolar in Mandl. Končno se je župan g. Kaloh spomnil v imenu Studenčanov in Rad- voščeno platno, umetno usnje v vseh širinah in kakovostih kupite najceneje pri FRANJU NOVAKU KOROŠKA CESTA 8 - VETRINJSKA ULICA 7 Še nekaj prostih sedežev je na raz polago interesentom za jutrišnjo vožnjo z avtokarjem v Graz. Odhod jutri ob 8.30 izpred hotela Orel. Avtokar se vrne ponedeljek ob cca. 22. uri. Cena Din SO, Vizum na meji. Debut v gledališču. V četrtek dne 16 t. m. debitirata v tukajšnjem gledališču gdč. Tuši Rajnerjeva in g, Josip Borko v Zweigovi drami, »Siromakovo jagnje Vinotoč Zorko, Košaki odprt. Dragi prijatelj kam? H Gottlicbu na Pobrežje, kjer dobim dobra jedila in pijačo. Vljudno vabita Franc in Antonija Gottlich. Pobrežje. REPERTOAR. Sobota, 11. aprila: Zaprto. Nedelja, 12. aprila ob 15. uri: »Siromakovo jagnje«. Znižane cene. Ob 20. uri: GRAJSKI KINO. Danes ob pol’ 9. uri svečana premiera. velikega »Ufa« filma, kakor tudi taslcdnje dni »GRAD HUBERTUS«. Kupite vstopnice v predprodaji. Pride: »Vroča kri«. _______ Kino Union. Danes sobota ob pol 9. uri premiera najveselejšega filma »Mala Katarina« Frančiška Gaal. CEMENTNI IZDELKI, umetni kamen. Asfaltiranje, ksi!olit,teraco, klinke --plošče in ostali tlaki. •hamenifas-te cevi, plošče ‘ za Štedilnike; strešna' lepenka, parketi, cement/ apno in ostali Irm gradbeni materija! ,.GRADIVO" d, z o. z., preje C.piCKEL MARIBOR, Koroščeva ui. 39 Telefon 20-39 Velikonočni nogometni turnir na stadionu SK ŽELEZNIČARJA V nedeljo 12. ob 14 30 ISSK : SK M&fUd — Ob 16-15: ItiiedMt U : SK idmucat Ob vsakem vremenu ! V ponedeljek 13.: Ob 14-30 premaganca In ob 1615 premaganca prvega dne vanjčanov našega najvišjega zaščitnika, mladega in dičnega vladarja Nj. Vel. Petra II., ki so mu navzoči zaklicali trikratni »Živio!«, spomnil pa se je tudi njegovega dobrega očeta blagopokojne-ga Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja, ki so mu navzoči zaklicali trikratni »Slava!« Zborovanje Podravskih planincev Preteklo soboto se je vršil občni zbor podravske podružnice SPD v Rušah, katerega se je udeležilo zelo lepo šte-v»lo članov. Pionir štajerskih planincev Davorin Lesjak je po pozdravu orisal ^našnji položaj vseh društev, današnjo 'blošno borbo za obstanek, ko mora vsak skrbeti za goli obstoj. Vse to vpli-Va na ljudi in njih delo pri društvih. v rajnik Koruza je podal obširno porodilo o važnih sklepih in o vsemu notra-njemu poslovanju. Za tem je poročal o . knju koč, ki so vse aktivne. Društvo je investiralo v koče v preteklem letu 7-163 Din. Popolnoma renovlrana je bi-* čandrova koča, v kateri se je nabavilo 8 lepih samskih sob. Napravilo ‘j® le skupno ležišče v Ruški koči in četrta renovirala »Planinka«. Novega in-®ntarja je bilo nabavljenega za 21.283 jn 25 par, Tekom leta pa se bo otvo-1,0 kopališče. Društvo je začelo na last-0 roko širiti cesto, ki pelje od Mari- bo borske koče k Ruški koči, tako da uporabna za avtopromet. Blagajniško poročilo je podala gdč. Skerbinjekova. Bilanca zaključuje z dobičkom 3.492.60 Din. Jz bilance sledi, da je društvo tekom let dober del investicij in inventarja odpisalo. Iz poročil posameznih odsekov je razvidno, da se bo še tekom leta rešilo vprašanje vodovoda. Posebno važen pa je sklep, da se bo zgradilo pri Plošu (Beigottu) zavetišče. Odbor podravske podružnice je v preteklem letu dokazal, da je mogoče tudi na vasi mnogo ustvarjati, ako primejo za delo ljudje, ki vedo, kaj je naloga planincev. Upati je, da bo to delo našlo pri merodajnih činiteljih umevanje in podporo. _____________Podravski planinec. ParitjtA ?a a^ini slrlad PTL! »Sveti Anton, vseh Zaljubljenih patron«. Premiera. Izven. Ponedeljek, 13. aprila ob 15. uri: »Ples v Savoyu«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Kaj bo za Veliko noč? V nedeljo 12. t. m. ob 15. uri popove po znižanih cenah najuspelejšo letošnjo dramo »Siromakovo jagnje«. Zvečer ob 20. uri bo premiera priljubljene češke operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Delo spada med najuspelejša operetna dela posled' njega časa in doseza povsod rekordno število predstav. V muzikalnem pogledu prevladuje poleg sodobnega »šlagerja« češka glasba,, vsebina se godi nekje na Slovaškem in je zelo zabavna. Režija je IJarastovičeva. Pri premieri i*e veljajo bloki. — Prva ponovitev bo na veliko nočni ponedeljek zvečer. — Na velikono-čni^ ponedeljek, ob 15. uri ponove po znižanih cenah vedno privlačni Abraha' mov »šlager« »Ples v Savoyu«. Mariborske pisanke Prav iz srca želim: Gledališki upravi izdatno velikonbč.m jajce s srebrno lupino ih ceki-nasio. vsebino, da bi ne 'bilo Furjanovih ih podobnih afer. Akterjem ih velmožem od Pohorske vzpenjače "prav kosmatega 'žbica ki bi hitreje stekel "rta vrh Pohorja kakor Pohorska vzpenjača. ' * Mariborskim kibicem m navijačem krotko ih ponižno' alelojskb' Ggr.je, 'ki bi bilo mirnejše in potrpežljivejše kakor je k ib iška in drukarska nestrplti vos t ht vsiljivost. . ' ' . „ • - * '. -v - r * * Prvakom SK Železničarja stasitega trojanskega konja, v čigar trebuhu pa ne bodo Helade pretkani sinovi, marveč obilen piruh, s katerega naj bi se zvalili lepi jurčki za poravnavo še preostalih obveznosti na stadionu. I * ■ * Vsem, ki hodijo proti Šempetru, hitre noge ali raketno pogonsko sredstvo, da ne bi postali žrtev neprestano bruhajočega meljskega »Vezuva«. Dravskim piratom dobre in močne čolne, da bi jo čim nevidneje in hitreje mogi odkuriti, če bi jih obšla pregrešna misel, da bi ob dravskih obalah kradi' sadje in druge take reči. Klepetuljam na hrbtu veliko trombe ali megofon, da bi vsaka njihova beseda našla pri sodišču primerno sankcijo in zasluženje. ••k Specialistom v prožnih okretih 180 stopinj primerno pisanko s cevjo, i/. katere priteka sočna kapljica izbornega Jeruzalemca ali poživljajočega muška-telca. Ju-he...! Blaž Piškur. 6 U*h Ut OM4H Iz banovinske službe. Administrativna uradnica 9. položajne skupine pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti Zora Bajlečeva je napredovala v 8. položajno skupino. Za banovinskega uradnika pripravnika ie bi] imenovan pri banovinski bolnišnici v Slovenjgradcu Franc Tretjak Iz učiteljske službe. Sprejela se je o-stavka učiteljice v Muti Maksime Kac. Ivan Čeč je premeščen iz Murske Sobote v Maribor, I. Dvoršak Ferenčak iz Slivnice v Ljutomer, Jožica Potisk iz Šmartna na Pohorju v Zavrč. Bog daj srečo! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Rihard Lesar, ključavničarski pomočnik, Krempljeva ulica 3, in Marija Kikel, kuahrica, Jugoslovanski trg 3. — Maksimilijan Hercog, poštni uslužbenec, Frankopanova ulica 5, in Marija Breznik, posestniška hči, Koroščeva ulica 46. — Emil Zagoršek, magistratih uradnik, in Elizabeta. Čretnik, frizerka, Kacijanerjeva ulica 10. — Otmar Huber, ključavničar, in Ljudmila Lubej, tkalka, Meljska cesta 72. Iz policijske službe. Višji nadzornik po-lfbijskih agentov v 7. položajni skupini je postal g. Janko Goršič, doslej nadzornik policijskih agentov pri tukajšnji policiji. Ukradeno in najdeno kolo. Na policiji se je včeraj zglasil dijak Slavko Polič in prijavil, da je ob plotu Ljudskega vrta našel moško kolo, s katerga je bila strgana evidenčna tablica. Ker obstoja . sum, da je bilo kolo najbrže kje ukradeno, so vozilo za&lenili. Istega dne je bila ukradeno kolo delavcu Francu Čedetu iz Hotinje vasi. Ukradeno kolo je vredno 1509 Din. Dve, tri opazke k novi cerkvi, betnavskim nunam in Don Boskovim salezijancem Ravno zazdehalo se mi je, pa bi bil s časopisom v rokah zadremal, da nisem v zadnji sekundi obstal s pozornostjo in pogledom na nekaterih naslovih. Cuj, stara, čuj! Brž sem moral svoji boljši polovici raportirati. Tam preko Drave bodo gradili novo cerkev Sv. Rešnjega telesa. Nu, pobožnost je lepa čednost. Kdor jo ima, naj jo ima. Veliko je poklicanih, malo izvoljenih. Jaz pa sem velik grešnik. Imam pa dobro srce. Vsi mi to priznavajo. Tudi moj rajnki stric Tinč mi je to priznaval, četudi mi jih je večkrat naštel po kočljivi plati telesa, ker nisem maral v cerkev. S svojo to staro sva imela dolgo konferenco, kakršnih še v Ženevi nimajo, ker se tara kar naprej pričkajo. S svojo to staro pa se nisem topot prav nič pričkal. Tudi ona je bila mnenja: koliko imamo v Mariboru in okolici malih siromačkov, revežev, ponižanih in zapuščenih, ki bi potrebovali strehe. Če bi prišel sam Krist na svet, bi bil istega mnenja. Če imate denar za cerkev, nujnejše so potrebni ti reveži in siromaki, da se jih usmilimo. Potem sem se spomnil betnavskega gradu, ki je last mariborskih škofov. Kolikokrat prenočujejo v betnavskih goščavah ljudje, ki ne vedo, kam položiti svojo trudno glavo. Tudi po parkih jih vidimo poleti, pozimi v smrdečih hlevih in svinjakih. Človek, glej! Kako bi bili srečni, ko bi se jim odprla vrata betnavskega gradu. Tudi hiralci in pobožne stare ženice, ki omagujejo v starih letih, bi v znak hvaležnosti premolile tisoče rožnih vencev. Nu, sedaj pa sem čital o nekih nunah, ki pravzaprav niso nune, ki bodo sedaj tamkaj stanovale v lepo in električno razsvetljenih prostorih. Moja ta stara je takoj pripomnila, da imamo nun itak preveč in celo ona ni hotela med nune, ko se je bila v mladosti nekoč name prav hudo razijutila. Kaj bi med nune, tako si je moja ta stara tedaj mislila, saj jih je itak dosti in preveč. Ni pa preveč pomoči in usmiljenja do ubogih in zapuščenih. Še nekaj mi je prišlo na uho, da nas bodo počastili v Mariboru Don Bosko-vi salezianci. V Mariboru imamo fran-čiškajnerje, pa tudi jezuite in kapucine. Sedaj pa pridejo še salezianci, ki