GLASILO NARODNO-SOCIJAUSTIČNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, ===== I. nadstr. — Telefon: štev. 77. ===== 'Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din. Inserati se računajo po velikosti in so cene v upravi ============ na razpolago. To nal bo po zakonu! Po odhodu ministrske komisije iz Trbovelj. — Uradni komunike. -— Komisija ugotavlja, da postopa Trboveljska popolnoma pravilno po zakonu in da ni mogla drugače postopati. Okrožni urad za zavarovanje delavcev, katerega delokrog se razteza na ljubljansko in mariborsko oblast, je sestavil računski zaključek za 1. 1925. Poročilo k temu zaključku je zelo obsežno in poučno. Odpre nam marsikaj, kar je pri površnem opazovanju našega zavarovanja prikrito. Želeti bi bilo. da bi tej naši najvažnejši socialni ustanovi posvečali resno pažnjo tako zavarovani elani kakor delodajalci. Ta pažnja pa seveda ne sine dobiti izraza v taki kritiki, ki kriči o uerazpoloženju napratu zavarovanju ali o znižanju ali ukinitvi zavarovalnih dajatev. Iz številk vidimo, da je ta ustanova po svojem najrazličnejšem poslovanju ena najobsežnejših naših javnih ustanov, ki s svojim delom posega v naše socialno, gospodarsko in zdravstveno življenje. Zavarovalni urad je edina solidna socialno-politična pridobitev našega povojnega delavstva; stvar in naloga delavstva je, da to pridobitev čuva in — izpopolnjuje in v svojem udejstvovanju stori vse, da bo s0C' faVarovanie res postalo opora in zatočišče bolnim zavarovancem. Z našim zavarovanjem nismo v polni meri zadovoljni in v njem je še mnogo stvari, ki kvarijo pravi namen in pomen soc. zavarovanja, vendar pa bo s sodelovanjem zavarovanega delavstva s-nmega z vztrajnim delom prišel čas, da odpadejo vsi razlogi, ki danes med delavstvom še vzdržujejo kritiko zavarovanja. Mi se zavedamo predvsem ene potrebe: soc. zavarovanje, zlasti za slučaj bolezni mora biti prožno in gibčno, brez okostenelih ovir, ki onemogočajo, da bi prišel oboleli delavec hitro do izdatne in učinkovite pomoči. Ako kje, velja v zavarovanju načelo: Kdor Miro da, dvakrat da. Zato moramo biti proti sedanji organizacijski obliki zavarovanja, ker je skušnja življenja ta, da mora biti vsaj bolniško zavarovanje primerno široko decentralizirano, da more biti v stalnem in neposrednem stiku z zavarovanim članstvom. Na ta način je na eni strani zavarovalni instituciji omogočeno, da brez nepotrebnega zavlačevanja na najkrajši način ugotovi vse predpogoje, ki jih zakon zahteva za priznanje zavarovalnih dajatev, na drugi strani pa je olajšan boj proti izkoriščevalcem, ki so v razmeroma visokem številu doma tudi med delavskimi vrstami. Tudi zdravniška služba, ki je danes v mnogih krajih zelo pomanjkljiva in površna, bi mogla postati efektivnejša, izdatnejša, realnejša in skrbnejša. V mnogih krajih nas izvrševanje zdravniške službe spominja na vojaške in zlasti medvojne ordinacije, kjer je bil človek, ki je iska! zdravja izpostavljen najrazličnejšim surovostim brez zdravil in zdravljenja. Priznamo, da je ureditev zdravniške službe najkočljivejša točka v celem problemu zavarovanja, vemo tudi, da je današnja morala tudi med zdravniškim stanom precej okrnjena, vendar pa je dobra zdravniška služba osnovni predpogoj v vsakem, zlasti pa v bolniškem zavarovanju in zato bo treba tudi to vprašanje urediti in preurediti v zadovoljstvo članstva in vestnih, odgovornosti se zavedajočih