so si kupili tam na koncu Betnavske ceste lepo, veliko parcelo, ki bi bila kakor nalašč primerna, da bi se tamkaj postavila moderna hiralnica in oskrbnišnica. Tudi moja ta stara se je s tem strinjala, ko sva končala dolgotrajno konferenco. Potem pa je šla in vsem znancem in znankam razglasila komunike najinih razmišljanj in posvetovanj. Ker pa ni bilo zraven nikakšnega novinarja, sem kar sam vzel pero v roke in nekaj napisal, kakor'misliva s svojo to staro. Še nekaj mi je prišlo na uho, da je vse to skupaj politika. Vem, da je povsod politika, kjer je veliko denarja. O tem pa bom še nadalje razmišljal in se bom ob priliki zglasil. Udani in v velikonočni pobožnosti zbrani Miha s puško. Cirkus je tu! Za deco in mladino je vedno velik dogodek, kadar prihaja cirkus. Cirkuški ljudje in cirkuško življenje, cirkuške predstave in cirkuške senzacije. Kako gomazi ta mladina okoli vagonov, vozov, slonov in delavcev, ko postavljajo jambore in urejajo cirkuški park. Cirkus Rebernigg je tu! Nešteto eksotičnih in zanimivih živali. Okoli 100 jih je. Levi in tigri, medvedi in sloni. Krasno dresi- rani konji, črnci in drugi nenavadni ljudje, ki živijo od tega svojevrstnega, zanimivega življenja. Ob Tomšičevem dre voredu je preko noči nastala nova naselbina. Cirkus Rebernigg je pripravljen. Vse tam okoli je živahno in si zvedavo ogledujejo cirkuške zanimivosti. Ves Maribor ve: drevi je otvoritvena predstava. Obvestilo. P. t. trgovstvo se obvešča, da 'bo gl. sklepa zadnjega občnega zbora dostavljal naš raznašalec vsak ponedeljek sobotno številko »Trgovskega lista«, katero so prejemali dosedaj naši člani po pošti, proti takojšnjemu plačilu Din 1. Upamo, da ne bo nikogar, ki bi odklonil prevzem glasila, ki vsikdar in povsod zastopa naše stanovske interese. Prosimo, da se našemu Taznašalcu omogoči takojšnji prejem zgoraj označenega malenkostnega zneska, da ne bo i>epo-trebnih ovir v dostavljanju lista. Radi velikonočnih praznikov dostavimo prihodnjo številko šele v torek, dne 14. tm. ter je. tej številki priključen tudi propagandni letak za naš stanovski tisk, katerega blagovolite prečitati. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Jadranska zavarovalna družba filijalna direkcija v Ljubljani je po smrti svojega dolgoletnega zastopnika gosp. Jos. Bau-meistra poverila vodstvo svojega glavnega zastopnika v Mariboru g. Vinšku Plaskanu in g. Karin Pugelmi. Opozarjamo na današnji inserat. Napredovala sta iz 7. v 6. položajno vkupino: Franc Jaki pri sTeskem načelstvu Maribor levi breg in Anton Knez pri obmejnem železniškem komisariatu v Mariboru. Postrežčki so zborovali. »Zavod mariborskih postrežčkov« je imel kot reg. zadruga in članica Zveze slov. zadrug te dni v gostilni Rajko v Gregorčičevi ulici svoj letni občni zbor. Poročila so dokazala, kako se ta bedni stan ima boriti za svoj obstoj. Predsednikom je bil ponovno izvoljen g. Martin Podgoršek. Obrtniški učni tečaji. V pripravi je več učnih tečajev, ki sc bodo pričeli, kakor hitro bo prijavljeno zadostno število interesentov. V tečaje se sprejemajo mojstri iti pomočniki. Podrobnejša navodila je lahko dobiti med uradnimi urami v pisarni obrtnesadružnega nadzorništva na sreskem načelstvu. Za bližnjo bodočnost Mi predvidene sledeče prireditve: 1. Geometrično risanje, računstvo in kalkula- cija v Mariboru, predvsem za lesne in kovinarske stroke, Tečai za obrtno knjigovodstvo v Mariboru, domivevno tudi v Ljutomeru. Tečaj za krojaško prikrojevanje v Celju. Prikrojevalni tečaj za damsko krojaštvo v Mariboru. Učni tečaj za avtogeno varenje, v Mariboru. Tečai mojstrskih izpitnih predavanj v Mariboru. Požigalec. Lani v decembru je zgorela v Ritoznoju lesena koliba, v kateri je stanoval viničar Anton Jurič. Koliba je bila zavarovana pri zavarovalnici za varovalnici za 4000 Din, ki je zavarovalnino tudi po ocenitvi šikode izplačala. Kako je ogenj v kolibi nastal, se sprva ni moglo dognati. Ljudje so kmalu po požaru pričeli šušljati, da je zažgal kočo Jurič sam. Na podlagi teh govoric so se oglasili pri njem orožniki. Ker se je pri zasliševanju zapletel v protislovja, so ga orožniki aretirali in izročili sodišču radi suma požiga. On in ona oba tihotapca. Orožniki so v Prepoljah aretirali zakonca Josipa in Uršo R. Pri hišni preiskavi so našli večjo količino savarina in drugih vtihotapljenih predmetov. Vtihotapljeno blago so zaplenili in ga izročili finančni oblasti, oba zakonca pa zaprli, ker sta bila radi tihotapstva že neštetokrat kaznovala. Radi strelov splašeni konjiček. Na trav niku ob Valvazorjevi ulici je včeraj popoldne pasel 13 letni Alojz Pšunder konja svojega očeta. Ker so okoli njega stre ljali otroci iz pištol, se je konj splašil. Brcnil je pastirčka s tako silo, da je padel in žival se mu je strgala iz rok ter zdirjala po ulicah. Splašenega konja so komaj ukrotili. Vsi vojni Invalidi, ki jim je bila odvzeta pravica prejemanja invalidske podpore, naj se čimpreje zglasijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. Seboj naj prinesejo vse dokumente, zadevajoč invalidnine. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Albaneževa in Vidmarjeva lekarna, jutri v nedeljo Maverjeva in K.6- nigova, v ponedeljek pa Minafikova in SiTakova lekarna. Nesreča v Cirilovi tiskarni. Danes dopoldne se je pri delu ponesrečil črkosta-vec Valter Bobanec. Pri padcu si je občutno poškodoval nogo in so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Večinoma precej oblačno, ponekod padavine, nekoliko hladneje. Na mariborski svinjski sejem dne 10. 4. je bilo pripeljanih 16 svinj. Cene so bile: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 60—95, 7—9 tednov stari 100— 135, 3—4 mesece 160—-210. 1 kg žive teže 6.—7.50, 1 kg mrtve teže 7.50—9.50. — Prodanih je bilo 9 svinj. Dtofae od vsepovsod Radi afere zavarovalne družbe »Feniks« na Dunaju je bilo aretiranih več oseb, med njimi trije ravnatelji. Dr. Aljehin v Beogradu. V četrtek zvečer je bivši svetovni šahovski prvak odigral simultanko s 40 nasprotniki. Dobil je 25 partij, 5 jih je izgubil, 10 pa remiziral. Nenadna smrt nemškega poslanika. V Londonu je umrl nemški poslanik von Hosdi v starosti 55 let. Njegovo truplo bodo prepeljali v Nemčijo. »Hindenburg« pristal v Friedrichs-hafnu. Zračni orjak »Hindenburg«, ki sta se mu na povratku iz Južne Amerike med vožnjo pokvarila dva motorja, je včeraj ob 18. srečno pristal v Friedrichs-hanfnu. Chamberlain je prispel na Dunaj in bo obiskal oficielne avstrijske osebnosti. Poljska prodaja državne nepremičnine. Poljska vlada je osnovala poseben fond za narodno odbrano. Sredstva za ta fond se bodo oskrbela s prodajo držav-n ih nepremičnin. SARAJEVO - MEKKA POLITIKOV. V Sarajevo je prispel dr. Milan Srskič, ki ostane tamkaj preko praznikov in bo imel konference s svojimi političnimi prijatelji. V Sarajevo je prispel tudi minister za šume in rudnike Gjura Jankovič, minister pošte m telegrafa dr. Branko Kahidžerčič pa je imel konferenco s pristaši JRZ. V Sarajevo sta prispela tudi minister Spaho iu turški poslanik pri našem dvoru Ali Hajdar Bej. Tudi češkoslovaški poslanik Girsa se je na svojem potovanju v Dubrovnik ustavil v Sarajevu. Pred sodniki Sodnik: Priča povejte, niste morebiti v sorodu s tožencem ali tožiteUem. Priča: Mislim, da ne. Tožitelj' je železniška direkcija, toženec pa avtobusno podjetje. Prodam DOBER ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom na prodaj za 1200 Din. Vprašati 13. aprila popoldne od 2.-6. ure pri J. Lesjak, Tezno. Maistrova 2.3. 1672 PRODAM HIŠO 2 sobi in kuhinjo z vrtom. Limbuš 97, pri postaji. Gotovine Din 19.000.—. 1723 BSA — PUCH motorni kolesi poceni proda Hojnik, Frančiškanska ul. 11. 1730 KOLJE: za tito, sadna drevesa, vrtnice in fižol prodaja Gmlšek. Razlagova ul. 25. 1738 DOBRO VINO od 5 litrov naprej. Klemenčič, Sv. Peter. 1792 KRATEK GLASOVIR za Din 1800,— in kopalna banja na prodaj. Aleksandrova c. 7, vrata 13, Krčevina. 1807 Kupim maio rabljeno MOTORNO KOLO. Naslov v upravi "Večernika« 1775 Sobo odda SOBO lepo opremljeno, s posebnim vhodom, takoj oddani. Tomšičev drevored 5. 1741 SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj oddam. Pušnikova ul. 12 za >Rapidovim« igriščem. Stu denci. 1772 Službo dobi Velika zavarovalna družba išče agilne ZASTOPNIKE za sodne okraje, Ptuj, Ormož. Ljutomer, Sv. Lenart, Gor. Radgona, Slovenjgradec in Konjice. Pismene ponudbe pod »Zanesljiv« na upravo iista v Mariboru. 1716 SOBO zračno, lepo opremljeno, se* parirano, snažno, poceni oddam. Koroška 106. 1779 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Nasipna 78, ob Tržaški cesti. 1784 OPREMLJENO SOBICO oddam. Kozar, Meljska cesta 1,3. 1795 Kompletno KOVAŠKO ORODJE naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 1816 Prodam NOVI PISALNI STRGJ. Alojzii Šuman, Maribor, Krče vina, Praprotnikova ul. 12. 1825 Kupim KUPIM KOLO s prikolico. Tideršek, .lezdar-ska 8. 1787 KUPIM HRANILNE KNJIŽICE nevinkulirane, do 30.000 Din Posojilnice (Narodni dom) v Mariboru. Plačam takoj v gotovini. Naslov v upravi »Ve-černika«. Istotam pismene po nudbe. 1768 ODDAM lepo opremljeno, separirano, solnčno sobo. Sodna ul. 25, vrata 3. 1801 PRAZNO SOBO takoi oddam. Vojašniška ni. 5-1. links. 1805 Službo lile GOSPODINJA, ki zna dobro kuhati, pole« tega sc razume na vsa vrtnarska dela, želi službe pri kakšnem zavodu ali na veleposestvu. Naslov pove uprava. 1669 Družina brez otrok išče mesto HIŠNIKA. Naslov v upravi »Večernika«. ________________________ 1819 GOSPODIČNA trgovsko naobražena. z enoletno pisarniško prakso, išče zaposlitve v industrijskem, trgovskem ali bančnem podjetju. Ponudbe pod »Praksa« na upravo '>Večernika«. 1614 Inozemska zavarovalna družba z zastopstvom v Mariboru išče za takojšen vstop KRAJEVNE ZASTOPNIKE proti dobri proviziji za Celje, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto, Prevalje, Dravograd, Sloveuj&radec. Šoštanj ter druge večje kraje bivšo mariborske oblasti. Ponudbe na upravo lista pod »Štev, 999«, 1726 IŠČEM INŠTRUKTORJA , za dijaka HI. realne gimnazije. Pismene ponudbe pod »Dober uspeli« rta upravo Večernikac. 1764 KONTORISTINJA starejša moč, po možnosti z znanjem stenografije, se sprei me za Ormož. Ponudbe pod "Takojšen nastop« na upravo lista. 1763 GOSPODINJO do 35 let staro, ki se razume na kuho in vodstvo gospodinj stva ter z letnimi izpričevali, sprejmem. Ponudbe na upravo lista pod »Samostojna ž°' spodinja«. 178" TAPETNIŠKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Čerin An* to n, Pristaniška 3.___1**^ KLETARJA IN SLUGO sprejmem, prednost imajo tr' govski pomočniki. Vicel, G°' sposka ul. 5, I7",{ Znania želi _ SAMOSTOJNI GOSPOD. hišni posestnik, z mesečni'111 dohodki, se želi spoznati s s3' mostojno posestnico, star„ 4O--50 let. Dopise na uPrpV, »Večernika« pod šifro K. sestnlk«. Zalivala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in izraženega sožalja ob bridki izgubi našega iskrenoljubljencga brata, gospoda Otmarja Arnuša izrekamo tem potom vsem prav srčno zahvalo. Maribor, 11. aprila 1936. Žalufočl ostali- pMdueffluuuitM taoHd-šijatoja stotega PMka a ttPMcik" m „PMd{i" Ob' premišljevanju v tekočem postnem času so mi zašle misli tudi v -davno preteklost iz leta 1874, ko so me oče dali v 4. razred nemške šole v Maribor, kjer bi me naj naučili nemščine. Pripovedujočega- takrat nekemu svojemu šouččncu, Mariborčanu, da sem »prte« obiskoval šolo v Slov. goricali, me je ta neljubo nahrulil: »Ti ferdanmni prlek, kaj se nisi tam nič nemško naučil?« Takrat nisem razumel, zakaj me psuje za Prleka, a v svoji duši setn čutil, da me namenoma žali ter da je priimek prlek za mene žaljivka in psovka. Ker je svoje psovanje ponavljal, ‘ sem se ga začel ■Ogibati, s čimer šem dosegel, da me s ' to ljubeznivostjo ni več obkladal: Vobče šeni tekom let čul to-psovko v Mariboru le redko, a vselej nanašajočo se na Slo-. vence v zaničevanju-. ■ ■ - . Službujoč v -pojznejšili* letih v mnogih krajih in- mestih Slovenije, nisem nikjer več čul tega čudnega izraza. Ni mi treba biti jezikoslovec; da bi ne dognal, da je psovka »prlek« izpeljana iz- besede »prle«, kojo izgovarja narod Slov. goric -iti Prekmurja mesto besede »prej« n. pr.-»Če boš prle šo, boš prle prišo« ali v spodnjih Slov. goricah (na Šavniškem), »če boš prle ša, boš prle priša«. Vrnivšega' se na stara leta v Maribor, me je letos marsikoji naobraženec, spo-ztiavši moje rojstno poreklo, začudeno ■Pozdravil: »Ali si tudi ti prlek? Potem moraš tudi ti priti na prleško gostovanje! Ali že veš, da bode tam zbrana cela Prlekija? Sami luštni prleki pridemo tam vku-p! Seveda gostuvanje • ne; bo pristno, nego ponarejeno in posneto. Ženin, nevesta, starešine, svatevce, svetovčnjaki, zovčira (ki zovejo na svatbo), bodo preoblečeni, kakor je bilo v Slov. goricah in v' Prekmurju v prejšnjih časih običajno. Tam se zberejo vsi stanovi, kakor me-šniki, vučiteli, viičitelice, uradniki, dohtar!, trgovci, obrtniki, mladina, starina, ženski cvet itd. da bo kaj!« Zgovornemu zovčfnu se nisem mogel naravnost upreti, obljubil sem mu torej svojo udeležbo, samo pogojno, če mi bodo razmere to dovolile. Razmišljlijoč o »psovki« prlek in »pr-lekija«, sem sklenil ostati doma, a tudi zato, ker nočem samega sebe psovati s »Prlekom« a svojih dragih Slov. goric in lepega Prekmurja »klapoviiškati« (za uho udarjati) s »prlekijo«. Mesto tega sem doma jezikovno razstavljal naša pokrajinska imena in njihove narodne izpeljanke, kakor: Pohorje —• Pohorci, Kozjak — Kozjanci, Medji-murje — Medjimurci, Podravje — Posavci, Posavje — Posavci, Dravinjska, Savinska, šaleška dolina — Dravinci, Javanci, Šaleščani, Haloze — Haložani ‘td. Obenem sem ugotovil, da ni nikdo ta imena izvajal iz narečja njihovega Naroda kake psovke, samo mariborsko jiemškutarstvo je žalilo Slov. goričanein ^/ekmurce s »prleki« in s »prlekijo«. — Vsekakor ni za nas dobra svedočba, ker smo si ti dve psovki osvojili, nazivajoč * nji-ma samega sebe in veliki prelepi del ^se zemlje od Kozjaka do Madžarske s krivim primkom. , V počastitev obeh pokrajiii in v zado-s®enje za psovanje, bodi v »Večerniku« Ugotovljeno, da ste tvorili pokrajini Slo-venskc gorice in Prekmurje v starih ča-kneževino Panonijo'a v 9. ' stoletju jtocl Nitranskim slovanskim knezom Pfl-mo znatno slovansko državo, ki je sedala od Drave preko Donave v današnjo ^ho-SIovaško. V ponosni zavesti, da skrivate ti dve Pokrajini v sebi, žal mnogo, premalo zna-j*3 zgodovino slovanskih knezov Pfibine, £*ojmira. Kocela Ratislava in Svatoplu-*a> da se jc tu vršilo pokristjanjenje na-^eSa naroda pod apostolskim delovanjem v- bratov Cirila in Metoda, začetnikov P^e književnosti — pravoslavna aer-ov jih je že pred več sto leti, rimokato- * vDa 1882; proglasila svetnikoma; obžalovani zavesti sovraštva nemških skafov, do., slovanstva in, še v ,večji meri fžalovani zavesti IVetfOpfSncga. trplje-^ našega naroda ob napadu divjih Ob-T ga okrašenega s pomladanskim cvetjem vozijo iz kraja v kraj. Na Veliko noč zjutraj pa ga pred cerkvijo razrežejo in razdele med siromake. V Italiji: post za Veliko noč. V nekaterih italijanskih krajih imajo navado, da se na Veliko noč in tudi na praznik po Veliki noči popolnoma vzdržijo vsake jedi. Ljudje se pokore ves teden, post na praznik pa je pokora za grehe. Podobno navado srečamo tudi v naših krajih. Nekatere družine se poste ves teden in tudi za praznike, ker so se tako »zaobljubile«. Ko govorimo že o postu, naj še omenimo, da posta ponekod sploh ne poznajo. Ob francosko-italijanski meji je neka zelo rimo-krščan-ska naselbina, ki izpolnjuje vse zapovedi, samo zapovedi posta ne priznava. h tovijatja * svete „Queen Mary“ se bori za ..modri trak oceana NAJVEČJA IN NAJRAZKOŠNEJŠA LADJA »OUEEN MARY« JE PONOS AN- GLIJE. — VZDRŽEVALA BO REDEN KO. — PRVIČ BO KRENILA NA POT Rusija in Nemčija gradita največje ziakoplove in letala, Anglija pa največje ladje sveta. Že leta 1930. je angleško društvo »Cunard Line« sklenilo zgraditi dve velikanski ladji, ki naj bi zamenjali starejše, ki vzdržujejo redni promet med Evropo in Ameriko. V ladjericl nicah John Brown v Clydebanku so pričeli že naslednje leto graditi prvo naj- PROMET MED EVROPO IN AMERI-27. MAJA. večjo ladjo, ki bi morala biti potisnjena v morje v maju leta 1932. Med tem pa je diužba »Cunard« zašla v finančne težkoče, iz katerih ji je pomagala država. Ko so bili glavni deli ladje zgrajeni, jc bila zelo slovesno spuščena v morje meseca junija leta 1934. Slovesnosti se je udeležil tudi pokojni angleški kralj Jurij in angleška kraljica. Ladja je pri krstu dobila kraljičino ime in pokoini kralj je pri tej slovesnosti izrekel poslednje pomembne besede: »Novo ladjo izročamo z dobrim namenom njenemu elementu kot simbol naše nade v bodočnosti in naj njeno potovanje po Oceanu išče novih poti prijateljstva med narodi«. Konstrukcija nove ladje »Qneen Ma-ry« je banžsko delo tehnike. Najboljši angleški inženerji so pokazali vse svoje znanje in najboljši umetniki so uredili njeno notranjost tako, da nadkriijuje po razkošnosti in udobnosti vse dosedanje ladje sveta. Struktura tvori 12 palub in tehta samo ogrodje ladje 49.0P0-.tojT. —-»Oueen Mary« jc dolga 302 metra, široka pa 44 metrov. Dno ladje je dvojno in iz jekla, ogrodje pa jc razdeljeno na 14 vertikalnih predelov. Vmesile stene so iz negorljivega materijah tako, da je ladja varna pred požarom. Posebnost na ladji jc sistem vpeitilacije*, »Oueen Mary« jc oskjfcljena r, ventilacijskim sistemom »termoreg«. Ogromni ventilatorji na solrični palubi dovajajo -sveži zrak v notranjost ladje. Potniki lahko tudi sami regulirajo količino zraka v kabinah. 1 Za hitrost, s katero bo »Oueen Marv -rezala morje sn potrebni stroji ogromne ooči in sile. V strojnici .je nameščenih 27 velikanskih kotlov, 7 generatorjev in večje število elektromotorjev, ki bodo skupno razvijali moč 200.000 konjski!’, sil ter dosegli hitrost do 60 kilometrov na uro. »Oueen Mary« ima svojo električno centralo in bo štiri velikanske vijake gnala električna sila. Vsak vijak teli ta 35 ton. Nadalje je na ladji popolna telefonska centrala, ki ima 825 številk. Potnik v kabini bo teleronično' zvezan z vsemi potrebnimi mu prostori in s -suho zemljo. ’ Kabine na »Oueen Mary« so velike in zračne, udobno opremljene jn praktične. Oprema je iz dragocenega lesa in kovine. Tla so pokrita s preprogami. Mnogo kabin ima svoje kopalnice, tako da potnik niti ne občuti razlike med svojim stanovanjem in kabino. Jedilnica prvega razreda jc štirinadstropna, dolga 90, široka pa 35 metrov. V njej je prostora za 820 potnikov. Prav tako moderno in razkošno je opremljeno gledališče, dvorane za kinopredstavc, čitalnice, igralnice, sobe za kadilce in vsi ostali prostori. Kuhinja je dolga 45, široka pa 3? metrov. Tu bo zaposlenih 180 kuharjev, 35 mesarjev, 10 pekov in 8 slaščičarjev. Za jedilnico je pripravljenih 55.600 steklenic in čaš, 56.000 krožnikov, 28.100 skodelic, 11.500 žličk za kavo, 12.700 žlic, nožev in vilic, 4900 podstavkov in 600 posod za cvetice. Posadka na »Oueen Mary« šteje 1750 oseb. Poveljniku ladje je podrejenih 12 kapetanov, ki ima vsak po dva poročnika. Deset