zdravnikov. Računski zaključek nam pravi, da je zavarovalni zavod posvečal glavno pažnjo kurativnemu zavarovanju, preventivnemu zavarovanju se ni posvečalo posebne pažnje. To je morda pogreška zakona samega, vendar pa je socialno zavarovanje, ako isto hoče biti v resnici ljudsko, brez preventivnega zavarovanja nemogoče. Za delovno ljudstvo in za celotno gospodarstvo je izredne važnosti ohraniti delovni stan zdrav in krepak. Širjenje kulture zdravja med najširše vrste naroda je najboljše sredstvo ohranitve zdravja. Socialno in tudi gospodarsko je važnejše s preventivnimi odredbami, kakor so n. pr. zdravi delovni prostori, delavcu zdravje ohraniti, kakor pa izgubljeno zdravje vračati. Jedro in bistveni pomen socialnega zavarovanja je ohranitev zdravja, ozdravljenje bolezni in vrniti človeka produktivnemu, ustvarjajočemu delu. Glavna naloga soc. zavarovanja ni, da delavcu daje denarne podpore. Te denarne podpore imajo podrejen namen. Vse višje je zdravje. In pravo, ljudsko pojmovano zavarovanje mora vse svoje udejstvovanje usmeriti k temu višjemu cilju. V teni pogledu morejo delavske strokovne organizacije učinkovito in uspešno sodelovati. Danes žalibog strokovne organizacije in v njih učlanjeno članstvo nima pravega lokalnega interesa za naloge, dolžnosti in — težave našega zavarovanja. Upravni aparat je odmaknjen od njihovega' življenja in vpogled v celo ustrojstvo in delo zavarovanja je otežkočen, ako ne sploh nemogoč. Zato strokovne organizacije v pretežni večini nehote teženj soc. zavarovanja ne podpirajo in sc dostikrat bore za interese največjih škodljivcev zavarovanja, za koristi de-iamržnih ali drugače nemoralnih elementov, dočim težke bolnike puste, da hirajo in propadajo, dočim bi jim mogle s skrbnim nasvetom in pomočjo učinkovito pomagati. Saj vemo, da so ravno oni, ki so pomoči najbolj potrebni, navadno skromni in ponižni in si »ne znajo pomagati«. Na tem polju čakajo naše strokovne organizacije težke, toda hvaležne naloge: na eni strani borba proti izkoriščevalcem, na drugi strani skrb in pomoč resnim bolnikom. Stik strokovnih organizacij z zdravniki bi bil neprecenljive važnosti. Ako pregledamo račun izgube in dobička, kakor ga nam kaže računski zaključek vidimo, da je finančna slika neugodna: izkazuje nad 2 milijona dinarjev izgube. Ta številka kliče vse, ki jim je na srcu blagoslovljajoč razvoj našega zavarovanja, na stražo, na strogo stražo. Lok je do skrajnosti napet in popustiti mora, ker drugače je zavarovanje v resni nevarnosti. Protivniki soc. zavarovanja imajo pred sabo široko polje, po katerem to sveto delavsko ustanovo morejo učinkovito napadati. Zavarovalni prispevki so dosegli najvišjo po zakonu dopustno višino. Zvišati prispevke je nemogoče in vsak poskus s tem sredstvom rešiti finančno krizo našega zavarovanja bi pomenil nevarnost za ob- ' stoj zavarovanja: zavarovalne dajatve bi se zmanjšale na stopnjo, kjer bi ne imele nikakega socialnega ali gospodarskega učinka. Saj so glasovi iz vrst sovražnikov zavarovanja že sedaj uglašeni samo na eno struno: znižati dajatve in to še preden je delavstvo moglo poudariti, da znižanja dajatev ne dopušča, da pa iioče z drugimi uspešnimi sredstvi dvigniti zavarovanje na višino, kjer bi bilo izven nevarnosti. Najvažnejše postavke izdatkov so sledeče: Na denarnih podporah v slučaju bolezni je bilo izplačano Din 10,165.495.19 ali 32.18% čistega predpisa, ne prejemkov. Ta