častnikov ho odgovarjalo za navigacijo, 25 inženjerjev in 15 tehnikov pa bo nadziralo stroje. Potnikom bo streglo 620 natakarjev, 25 sobaric in 100 slug. »Oueen Mary« je največja in najrazkošnejša ladja sveta. Vzdrževala bo red ni promet med Evropo in Ameriko. Prvič bo nastopila svojo pot 27. maja iz Southamptona v Ne\vyork. Z »Normandijo« se »Oueen Mary« bori za modri trak«. »Normandija« ima 35.000 ton, njeni stroji razvijajo moč 120.000 konjskih' sil in plove s hitrostjo 32 milj, »Oueen Mary« ima 73.000 ton, njeni stroji razvijajo moč 200.000 konjskih sil in plove s hitrostjo 40 milj na uro. Veliko Moravsko državo, Nidranskokne ževino in Panonijo, se pač mora upirati našemu narodnemu, etičnemu in estetičnemu čutu, nazivati ti dve blagoslovljeni in težko preizkušeni pokrajini in njuno prebivalstvo- s psovkarskima izpeljankama »prlek« in »prlekija«, tako nekako, kakor bi ne bilo umestno, ako bi narod in polje pod Ptujem zaradi pride-.lovainja »ltika« nazivali liikarje in lirka-rijo' ali drugod radi naše »bergiiš« ber-gušarje in bergiišarijo ter radi »bunde« bitndarje in but»darrjo. Raba takih in slično izpeljanih žaljivih izrazov, če obstoji kje v ustih priproste-ga naroda, ne sme postati običajna med njegovim razumništvom, kajti ti izrazi so varavi, krivični in žaljivi in ne vsebujejo za nikogair nobene dike in časti, koje je vsak človek in pokrajina v polni meri vredna in potrebna, kakor to lepo izraža hrvatska rečenica: »Rodjena gruda, svetinja je svakoga naroda« ! »Domovina, kak’va bila, rodjnom’ je sinku mila!« R. Cigan ostane cigan. Nekemu ciganu so sporočili, da mu je zgorela hiša in da so mu vse pokradli zlobni^ ljudje. — Žal mi je — je rekel cigan —, da nisem bil doma. Mogel bi tudi jaz kai izmakniti. Razumljivo. — Doslej še pri nobenem vlečenju srečk nisem dobil ničesar. Vi pa trdite, da pri vsakem vlečenju dobite. Kako 16° — Jaz sem zobni zdravnik! Težaven odgovor. — Tetica, tetica, samo to mi šč povej: Če sc čebela vsedc na-koprivo, ali tedaj kopriva bode čebelo, ali čebela ko- PEiiio? ^9A*iu iti I/aibOu O zločinčevi osebnosti v modernem kazenskem pravu is predaval v ponedeljek v Društvu jug. akademikov v Mariboru namesto nenadno zadržanega univ. prof. Ozvalda, ki predava jstotam 16. t. m., univ. prof. Aleksander Maklecov. Vsebina njegovega predavanj je bila zelo zanimiva in aktualna, radi česar podajamo kratek referat. Edini kriterij današnjega presojanja ni zgolj zločin, ki mu je kazen pravna posledica; kazensko pravo se je marveč po obsegu danes zelo razširilo in jugoslovanski kazenski zakonik pozna z ozirom na odgovarjajoče objekte tri vrste sankcij kaznivih dejanj: kazen, očuvalao sredstvo ter prisilno vzgojo. Kazen, ki je predvsem povračilo za storjeno zlo, se odmerja po stopnji kazenske odgovornosti. Očuvalne odredbe so namenjene družbi nevarnim storilcem, vzgojna in poboljševalna sredstva pa otrokom do 14 let in mlajšim mladoletnikom od 14.—17. leta ter naj nekako nadomestijo pomanjkljivo ozir. napačno vzgojo. Kako naj presojamo zločinčevo odgovornost pred kazenskim zakonom? Stari kazenski zakonik je presojal kazensko odgovornost človeka brez njegove posebne diferenciacije ter je upošteval osebnost le v toliko, v kolikor se je odražala v poedinem dejanju. Zastareli način borbe zoper zločinstvenost pa se je pokazal kot nezadosten. Zato je nastopila v kazenskem pravu kriza ter so se porodile nove težnje, ki hočejo kaz. pravo psihološko poglobiti ter prilagoditi kazensko odgovoronst zločinčevi individualnosti. Danes je kaz. pravu storilec živ invididuum z vsemi podedovanimi in pridobljenimi lastnostmi in je torej tudi vsako njegovo dejanje odraz celotne osebnosti. Danes dejanje samo ni več edino merilo kazenske odgovorno- sti. Zločinčevi nagibi, nagirenja in značaj, torej njegova osebnost, vse to je zavzelo v kaz. zak. pomembno mesto. Novo kazensko pravo upošteva vse psihološke momente, ki označujejo storilčevo osebnost ter prikazujejo notranjo sliko psihološke vzročnosti, in pozna sledeče vzroke zločinske odločitve: nagib (motiv), nagnenje in značaj. Med drugim je predavatelj označil to-predmetno pojmovanje (o pomenu kaznivega dejanja) angl. filozofa Benthama ter ovrgel napačno mnenje italijanskega kriminalista Enrica Terrija. Podrobno je razvil pojmovanje prej navedenih vzrokov, pri čemer so važni zlasti podzavestni nagibi, na katere je v psihoanalizi opozoril Freund! Sem spada tudi transpozicija motivov (če neki motiv povzroča dejanja povsem druge vrste kakor je sam). Vse tri vrste vzrokov se sukcesivno stopnjujejo ter dosežejo svoj vrh poglobitve glede spozna-vana v svrho odmerjanja sredstev in kazni v značaju ter v ožjem pomenu v celotni osebnosti. Čim popolnejše je spoznanje, tem večji more biti vpliv na zločinca s sredstvi kazenske in očuvalne represije. Osebnost zločinca ima pomen za določitev stopnje njegove kazenske odgovornosti, kakor tudi za izvrševanje poedinih kazenskih sankcij. H koncu je prof. Maklecov dodal tipe zločincev ter povdaril, da obeta novi kriterij presojanja državi večji uspeli v njeni borbi zoper zločinstvenost ter ji v izvrševanju težke in odgovorne dolžnosti pomaga v stremljenju za združitvijo načela dosegljive smotrenosti in pravičnosti. Zanimivo predavanje odličnega predavatelja so poslušalci sprejeli z razumevanjem in priznanjem. d. cv.— je cvet naših komponiranih sevdalink in zasluži, da jo odkrijemo svetu. V drugem delu so najbolj vžgale slovenske narodne. Predvsem Druzovičeva »Škrjanček poje«, ki je bila toplo m dobro podana, posebno druga in tretja kitica, ki sta ritmično težji. Tudi v Adamičevi »Fantje že vriskajo« in v Ma- roltovi »Kosi« s fantovskim Živkovim solom je zbor pokazal višine, ki jih naj pesem doseže. Po končanem koncertu se je vršil v dvorani prisrčen družabni večer. V pesmi je prehitro minil. Častitamo družini »Drave« na uspehu in poslanstvu, ki ga vrši! Mirkov večer v Ptuju Minulo soboto 4. t. m. je priredila naša Glasbena Matica svoj redni letni pevski koncert, na katerem so se izvajale samo skladbe skladatelja Vasilija Mirka. Niz 14 različnih njegovih skladb za moški, ženski in mešani zbor ter za glas in klavir se je razplel in nam pokazal deloma razvoj, še bolj pa mnogostranost tega našega skladatelja. Na vsem izvajanju sporeda se je videlo, da je zborovodja ravnatelj Šedlbauer pripravil svoj zbor z veliko skrbnostjo in da so se vsi sodelujoči potrudili podati Mirkove skladbe v kar najlepši obliki. Znano je, da spada pevski zbor ptujske Glasbene Matice k našim prvim zborom, čeprav ni mnogoštevilen in to je dokazal tudi sedaj. Prijetna vpetost, vzorna disciplina in dobra dikcija. Moški zbor je odpel pesmi: Na trgu, Podoknico in Pradedom, ženski tri Utvine (Mraz, Koliko je zvezd in Jurjevo), mešani po Rokoko, Svatbo na poljani, Majolčico, Zelenega Jurija in Narodno romanco. Solist tenorist J. Jarc je s svojim mehkim in prožnim glasom zelo fino podal tri samospeve: balado Vojak, Mojo ljubav in Kateri kerub. Pri klavirju sta se izkazala kot diskretna in fina spremljevalca deloma zborovodja sam, deloma prof. Kabajeva. Pri zaključnem komadu (Narodna romanca), v katerem je imela tudi naša solistka ga. Drvenik priliko pokazati svoje lepe glasovne sposobnosti, je sodeloval tudi orkester. Vse točke je občinstvo sprejelo z velikimi aplavzi, ki so se posebno stop njevali, ko so nazočemu skladatelju prof. Mirku poklonili pevci lovorjev venec z narodnimi trakovi. Skratka: večer je bil izredno prijeten in so vsi obiskovalci odšli z najboljšimi vtisi. —I lUtudu vi vsek vekov Pušice v svet in življenje Pri resnem človeku je vsako delo že pred pričetkom gotovo.. Pri lahkomiselnem pa celo tedaj ne, če je že končano. JleiuGti Uspel koncert „Drave" v Framu Mesto se zadnja leta vedno bolj odteguje deželi. Z njim smo skoro brez kulturnih stikov. Odrezani životarimo v lastno smer, obsojeni v krog odražanja. kolikor ne presega ta krog družabnosti. Ijevski odsek »Drave« je napovedal za 5. aprila v Framu koncert. Z izrazi simpatije smo pričakovali tega dogodka. Radi slabega vremena in slabe organizacije je bil pa koncert slabo obiskan. Pester spored je obsegal 18 narodnih in umetnih jugoslovanskih skladb najrazličnejših skladateljev stare in nove smeri. Simpatična družina »Drave« nerazpoložena vsled slabega obiska sprva nekako ni mogla najti kontakta. Ko pa je kmalu zaslutila, kako poslušalci z užitkom sprejemajo pesem, nam jo je podajala s prisrčnostjo, ki nam je poleg bogastva pesmi odkrila tudi vso vrednost voditelja družine g. Albina Horvata. V zboru prevladujejo nekoliko prvi basi. Enotnost podajanja, jasna izgovorjava, pazljivost, gibčnost in globoki basi so odlika zbora. V prvem delu sta izmed slovenskih želi največ odobravanja Hochmiillerjev »Gosposvetski zvon« in Mirkova »Katrica«. Vso posebnost in lepoto naše pesmi pa nam je zopet odkrila Konjovičeva »Pod pendžeri«, ki jo je odpel koncertni tenorist g. Avgust Živko s spremljevanjem zbora. Pesem Kdor se za dobro reč navduši, je gotovo plemenit. Ne izvede pa nobene. V tem je tragika navdušenosti. Človek, zdrav. ki nima nikdar časa, ni Bolje je ne imeti svoje mnenje, kakor pa imeti svoje mnenje, pa da ne moreš odpreti ust. * Svet je kakor norišnica, v kateri vsakdo meni, da je modrijan. Dve tri o ženskah Vsaka žena je mati. četudi nima otrok, ima vendar nekaj: moža. * Žena je tako stara, kakor jo smatra ena njenih najboljših prijateljic. * Iskati poznanstvo žene je vedno tvegana reč. Hoteti jo spoznati — korajža. * Lepa žena je vedno manj nevarna, kakor pa interesantna ženska. * Je izredno veliko bistrih in pametnih žensk, katerih edina neumnost je njihova pamet. Ge poteka tvoje življenje že delj časa prenaglo, prekini ga za nekaj dni popolnoma. Vzpni se preko vsakdanjosti in zri z višine na svoje jivljenjske poti. Če se ti slabo godi, ne pričakuj konca sveta, potem boš lahko dolgo čakal. * Ne čakaj, da se tvoja usoda okrene, marveč jo sam preje obrni. * Iz dolgočasja lahko umre samo oni, ki je že bil mrtev rojen. * Najlažje koraka oni, ki nosi ves svet v svojem srcu. Na tucat nedoumljivih žensk še pride ena, ki more moža razumeti. ne Posest žene, ki šele izgubi: »nedolžnost«. velja, kadar se Ženo imeti: nekaj telesnega. Ženi pripadati: nekaj duhovnega. * Ženske in moški se ne bodo nikdar mogli sporazumeti, kajti vsi iščemo nekaj temeljno različnega: vi nas — m? vas. A.: Varstvo in zaščita naših ptic Pri nas in v drugih kulturnih evropskih državah obstojajo ornitološki observatoriji, ki znanstveno raziskujejo ptičje življenje, zlasti pa njihove selitve. Ti zavodi o b r o č a j o ptice, da se lahko nadzira njih vračanje iz južnih krajev v prvotno domovino. Ti zavodi se posebno zanimajo za koristne ptice: žužkojede in ujede. Pobudo, da napišem te vrstice za javnost, mi je dalo to, da so ljudje večkrat našli male ptice z obročki in se povpraševali: odkod in čemu to? Žužkojede pokončujejo na naših kulturnih rastlinah mnogo škodljivega mrčesa, gosenic in na milijone jajčec metuljev, ujede pa veliko število poljskih škodljivcev, miši in drugih glodalcev. Več kot 80 odst. hrane kanj in sov uharic obstoji namreč iz miši. Zelo koristne so te ptice za naše vrtove, polja, sadovnjake in gozdove. Naše male žužkojede (ptice pevke, detli, žolne) in ujede mnogo pomagajo našemu poljedelstvu in gospodarstvu. Naj navedem samo nekaj primerov, kako je zaradi nerazumnega uničevanja ptic v nekaterih državah, bodisi v zabavo ali za hrano, povzročilo težke na-rodno-gospodarske neprilike in škodo. Slovanski in germanski narodi ne prc ganjajo tako ptic kakor je to v veliki meii navada romanskih narodov in Grkov V I t a 1 i j i se je v novejšem času sloviti švedski zdravnik Axel Munthe po tegoval za varstvo ptic in je dosegel, da je italijanska vlada prepovedala vsako lovljenje ptic na otoku Capriju. Spoznanje, kako so nam te ptice koristne, je skoro v vseh kulturnih državah rodilo uzakonjeno varnstvo koristnih in redkih ptic. Seveda proti starim ljudskim navadam to le malo pomaga. Razne poročila iz prejšnjih let nam pravijo, kako ima Francija malo teh koristnih ptic. Tako se je zgodilo, da je mestnim nasadom in sprehajališčem v Marseillu pretila velika nevarnost, da bodo gosenice uničile vsa drevesa. Mestna uprava si je morala za drag denar preskrbeti iz drugih krajev okrog dva tisoč penic, da jih je potem izpustila v nasade. In ta mala bitja so rešila drevesa. Zopet drugi nam poročajo, da so nekatere ptice, ki so bile pred 50 leti precej razširjene, danes že redke. Neki pisatelj izraža bojazen, da •čez nekaj desetletij v prosti naravi v Franciji ne bo drugih ptic kakor vrabci. De Parville trdi, da ta poročila niso prav nič pretirana. Tteba je zopet upostaviti v naravi tisto ravnovesje med živimi bitji, ki ga je človek uničil z enostranskim gospodarstvom. V naših krajih pa je koristnih ptic v prosti naravi že zadostno število, samo treba je več smotrenega in razumnega varstva, stika z naravo in ljubezni do prirode in do domovine. Kako važne so ptice za gospodarstvo, so pokazala številna opazovanja. Da se nasiti, mora namreč sinica dnevno zaužiti toliko hrane, kolikšna je njena teža in to so večinoma same škodljive žuželke. Ko pitajo ptice svoje mladiče, tedaj uničijo še mnogo več škodljivcev kot v drugih časih. Tako* n. pr. slavčki in penice ob valitvi rabijo več kot 400 žuželk dnevno. Najvažnejše so pa seveda za nas sinice, ker se one ne selijo, ostanejo ves čas pri nas. Pozimi pa, ko nimajo dovolj druge hrane, uničijo na milijone jajčec metuljev; dognali so, da na dan okrog 10.000. S kulturo tal se vedno bolj in bolj krči grmovje in žive meje in tako nimajo bivališča naše najbolj koristne ptice. Prav tako izginjajo tudi stara drevesa, edina skrivališča in gnezdišča nekaterih našilnkoristnih ptic kakor rdečerepk, sinic, brglezov, detlov, največjih zaščitnikov naših gozdov. Skrbeti moramo, da pospešimo razširjanje in razmnoževanje naših ptičjih vrst. Zato moramo priporočati vsakemu umnemu gospodarju, naj ne poseka vsega grmovja, naj živih mej ne nadomešča z žičnimi ograjami. Če na njegovi zemlji ni grmovja, naj ogradi vrtove z živo mejo. Prav tako naj bi gozdarji ne izsekali vsega starega drevja. Veliko več koristi bodo imeli, če pustijo tu Pa tam kako staro votlo drevo in s tein nudijo pticam zavetišča, kot pa, če bi tam zraslo novo, lepo drevo. Sedaj pa, ko se že vračajo naše -sC' livke z juga, preskrbimo jim valilnico, kjer jim primanjkuje naravnih gnezdišč. Stara gnezda, katera so deloma poško-dolave vremenske neprilike in vise na vejah, bodo nekatere vrste ptic še P°' pravile in uporabile. Pa ne varujmo ptic samo zaradi n."' hove koristi, saj so najlepša in najbo l ljubka bitja v naravi. Z ugodno telesni obliko, z živo pisanim perjem, z žival-' nostjo in čudovito lepimi glasovi vzbu jajo v nas lepotna čuvstva. Tudi najleP* kraj izgubi mnogo svoje lepote, če £a ne oživljajo pevci. $&uafa& i/fteašokja Delavnice državnih železnic v Maribora PREKO 27 MILIJONOV DINARJEV OSTANE V MARIBORU. — LETNI MATERIALNI IZDATKI 41,200.000 DIN. Eno izmed največjih podjetij v Mari-ooru so delavnice državne železnice. Nekdanja južna železnica je zgradila progo k Dunaja v Trst v več etapah. Del proge Gradec-Celje se je otvoril leta 1846, torej točno pred 90. leti. Po dograditvi prve proge je sledila leta 1863 dograditev proge Maribor—Franzensfeste. Istočasno z otvoritvijo nove proge so se zgradile tudi delavnice južne železnice, ki so se otvorile 9. marca 1863. leta. Delavnice so nameščene na zemljišču, ki je v katastralni občini Studenci in obsega prostor 173.000 kvadratnih metrov. Delavnice so bile za tiste čase popolnoma moderno urejene po francoskem načinu. Družba južne železnice je skrbela za svoje osebje. Leta 1863 je postavila staro, leta 1868 novo kolonijo ob Fran-kopanovi ulici. Zgradila pa je tudi veliko stanovanjsko hišo na mestu, kjer je sedaj nova delavnica. Kupila pa je veliko stanovanjsko hišo od barona Rasta »a Tržaški cesti. Imela je 42 hiš s 335 stanovanji, v katerih še danes prebiva ca. 1600 ljudi. Na svoje stroške je dala postaviti družba v koloniji leta 1872 svojo šolo. Leta 1874 je sezidala »skladišče za živila« (sedaj zadruga). Bogata nad 4000 knjig obsegajoča knjižnica je bila za malenkostno odškodnino na razpolago vsem železničarjem. Pravilno lahko Presodimo vse ustanove le, če pomislimo, da je bilo to pred 60.—70. leti. Polagoma se je obrat razširjal. Tik pred vojno so na mestu, kjer je bilo nekdaj poslopje »Stirija«, postavili novo delavnico. Tudi lastno parno žago je zgradila delavnica kmalu po pričetku o-bratovanja. Tako je polagoma pred vojno narasla do sedanjega obsega. Po vojni se je delavnica samo spopol-njevala in preuredila od nekdanjega parnega pogona na električni, tako da je sedaj le neznaten del še na parni pogon. — Kar se pa socialnih ustanov tiče, je ostalo večinoma vse pri starem, kljub temu, da se je obrat polagoma večal in je naraslo število delavcev za ca. 600. V nekaterih ozirih je celo nazadovalo, tako da je morala stopiti privatna iniciativa na mesto državne, kolikor je bilo to mogoče. Danes je zaposlenih v delavnicah 1981 delavcev in 155 nastavljencev in 12 dnev ničarjev, skupaj 2148, ki prejema Din 27,952.000 letne plače. Ves ta denar ostane v Mariboru in bližnji okolici. Že s tega lahko razvidimo, kako velikega gospodarskega pomena je obrat za Maribor in okolico. Zazidane površine je pri delavnicah 46.527 kvadratnih metrov, poleg tega se nekatera dela izvršujejo tudi na nepokritih prostorih, ki zopet znašajo 25.050 kvadr. metrov, skupna Dovršina pa znaša 109.321 kvadr. metrov. Vse zgradbe in zemljišče je ocenjeno na 26 milijonov Din. K temu je potreba pri- Pretekli teden je bil ustanovni občni zbor nove podružnice CMD pri Sv. Treh Kraljih nad Marenbergom. Podružnica šteje 32 članov. Občni zbor, ki ga je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Adam Friderik, je bil manifestacija obmejnih kmetov, delavcev in kočarjev za dobrobit našega obmejnega kraja. — Občni zbor je tudi pozdravil v imenu marenberške NO in Sokola učitelj gosp. Terčak. Pri volitvah se je izvolil sledeči odbor: predsednik Adam Friderik posest, podpredsednik Mozer Maks posestniški sin, tajnik Kolar Vilko učitelj, blagajnik Ljubitelji nogometnega športa bodo za velikonočne praznike prisostvovali zanimivemu nogometnemu turnirju, ki se bo v nedeljo in ponedeljek vršil na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti. Zanimiv bo turnir radi tega, ker bodo po dolgih letih v Mariboru nastopili nogometaši iz Dunaja, in sicer amaterski klub Wiedner Sportfreunde, ki bodo prvi dan merili svoje moči s SK Železničarjem. Razpored prvega dne, to je v nedeljo, je izpopolnjen še s tekmo ISSK šteti še ca. 7 milijonov Din vrednosti za stroje in orodje. — V delavnici se stalno popravlja po 17 lokomotiv, 9 tenderjev in 531 vagonov. V pretečenem letu se je v to svrho porabilo 2,819.000 KW elektr. toka četrt milijona kubičnih metrov plina, ki ga pa delavnica sama proizvaja. Potrošnja premoga, koksa in oglja je znašala 7265 ton, kisika pa 25.247 kubič. metrov. Poleg tega se uporabijo