postavka ne odgovarja normali. Previsoka je najmanj za 7—10%, kar znači, da je denarno podporo uživalo veliko število oseb, ki so bolezni samo simulirale, pretiravale ali zdravljenje zavlačevale. Radi teh brezplodnih izdatkov so trpeli resni bolniki. Drugo najvišjo postavko tvorijo upravni stroški, ki so dosegli Din 5 milijonov 704.121.72 ali 18.05% čistega predpisa, torej več kakor celo polovico najvažnejše postavke izdatkov. Ta pojav je absolutno nezdrav. Osnovno načelo vsakega zavarovanja je, da je uprava istega poceni, da nabrani prispevki dejansko služijo le zavarovancem in ne da se cela petina izdatkov uporabi za upravo. Tu je treba temeljite reforme. Podpirali bomo vsako stremljenje, ki bo zasledovalo ta cilj. Zavedamo se, da je v znatni meri na visokih upravnih stroških soodgovoren cel organizacijski sistem našega zavarovanja, ki je centralizirano do skrajnosti. Zato je prvo, kar nujno zahtevamo, decentralizacija uprave. — Pri tem visokem znesku upravnih stroškov je pa posebno značilno to, da je urad-ništvo materijelno na isti stopnji z državnim uradništvom, to je v bednem materijelnem položaju. In kar v tem pogledu velja za državno upravo, velja tudi za upravo soc. zavarovanja. Od osebnih upravnih izdatkov odpade na leto in člana le Din 59.89. Visok odstotek izdatkov so dosegle tudi podpore za porodnice v višini Din 3,102.884.50 ali 9.23%, dočim v drugih državah ta izdatek znaša le okoli 6%. Vzrok temu nezdravemu pojavu je samo 3 mesečna karenčna doba, ki daje pravico do porodniške podpore, dočim v drugih državah ta doba znaša 6—9 mesecev in je na ta način zloraba nemogoča. Poklicno delavstvo pri daljši karenčni dobi ne trpi, zato mora odstranitev te zlorabe v svoje varstvo odločno zahtevati. Oskrbni stroški v bolnicah so znašali Din 3,880.198.67 ali 12.29% naprarn 8—10% v drugih državah. Na zdravilih je bilo izdano Din 4 milijone 43.353.15 ali 12.79 n-pram 7—8 % v drugih državah. Povsem nezdravo višino so dosegli izdatki za zobovje in sicer Din 2,082.862.60 ali 6.59%, dočim bi normalni in dopustni izdatek smel znašati le največ 2%. Ti izdatki so v znatni meri zakrivili tako visok primanjkljaj, ker so preveč liberalni predpisi omogočali največjo zlorabo teh dajatev, zlasti po osebah, katerim v bistvu zavarovanje ni namenjeno. Odločna naša zahteva je, da se predpisi o zobotehničnih dajatvah spravijo v sklad z zdravimi socialnimi ali gospodarskimi razlogi. Zavedamo se, da je zobna nega za človekovo zdravje velike važnosti, toda te nege naj bo deležna na račun urada le oseba, ki je stalno zavarovana in ne osebe, ki se puste zavarovati le mimogrede za nekaj mesecev, da morejo urad izkoristiti. Ako k tem zobozdravniškini stroškom primerjamo izdatke za sanatorije, kopališča in okrevališča v višini Din 350 tisoč 731.19 ali 1.11%. na™ je očividno neracijonelno in nesocialno gospodarstvo. Zato uredite nemudoma vprašanje zobnih dajatev, ki glodajo na škodo delavcev na soc. zavarovanju. Stroški zdravnikom so dosegli Din 3,293.669.83. , Po povprečnem številu članov odpade na člana in mesec od skupnih prejemkov (predpisa) Din 36.02, od izdatkov Din 38.45, od poslovnega primanjkljaja Din 2.43; to znači, da je povprečno na člana in mesec za Din 2.43 predpis prenizek, da bi držal ravnotežje izdatkom. Od čistega predpisa odpade na člana in leto Din 414.80, t. j. za vsakega člana je bilo na leto povprečno predpisano Din 414.80 premije. Cisti predpis bolniško-zavarovalnih prispevkov je znašal v |. 