ogromne množine lesa, železa in drugih kovin. Letno znašajo materialni izdatki 41 milijonov 200.000 Din. Tudi od tega ostane velik del v Dravski banovini. Podatke prinašamo, da uvidi naša javnost, kake velike važnosti je baš za naš obmejni Maribor delavnica drž. železnic, da je obstoj teh vitalnega pomena za Maribor in njegovo zaledje. Pernik Gregor posestnik. V odbor pa, Napotnik Ivan, Onuk Rudolf, Valtl Filip, Novak Friderik. Pobudo za ustanovitev je dal učitelj Kolar Vilko, ki je zbral o-krog sebe vse kmete, kočarje in delavce. Pod okriljem CMD se bo ustanovila tudi javna knjižnica za obmejne prebivalce. S to podružnico se je narodna zavest naših obmejnih prebivalcev poglobila, kajti navdušenje, ki je vladalo na ustanovnem občnem zboru, je potrdilo, da imamo na vrhu Kozjaka zavedne Ju-gosfovene. v naši nogometni spanji. V ponedeljek pa si bosta stala nasproti najpreje premaganca iz prvega dne, nato pa zmagovalca. Kdo bosti ti, je težko reči, zlasti ker ne poznamo moči Dunajčanov. Iz rezultatov, ki so jih dosegli v letošnji nogometni sezoni, so Wiedner Sportfreunde zmagali proti močni enajsterici FC Wiena s 4:1, protj Linzer ASK 3:1, proti FAC 6:3, proti »Unione Sportiva Fiumana« 3:1 itd. Po teh rezultatih sodeč so gostje močan nasprotnik, proti Maribor : SK Rapid, prireditvi, ki je do- 6VG-ENIJ SABANOVr HtoSeeuank Moissotui fUtšoto ROMAN Cuvatii Mteie Nova postojanka Ciril Metodove družbe na tCoziaku Sonetna Velikonočni nogometni turnir v Mariboru ŠTIRI NOGOMETNE TEKME OB SOD ELOVANJU F. C. WIEDNER SPORTFREUNDE IZ DUNAJA slej še vedno zbujala veliko zanimanje »Rešiti očeta?« »Ne eno ne drugo. Kako naj ga ločimo od dr. Evarista. Ako se spustita v boj s človeštvom, bo ta boj strašen.« »Zakaj?« »Tebj se niti ne sanja, kaj je Maklen.« »Grad.« “Najstrahotnejša trdnjava sveta. I rd-ujava, ki jo v skrajni sili lahko brani en sam človek proti ogromni vojski napadalcev.« »To ni mogoče.« »A je resnično. Dr. Evarist ima na ‘azpolago najstrašnejša napadalna in °brambna sredstva.« »Misliš, da bi se mogel ubraniti tudi. ‘ko bi ga napadla letala z bombami?« »Maklenu ne moircjo do živega nobe-llc bombe.« »Tega ne verujem.« »Vseeno. Tako je. Ves Maklen je en s*m peklensko genialni mehanizem, ob-jkn mirno tega še z vsemi mogočimi od-“'ialnimi in razkrojevalnimi žarki, ki jih razen dr. Evarista' nihče ne pozna.« »Končno mora vendarle biti tudi neka ki premaga njegovo moč.« »Morda je, morda pa je tudi ni. Kdo ve?« »In če je res ni? Kaj potem? Kam naj Pobegneva? V svet, ki ga uničujejo pošasti? Potem je tu vendarle bolj varno.« ^Monda. Toda treba je peepeečto uni- čenje človeštva, moja draga. To bo mogoče samo, ako svet izve, kje je izvor peklenske nakane. Nama pa pripada dolžnost, da svetu to povema; nama pripada dolžnost, da najdeva ranljivo točko dr. Seirvarija Evarista in Maklena. To moreva storiti samo, ako pobegneva od tod. Bojim se samo, da človeštvo ne bo hotelo doumeti, da velja napad pošasti vsemu živemu na svetu, ne samo Italiji.« »To bo lahko doumelo.« »Ako ne bi bilo mednarodnih spletka-rij in kovarstev. Doslej ni mogla še nobena nesreča, tudi ne največja, združiti človeštva k skupnemu nastopu. Od tod izvira vse zlo, zlasti zlo tega stoletja. Iz dosedanjih poročil sem razbral, da se ponekod celo vesele stiske Italije, ki so jo povzročile, maklenske pošasti. Celo Nemci, bojni zavezniki in tovariši Italijanov, se ne'ganejo, dasi bi poleg Rusov morda oni edini mogli uničiti Evaristovo peklensko armado.« »Potem jim je treba to dopovedati.« »Prav to hočem; prav zaradi tega moram z Maklena. Jaz in ti sva edina, ki moreva rešiti svet.« »Pred očetom In stricem..,« »To je strašno.« »Vendar edino mogoče.« »Meni zastaja srce.« »Sedaj ne sme več saano za naju; za vse gre. V takih trenotkih se morajo čustva umakniti razumu in višji, vseobči dolžnosti.« »To je težko.« »Zavidanja prav gotovo ni vredno.« »In če se beg ne posreči?« »Potem naj pomaga Bog nam in vsem, ki jih je ustvaril po svoji podobi- Vendar upam, še več — verujem, da se posreči. Doktor bo prav gotovo poletel v Italijo, da si ogleda razdejanje, ki ga povzročajo njegove pošasti. Najbrže vzame s seboj tudi tvojega očeta. Tako sva ugibala z Bonifacijem Urbanom. Gre le za to, če bo pri odletu pilot navzoč in bo mogel pravočasno vtakniti svoje vložke v zapirala. Ako se mu to posreči, bo igra dobljena.« »Ne še popolnoma.« »Kako?« »In če nas opazi?« »Na begu?« »Da.« »To je malo verjetno.« »A misliti moramo tudi na to. Kako naj se branimo, ako nas dohiti?« »Trcbalo bo vzdržati tekmo.« »Odvisno bo od letala.« »In sposobnosti pilota. Bonifacij Urban je neustrašen mož.« »Na vsak način, beg ne bo tako lahek, kakor si morda mislita.« »Odvisen bo seveda od spretnosti, naglice in — sreče.« »Vedeti pa moramo že vnaprej, kam se zatečemo. Kje bomo najbolj varni pred zasledovanjem.« »T o prepusti meni.« »Premisli dobro.« »Nc boj se.«- katerim najbrže mariborska moštva ne bodo imela lalikega stališča. Vsekakor bodo velikonočne tekme nudile lep in dober nogomet. Turnir se bo vršil ob vsakem vremenu in se bo pričel oba dni ob 15.30. dogodki j* sueiu MEDNARODNA RADIJSKA KONFERENCA. Generalno tajništvo Društva narodov je pozvalo vse vlade, tudi take, ki niso članice DN, naj pošljejo do 15. julija t. 1. svoje pripombe, v zvezi z nameravano mednarodno konvencijo, ki bo letos podpisana na mednarodni radijski konferenci v Ženevi. Konvencija bo vsebovala tudi odredbo, po kateri ne bodo smele radijske postaje širiti v svet lažnjivih in razburljivih vesti. INDIJANKE SE PROBUJAJO. Med kanadskimi Indijankami se je pojavil zadnje čase živahen feministični pokret. Pri zadnjih volitvah so indijanke temperamentno posegle v volilni boj in sta bili dve izvoljeni kot članici vrhovnega sveta enajsterice, ki odloča o vseh internih zadevah indijanskega plemena v Kanadi. Indijanke so na svojo zmago zelo ponosne. FRANCOSKA KRIMINALNA STATISTIKA. Iz uradne statistike je razvidno, da se je lani pred francoskimi sodišči zagovarjalo nad 21.000 mladoletnikov, ki so se pregrešili zoper zakon ‘in postavo. Število obsojenih mladoletnikov je v Franciji naraslo v primeri s predlanskim letom za okroglo 5000. Porast povzroča odgovornim činiteljem veliko skrbi. NOVA AMERIŠKA SENZACIJA. Po usmrtitvi Hauptmana je ameriška javnost obogatela za novo senzacijo. V Sheveportu so novinarji iztaknili neko 16-letno dekle, Roby Poole po imenu, ki že nekaj tednov neprestano govori. — Zdravniki se trudijo na vso moč, da bi ji zavezali jezik, toda zaman. Dekle go-gori noč in dan ter ne občuti nobene u-trujenosti. Slabe sanje. Žena: — Pomisli, danes me je obiskal odvetnik Kozoderec, pa mi je pričel pripovedovati, da vsako noč sanja o naši Marici. Mož (zdravnik po poklicu): Krasno. Pred nekaj dnevi pa je bil pri meni v ordinaciji in mi je tožil, da sanja vsako noč strašne sanje, in je prepričan, da ga tlači mora. »Molila bom.« »In bodi vsak trenotek pripravljena. Morda napoči že danes ali jutri veliki dogodek . . .« »Daj Bog, da bi čimpreje.« »Pazi tudi, da ničesar ne izdaš! Niti s pogledom ne.« »Zanesi se name. Pazi samo, da t. Bonifacij Urban ne izda!« »Ako bi to nameraval, bi bil že storil. Bodi prepričana, da sem se zavedal, kaj tvegam, ko sem se mu približal s takimi nameni. Postavil sem vse na eno samo kocko. Pred letom bi bil gotovo izgubil, toda v tem času, zlasti odkar si ti tu. se je na Maklenu toliko spremenilo, da si vsi žele preč. Polagoma so spoznali, da so Evaristovi ujetniki. Vsi vedo, od Damaza do Sinezija Ma-nerta, da z Maklena v svet ni vrnitve, dokler bo dr. Servacij Evarist živ. Prej so služili tu zaradi bajnih plač in v upanju, da bodo nekoč mogli tam preko gozdov in gora uživati sadove svojih prihrankov, zato so bili vdani v svojo trdo usodo sedanjosti, odkar jim je to upanje splahnelo v nič, služijo samo še zato, ker morajo, ker ne poznajo poti v svobodo. To je tisto, kar daje našim načrtom tako varnost. Prepričan sem, da bi starca celo ubili, ko bi ga mogli in znali in ko bi vedeli, kako potem priti od tod preko vseh vidnih in nevidnih ovir, ki obkrožajo skrivnosti Maklena. Zadržuje jih samo strah, da bi utegnili sami ostati v pasti, v kateri bi poginili kakor ujete tniši po smrti tistega, ki je pasti postavil in jih pozabil prej odpreti. Sicer pa, ta primera je najsijajnejša: miši moraio poginiti v vsakem orimer-u—« b Svila vseh vrst za obleke, O kombineže, hlačke, krasno B blago za dečve, beli CreD de 1 Chine za birmance že od Din S 18’- naprej, otroški jopiči od C Din 18’- naprej, gotovi svileni 1 ženski plašči zadnje novosti. T blago za moške obleke od E Din 14’- naprej. 1719 RF MARIBOR BAZAR v Vetrinjski ulici in prepričajte se sami! Za praznovanje Itttikt Atdii je prav prikladno NOVO BOK PIVO pivovarne UNION Ne pozabite ga okusiti ! 1671 radioaparate "TELEFUNKEN" ,'BLAUPUNKT" ves radijski pribor, najcenejša popravila, solidna postrežba RADIO STARKEL MARIBOR 17-3 Prima Chrom dvokolesa znamke no8 WANDERER na obroke - Velika izbira dvokolesnih delov J \ in gumija (plaščev, zračnih cevi) zelo poceni Franc Lepoša, d. z o. z. Na drobno! Maribor Na debelo! Aleksandrova Cesta 39 Continental • pisalni stroji 10% cenelši! SAMOPRODAJA: IVAN LEGAT 1704 prva specijaloa popravljalnica pisarniških strojev Maribor, Vetrinjska ulica 30 Telefon 24-34 Podruž.: Ljubljana, Prešernova ul. 44 Telefon 26-36 AKUMULATORJI za a uto * radio » motociklc i. t. d 10—20% znižane cene enoletna garancija sposojninske baten je VESNA AKUMULATOR MARIBOR Mitri za lite izletnike! sardine mesnate konzerve pastele vse vrste sira slivovka Specialiteta pa je vsekakor ,.PIavac“ črno stolno vino od tvrdke Kollt, Dubrovnik katero dobite v orig. steklenicah a Din 15- L. Uhler Mitra [piša Maribor. Hani lig , Za poletie smo si nabavili zelo lepe vzorce manufakturnega blaga zlasti svile, Tobral-ko, pralne delene, cefirje za dečve po zelo ugodnih cenab. 