1925 Din 30,322.201.97 ali 89.90% vseh prejemkov: celokupni izdatki iz naslova bolniškega zavarovanja pa so dosegli Din 33,729.326.85 ali 106.75%. K temu računskemu zaključku se še povrnemo. ARGllS je naš najboljši domači informacijski ARGUS ima v vseh krajih zanesljive zastop- ARfilTC obveSia o vsem, zlasti o imovlnskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privat. oseb. A Pni K- ov# Informacije so vedno toine, iz-AKUU3- 4rpne in hitre. ARGUS se nahaja v Vuka Karadiiča ulici 11 ARGUS- o v telefon je 6—25, njegov brzojavni Delavstvo si je veliko obetalo od ministrske komisije, katere naloga je bila, da se na licu mesta informira o razmerah pri Trboveljski premogokop-ni družbi. Kako tudi ne! Delavstvo je bilo prepričano, da mora njegova stvar zmagati, ker je pravična in utemeljena z nepobitnimi dokazi. Prvo nezaupanje se je zbudilo proti ministrski komisiji, ko se je zaznalo, da se komisija naravnost izogiba, da bi prišla v stik z zaupniki delavstva. Ministrska komisija je smatrala, da zadostuje, če je zaslišala galantne gospode od1 Trboveljske. Delavski zaupniki so se morali vsiljevati in prositi, da jih je slednjič zaslišala ministrska komisija. To zasliševanje se je pa izvršilo tako površno, da je moral sleherni delavski zaupnik dobiti utis, da se vrši samo zato, da nihče ne bo mogel dvomiti o »objektivnosti« ministrske komisije. Uradno-fortnelno je jemala ministrska komisija na znanje zahteve delavstva, kajti še preden so bili zaslišani delavski zaupniki, je komisija izjavila, da je našla pri Trboveljski »vse v redu«. Vsa izvajanja delavstva so bila torej vzeta na znanje kot nekak vsiljen epilog k že zaključenim uradnim ugotovitvam. Po vsem tem ni nikogar presenetil uradni koimmlke ministrstva za šume in rude, ki je bil izdan v Beogradu, ko se je vrnila komisija in ki se glasi: »V področju Trboveljske premogo-kopne družbe je bilo odpuščenih 1800 delavcev skupaj z onimi, ki bodo odpuščeni do 15. aprila t. I. Brez odpovedi ni bii odpuščen nihče. Dne 1. marca je bila na 14 dni odpovedana služba 485 delavcem in na šest tednov 57 pod-uradnikom. Delovni čas ostane i nadalje osem ur. Ker je nameravala družba skrčiti število delavcev za približno 3000, se je dosegel sporazum, da se to prepreči. Namesto treh šihtov bosta odslej samo dva. Na ta način bo vsak tretji teden en štht brez dela. Kar se tiče osebnih in rodbinskih doklad, je res, da so bile ukinjene, kakor se je to zgodilo v Bosni, zato pa so se povišale temeljne plače in akordi. Po novi uredbi so se prejemki nameščencev Trboveljske znižali samo za 5 odstotkov. Vzrok za te korake Trboveljske preinogokopne družbe je slaba konjunktura na tržišču premoga. Niti povišanje uvozne carine, niti znižanje prevoznine ni moglo preprečiti, da ne bi madžarski premog konkuriral z našim. Zato se je ustanovila posebna delniška družba, ki bo skušala z znižanjem cen pobijati madžarsko konkurenco. Komisija je ugotovila, da postopa Trboveljska popolnoma pravilno po zakonu in da ni mogla drugače postopati. O tej zadevi bo govoril tudi minister za šume In rudnike v Narodni skupščini.