1748 Sretka Pihlar Maribor Gosposka ulica 5 Širite „Večernik“ Za birmo dobite veliko izbiro ur, zlatnine in srebrnine pri Alojz M juvelir, zlatar in srebrar Maribor S> Koroška cesta 8 Zidake strešnike dobavi najceneje Opekarna Ormož Oglejte si zalogo ur, zlatnine in optike pri JAKOBU MULAVCU na Kralja Petra trgu. Izvršuje tudi vsa popravila. 1745 Slaščičarna ILICH Slovenska ulica in Aleksandrova cesta, priporoča vedno sveže pc-civo, bonbone in sladoled. 1733 Otroški vozički od Din 240*— naprej pri tvrdki i? Bogomir Diviak Maribor, Tattenbacbova 4 Spomnite se CMDI 9 Spomladansko perilo, nogavice in rokavice si nabavite tam, kjer je velika izbira to je: v modni trgovini A. PAŠ Maribor Slovenska 4 Mali oglasi Razno JOS. TICHV IN DRUG Konces. elektrotehnnično po djetje. Maribor. Slovenska ul. 16, teL 27—56, izpeljuje elektrolnstatacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah. POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. WeixL 9-t I Novo blago za zavese prinaša v bogati izbiri TEKSTILANA BODEFELDT MARIBOR, Gosposka 14 DOBROIDOČO GOSTILNO in trgovino s trafiko oddam radi bolezni v najem ali prodam. Naslov v upravi »Večer nikia*. 1700 KAM? V' gostilno »PrcSernov-i klet., ker tam je najboljše vino. 1429 KDOR HOČE za praznike sc veseliti in res dobro vinec piti. mora na velikonočni ponedeljek na koncert v gostilno Račič v Sp. Hode priti 1 Za obilen obisk se priporočata gostilničarja. t706 NAJLEPŠE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE dobite pri F. Novaku, Gosposka 9. 1531 KOZUBOVINASTE PLAŠČE jopicc kakor vsakovrstne dru ge stvari dajte v shrambo čez poletje strokovnjaku. *“ Prevzamem ix>pravila in predelavo Železnik, krznarstvo. Kopališka ulica (Schcrtoanmov oavjijon). 157.1 KROMIRANJE POCENI! Vslcd amortizacije naše naprave smo znižali cene. — RUDA«, Frankopanov^. H). 177(1 DIVJE PETELINE IN RUŠEVCE prepariram naravno, izvrstno in trajno. Veliki petelin Din 80.—, ruševec Din 50.—, doprsni vel. petelin Din 50.--, doprsni ruševec Din 40.—, Samo rep na zrezlani tableti Din 25.—. Vse živali prepariram 30*/o cenejše od veljav ne tarife samo za lovce. Josip Ziringer, zoološki nai;u-čbv-alec, Maribor, Tvorniška cesta 22, stari Koroški kolodvor. 1710 KAM ZA VELIKO NOC? V gostilno pri -Večernem solncu« v Splavarsko ul. 5, kjer dobite poceni izborna domača vina in prošek. Tudi /.a okusna topla in mrzla jedila in zabavo je preskrbijo no. Priporoča se Marija Drčar. 171S OTVORITEV VINOTOČA na velikonočno nedeljo. — Schwinger, Počehova. 1728 Koncesioniran BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR novčuje: hran. knjižice vseh denarnih zavodov, menice, čeke in druge terjatve, posreduje; naložbe kapitala in posojila v gotovini ali hran. knjižicah, izvršuje: kompenzacijo dolgov ter izravnavo starih saldov med denarnimi zavodi. Vlagatelji, dolžniki in kapitalisti, obrnite se v vseh denarnih in bančnih zadevali le na gornji naslov. Strokovno, kulantno in vestno izvrševanje danili r.a-logoiv. Za odgovor Din 3.— znamk. 1736 KAM PA ZA VELIKO NOČ? K vinotoču k Gaberščku, Hrastje pri Pekrah. 1740 GOSTILNA MANDL ob vsakem času ocvrti piščanci. Prima pekerski rnuška telec. 1725 VINOTOČ ŠTURM Počehova (pri opekarni) otvorjen za Veliko iioč. V slučaju slabega vremena primerni pokriti prostori. 1178 VINOTOČ FERJANČIČ Vinski dol, otvorjen. 1797 JEDILNE IN SPALNE SOBE, sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva' Kompara. Aleksandrova 48. DAMSKE TORBICE, aktovke, nahrbtniki najceneje pri M. Šterbalu, Meljska c. 2. 1822 STAVBIŠCA solnčnega lega, blizu mestaMa ribor, po ceni na prodaj. Janko Uhler, Pobrežje, Nasipi« ulica 55. 1?" POSESTVO tik državne ccste, lu oralov njiv in travnika, v okolici Ma ribora, vse ravno ležeče, brc? men prosto, prodam za polo; vico vrednosti, vzamem tudi vložne knjižico. Resni kupci naj oddajo naslov pod.»Vdovec« na upravo ;/Vcčernika«. 177(3 Volneno blago za obleke v čednih nst zaiamče na. Vesele velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem MODNI SALON FRANJO STAJNKO. Maribor, Tržaška c. 1, jx>-1W4j| drircnica Studenci. 16&7 MADRACE. otoinane, kauče, posteljno vložke naročite solidno in poceni pri M. Šterbalu, Meljska cesta 2. 1823 GOSTILNA »PRI SAVINJČANKI« želi vsem cenjenim gostom vesele velikonočne praznike! Na velikonočni ponedeljek bo kouccrt. Naša vedno vesela in poskočna Pepca bo delila obiskovalcem pisanke v raznih barvah. Z okusnim prigrizkom in dobrim vinom je preskrbljeno. 1804 POSTELJNE ODEJE z belo vato od Dn 70,— naprej. Specijalna trgovina in izdelovanje posteljnih .odej A. Štuhec, Stolna ul. 5. is09 TRGOVSKA PISARNA (ev. soba ali soudeležba) središče ali prometna ulica. Ponudbe pod »Solidno podjetje« na upravo. 1812 POZOR! Vaše obleke, plašče, damske kostume itd. vam- lepo izdela modni salon Franjo Stajnko, Maribor, Tržaška cesta 1, podružnica v Studencih. 1817 Posest Na prodaj lepa STAVBENA PARCELA v Mariboru v Smetanovi ulici Dm Din 50,— in na Teznem v Viktor-Parmovi ulici □m Din 12.—, tudi proti hranilnim knjigam. Vprašati Maribor, Smetanova 59. 1664 HIŠA s 1500 nr zemlje, studencem in grajo za Din 16.000.— rta prodaj. Firmova ul. 35, Zg. Radvanje. 1670 HIŠA Z GOSTILNO in trgovino v Studencih ugod no na prodaj. Gosposvetska ulica I. 1724 Prodani novo, dvodružinsko VILO za 7'1000 Din. Pobrežje, Spe-sovo selo, Slomškova 26, Maribor. 1749 HIŠA vrt, Tezno, 1O.000. Posostveee Pobrežje, 20.000; Hiša, Vrt, Radvanje, na obroke; gostilna sredi Maribora, IHO.OOO. Trinadstropnica, 525.000. Tovarniška poslopja. -100.000; vilo, potrebno 60.000, proda Posredovalnica, Maribor, Slo venska ul. 26. 1757 LEPA STAVBIŠCA prodam v Razvanju, izven mesta zaščitne cone. solnčno ležeča,' k-' uro od mesta, ob vhodu v vas, tik okrajne ceste. za ceno 4—5 Din za ni". Izvrstna zemlja za vrtove in polja, parcelo 800 m* do 2000 m5 velike. Vprašati pri Rti-doliu Kiffmannu, Maribor. Melje. 178® uporabljajte mazilo, mikstura, milo izdelovalec lekarnar Hondini Slovenska Bistrica Ogl. reg. br. 7J* od 5. ni. 1935. 1715 Novozgradba, 1 soba. kuhinja •vrt, Din 7000. — Novozgradba 2 sobi, kuhinja, veliki vrU 28.000. — Lepa vila, 5 sob kuhinja, velik vrt '80.000. — > Velika trgovska hiša z. lokalom in gostilno, 23 oralov zemlje v večjem kraju 120.000 — Dobičkanosno posestvo, 23 oralov, z inventarjem Din 1.35.000. — Posredovalnica Rapid«, Gosposka 28.' 1811 Stanovanie KONFORTNO STANOVANJE štirisobno s kuhinjo, kopalnico in vsemi pritiklinami oddam s 1. junijem. Primerno tudi za pisarniške sobe. Dopise z navedbo naslova na upravo »Vcčemika« pod T.Centrum mesta«. TRISTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem« malim vrtom, davka prosto-prodam za Din 81.000. Vprašati Kralia-Matjaža 10, St«" denci pri Mariboru. 171- PETSOBNO STANOVANJA sc odda v vili pri parku, cv-z garažo. Ravno tam sc odt-‘t soba s kopalnico. Vprašati Trubarjeva ul. 11. 174"! STANOVANJE oddam dvema osebama, na{' raje upokojencem proti uc** ucmu odslužku. Vprašati trgovini Lupinšek, Košaki. 1785 HIŠICA (soba in kuhinja), z gradbeno parcelo za vilo, ca. 900 ms, lepa lega v kamniškem predelu vil (Ipavčeva ul. 49) na prodaj. Vprašati Stičevič, Slovenska ul. 8, v trgovini. 1766 NOVA HIŠA, ri sobe, kuhinja, na prodaj. Studenci, Kral-Matjaževa 56. 1813 Dvosobno, pritlično STANOVANJE oddam. Prečna ulica 4. soba uporabljiva za lokal a* obrt._______________________ Soliden boljši GOSPOD išče. stanovanje z vso usKt" s 1. majem. Ponudbe naslovi na upravo »Večernika« »štev. 1789.. "Z GOSPODA sprejmem na hrano in #»“ vanje poceni. Gubčeva U‘* 3-1 Melje.___________ JR1 MALO STANOVANJC oddam takoj. Studenci, Izkopano va 4, 1821 Dražestno blago za dečve v ljubkih novili vzorcih" TEKSTILANA BODEFELD1 MARIBOR, Gosposka '\A J Mariboru, dne 11. IV. 193f Aariborskl »Večer 11 Ilc« Jut. Stran ■te m in iiffija izbira - ugodne tene! J. PREAC, MARIBOR manufaktura in konfekcija Glavni trg 13 Z A HVALA Za vse prisrčne in številne izraze sočuvstvovanja, ki smo jili prejeli ob smrti naše nad vse ljubljene drage matere, stare matere, tašče in tete, gospe Marije Riedl izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Še posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, gasilski četi Pobrežje, pevskemu društvu »Zarja za v srce segajoče žalostinke in vsem, ki so počastili njen spomin s spremstvom na' njeni zadnji poti, kakor vsem darovalcem cvetja in vencev. P o b r e ž j e, 10. aprila 1936. 1830 Žalujoči ostali. veletrgovina z v i n o H Puoel & Rassmen 1760 MARIBOR, TRG mn I SVOBODE 3 H MEDNARODNO ODPREMNISTVO lastnik: J.S tu mn t Brzojav: Transport - Teleion 23-50 fkaedat 1752 Postni čei:. račun Ljubljana 16-534 Poskusite enkrat tudi Vi £ dobrim angleškim »lasom tvrdke 1766 Maribor, Glavni trg 9 Turistovski kruh Glavna zaloga: feiertag, betnavska 43 TELEFON 28-24 Podružnica: \ Podružnica: JOSIP SKAZA ^SikNOVA VAS Preje Sirk Glavni trg PODRUŽNICA: ULICA 10. OKTOBRA 5 ^ V t, • V a m • W w " • • • m v Moj najbolj znani Erni turiit. rženi kruh je zelo okusen *** ostane v naj večji vročini 8 do 10 dni avei in užiten SPOMNITE SE CMD! Maribor Glavni trg 11 Modna trgovina 1583 Jos. Karničnik i Za solovanie s “ kovčegi, ročne torbice, ^ aktovke, nahrbtniki itd. 01 ^ v veliki izbiri in nizki b g ceni nudi _ IV. KRAVOS S ^ Aleksandrova cesta 13 2 Oglejte si izložbe : .'fiSS 3. ~tx3S% Vinotoč Košaki 62 otvorjen ! 1803 Belka letnik MARIBOR Gosposka ulica 14 priporoča svojo zalogo dežnikov in sprejema vsa popravila Vesele velikonočne praznike cenjenim obiskovalcem želi AMedUicd 1702 trgovec in gostilničar Ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike lastnega izdelka izdelovan e konjske opreme Po naročilu izdelujem vse v jermensko, sedlarsko in torbarsko stroko spadajoče predmete ter jih tudi popravljam H. EGGER, MAR BOR jermenar, sedlar in torbar Gosposka ulica 13 Harmonike in via glasbila direktno iz tovarne odn. tovarniškega skladišča MEINEL & HEROLD S: \ MAkiBOR Cenik brezplačno I7:i; Hanufakturna trgovina FEUK^SKRA^BL Maribor, Gosposka 11 1701 se s svojo bogato zalogo in priznano solidnimi cenami cenj. občinstvu priporoča Jadranska zavarovalna oruzba filijalna direkcija v Ljubljani naznanja, da je po smrti svojega dolgoletnega zastopnika Jot. Baumcistra poverila vodstvo svojega glavnega zastopstva v Mariboru s 1. aprilom t. I. za vse panoge zavarovanja g. VINKU PLASKANU večletnemu sotrudniku pokojnega ter g. KARLU PUGELNU veletrgovcu z vinom v Mariboru Pisarna glavnega zastopstva, ki je sedaj na Aleksandrovi c. 44 se bo preselila s 1. majem t. I. v nove prostore na Trg avobode št. 3, pritličje. Prosimo Vas, da ohranite zaupanje, ki ga je užival dolga leta pokojni g. Baumeistcr tudi gori navedenima zastopnikoma ter beležimo z odličnim spoštovanjem Jadranska zavarovalna družba 1588 filijalna direkcija za Dravsko banovino, Ljubljana Ljubljana. Bethovnova 4, tel. 29-37 hAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^AAAAAAAAAAAAA* Vse poljedelsko orodje zlasti kose najboljšega izdelka, garantirane „Vulkan*', „Blisk“ itd., kakor tudi dobre brusne kamne Vam nudi ugodno tvrdka RINTER & LENARD MARIBOR, ALEK/ANDROVA 34 CENJENE DAME! Za poletje trajne kodre z aparatom znamke „Koschwit*. Specialna vodna ondulacija. Se priporoča Sdan 1754 Maribor, Sodna ulica il. 9 Nizke cene dvokoles, otroških - igračnih - invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev — Cenik franko Tribuna F, Batjel podruž. Maribor, Aleksandrova cesta 26 176 Telefon '26-14 Parfumeriiske potrebščine velika izbira pri BRANKO SUCEVIC 1755 Maribor, Slovenska ulica 8 velikonočne praznike: ABOZA sport-kamgarn delavske otroške šport in mornarske OBLEKE Tovarniške cene! Velika izbira! MARIBOR: J. PREAC, GLAVNI TRG 13 M. KOTNIK, GRAJSKI TRG 1 CELJE: A. DROFENIK, KRAUA PETRA CESTA 11 CREME PERILO OVRATNIKI NOGAVICE KRAVATE1 KLOBUKI ČEVLJI DEŽNIKI Ir o. MARIBOR GLAV TRG Dospela sva, to* da še danes morava k Lahu, da si obnoviva oblačila; že med potjo sva zvedela, da se tam kupi dobro in poceni, tudi za birmance! Čivk, čivklf >#•- Mfteef/ NAŠE LEPO SVILENO moderno v kroju, lahko in prilegajoče osvaja nase dame po svoji ugodni ceni C BUDEFELDT, MARIBOR POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne ylogt na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Gostilna ^Balkan0 Na velikonočno nedeljo ter v ponedeljek KONCERT pod vodstvom kapelnika Werglesa. Pivo iz sodčka, dobra vinska kapljica, domače pecivo i. t. d. Za obilen obisk se priporoča - 1769 gostilničar Franjo Lenart Moške in ženske tkanine, volnene in bombažaste, vseh vrst, moške in deške obleke lastnega izdelka ter izdelovanje raznega perila NA DEBELO IN DROBNO 1 Priložnostni nakup rabljenih strojev, motorjev, materijala, traverz, transmisij, cevi za ograjo in vodo, materijala za poljske železnice. Mehanična delavnica. Nakup in popravila koles, motorjev in avtomobilov. Lastni zavod za emajliranje in poniklanje. Justin Gustinčič Maribor, Tattenbachova ul. 14 žajtmted nad 80 raznih vrst Jugosl. P. Beiersdorf & C., d. s o. j., Maribor la&ai Mam fTlaribor, 6osposka ulica 9 Telefon 25-80 NR DROBNO! Izdeloualnica likerjev, desertnih uin, sirupau. in žganjarna. Rum, konjak, liker, sliuouka, brinjeuec, droženka, klekouač. 5PECPFILITETR: grenčak in uermut. NR DEBELO V$e za avto in motorna kolesa R. LOTZ - MAR8BOR HesUrtua Največja specijalns trgovina v Dravski banovini. Velika zaloga motornih koles NSU, D, „NORTON“, razni nadomestni deli, prvovrstna olja, prikolice, akumulatorji itd. Bencin (čisti in mešani z alkoholom, bencol) po konkurenčnih cenah pri modri črpalki na Kralja Petra trgu mm 500 masM »zora v SVILI. ZASTONJ, ampak pa nizi cenah pil MACUNU Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR najbolj varna naložba denarja, ker jamii za »loge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in x vso svojo davčno močjo — ~ Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in k u la n t n o S D Tfi I 6 ITI S vloge in knjižice na tekoči r I ,1* po najugodnejšem obrestovanju račun Podružnica: CELJE Juinoitajerska hranilnica Avtomobilisti pozor! Bencin čisti in mešani, najboljše olje »Atlantik", dobite najceneje pri črpalki '.Motoroil" družba z o. z. Maribor, Kralja Petra trg 4 Obenem želi vsem cenj. odjemalcem vesele velikonočne praznike! Iteseie J/eiikauatue parnike _ želi svojim p. t. odjemalcem firma »tuna fkaset, žemu* III. Moserjeva ul. 1 posestnik vinogradov, veletrgovina vina in žganja, tvornica pjenusc-a. Veleprodaja lastnih sremskih, srbijanskih in dalmatinskih vin. 1698 Vabilo na VIII. redni občni zbor fyutske s0*MfuuH0u v tkm&om V pom. blagajne, ki bo v nedeljo, dne 26. aprila 1936 ob 10. uri predp. ' (Bali dvorani Narodnega doma v Mariboru, potom izvoljenih delegatov. DNEVNI RED 1. Otvoritev in poročilo načelnika. 2. Citanje zapisnika VII. občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo revizorjev. 6 Abso-lutorij odboru. 7. Poročilo zavarovalno-tehničnega strokovnjaka v smislu § 7, točka 10. 8. Dopolnitev pravil. 9. Predlogi v smislu § 6, točka 16. 10 Raznoterosti. Odlogi v smislu § 6, točka 16 sc morajo predložiti odboru osem dni pred občnim zborom. občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši v smislu pravil § 6, točka 12 pol ure pozneje ^gi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih delegatov. 1729 ______________________Blagajnižko načelstyQ_ Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka JPOLDICELIK" M. Jarc Maribor, Gosposka ulica 11 1791 Maribor. Vetrinjska ulica 26 1720 sprejmem čez poletje v shrambo 1 ■ lil Gosposka ulica 7 ŠIRITE »VEČERNIK«! Bodočnost le za vas neznana dežela Cc hočete spoznati vašo življenjsko pot. ne oklevajte, ampak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče. Gotovo se Vani je že dogodilo, da ste prišli v neznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju sc niste prepustili golemu slučaju in predali lemni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar gre za Vaše najbolj zaželjeno spoznanje. za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar radi dosegli srečo, ljubezen In blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to zgrešite in Vam sreča ute'e zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata. ljubeča žena. tu Vas čaka karijera, bla-N gostanje. Vi pa se trdoviatno držite svojih navad. Loterijski uspeli* se Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe številke n igrate v nepovoljnem času? V takih velevažnih momentih sc prepuščale golema slučaju in njegovim kapricam- Namesto da blodite v negotovost, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom naproti. Spoznali boste jasno in natančno to. kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. Grafološki bureati Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših klijentov. Prosim, čitaite!: »Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na studii mojega življenja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo. kako ste mogli podati tako točen opis mojega * prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moii bodoči življenjski poti. Da Vam pismeno izrazim zalivalo, me je napotil tudi loterijski' uspeh, ki sem ga dosegel v proslem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo Vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze- Stalna in točna adresa se glasi: Grafoioški bureau - Celje pošlnl predal 100. 1675 Maribor, Tomšičev drevored CIRKUS REBERNIGG tem zmerne' Predstave dnevno ob n) Zi.uri. Ha praznin, v sreda, soboto In nedelja ah pol 16.in pal 21. ari. Cene zaene! Otvoritvena predstava danes sobotall. aprila ob pol 21. uri. Prodaja vstopnic pri cirkuški blagajni dnevno od 10. ure naprej ¥i8E9 Eleganten, lahek in praktičen čevelj. Kombinacija lanenega ažuriranega platna z lakom. 5305*' Eleganten in okusen čevelj iz belega semiša. s«’* Udobni sandali z usnjenimi podplati, za isto ceno z gumijastimi podplati. ^ $£§litG Otroški športni čeveljček iz čvrstega usnja in s trajnim gumijastim podplatom. 2695« W?S Za pomladanske izprehode in štrapac. naši udobni in elegantni troter-čevlji z usnjenimi podplati. Otroški sandali iz najboljšega mate rijala. 2851 Čeveljčki iz najboljšega lak-usnja za otroke. čevlji iz boksa za deklice Elegantni čevlji iz prvovrstnega boksa za dečke. 1934- WS2 •' 5305-6^2?2 Zadnji pariški model. Napravi nogo majhno, s svojo tanko peto in z visokim jezikom daje dsvlju izredno ličnost. g mmm s SSBs gSBS®' Za gospode najnovejši model, izdelan iz najboljšega boksa, s perforiramm okraskom in širokim robom. Najnovejša moda športnega čevlja ki se lalvko nosi z in brez jezika. lzdaia konzorcij 4ntra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJ A. .Tiska Mariborska tiskarna d. d.» &*** stavnik STANKO DtETJBLA, vsi y Martbosu.