« Ministrski komisiji se je zdelo najvažnejše ugotoviti, da ni bil nihče odpuščen brez odpovedi. Kot bi bil v odpovednem roku ves problem, ne pa v tem, da se rudarje odpušča. Namesto da bi komisija povedala, kakšne korake je napravila, da se 1800 rudarjem preskrbi vsakdanji kruh, je mnenja, da je izvršila svolb dolžnost, če je dognala, da so bili rudarji odpuščeni v pravilnem odpovednem roku. V komunikeju se triumfira z uspehom, da je komisija dosegla sporazum s Trboveljsko, da ne bo odpuščenih še nadaljnih 1200 rudarjev. Ravno s tem uspehom se pa komisija ne sme hvaliti. S tem sporazumom ni žrtvovala Trboveljska niti pare. Namesto treh šihtov bodeta odslej samo dva, to se pravi, da bo odslej skrčeno akordno delo in da bo veliko število rudarjev primorano praznovati skoraj eno tretjino meseca. V službi ostali rudarji dobe veliko nižje prejemke zato, da preneha Trboveljska z redukcijo. Trboveljska se je torej »udala« na račun rudarjev. In to naj bo uspeh komisije? Ni res, da je Trboveljska znižala prejemke rudarjev samo za pet odstotkov. Z novo organizacijo rudniškega dela, z znižanjem mezd in z ukinitvijo doklad prejema večina rudarjev povprečno okrog polovico one mezde, ki jo je dobivala preje. Kako je komisija izračunala le 5 odstotno znižanje mezd, bo pač še morala dokazati. Že naprej pa lahko trdimo, da se ji dokaz ne bo posrečil. Nihče ne dvomi o tem, da je v premogokopni industriji stagnacija. V gospodarstvu se večkrat pojavijo časi, ko mora podjetnik računati z manjšim dobičkom, ali celo z izgubo. Pride pa zopet ugodna konjunktura, ko podjetnik veliko zasluži in z lahkoto preboli svoječasne izgube. Pri Trboveljski je slučaj ta, da je posebno po prevratu imela več let sijajne dobičke. Prav malo bi bila Trboveljska prizadeta, če bi od tistih svojih milijonskih dobičkov žrtvovala nekaj sedaj za rudarje. Če bi ne mogla zaposliti vseh rudarjev v premogokopu, naj bi jim dala delo drugje. Zakaj bi Trboveljska ne zgradila stanovanjskih hiš in izboljšala varnostne in sanitetne naprave? Vemo, da po obstoječih zakonih državna oblast ne more siliti Trboveljske, da na ta način reši zaposlitev svojih nameščencev. Ima pa državna oblast v rokah sredstva, da na indirekten način prisili Trboveljsko, da s svojimi bogatimi sredstvi priskoči na pomoč rudarjem. Saj je država največji odjemalec Trboveljske in lahko pri sklepanju dobavnih pogodb naravnost diktira pogoje. Prav uspešen pritisk na Trboveljsko bi bil tudi ta, da se ji zagrozi s temeljito davčno revizijo. Javna tajnost je, kako se bilančno prikrivajo pravi dobički Trboveljske in koliko se plačuje od teh dobičkov davkov. Državna oblast ima torej sredstev dovolj na razpolago, da pritisne na Trboveljsko! Ministrska komisija se vseh teh sredstev ni poslužila, zato je bila tudi njena misija brez uspeha in preje v škodo kot pa v korist rudarjev. Prav neokusno je, da ministrska komisija zagovarja ustanovitev inter-nacijonalne prodajne družbe za premog, ki je v rokah Trboveljske. Prodajna družba bo »zaslužila« brez vsakega truda letno do 50 milijonov dinarjev. Brez dela pridobljene profite ni potreba zagovarjati uradnim komisijam, zato pač niso poklicane in plačane z državnimi sredstvi. Državna oblast bi morala onemogočiti poslovanje internacljo-tialne prodajne družbe. ki je samo krinka Trboveljske za skrivanje dobičkov in ustanovljena zato, da tem lažje vihti kapitalistični bič po ubogih rudarjih. Komisija je končno ugotovila, »da postopa Trboveljska popolnoma pravilno po zakonu in da ni mogla drugače postopati«. S to zadnjo ugotovitvijo se je ministrska komisija postavila popolnoma na stran Trboveljske. S to ugotovitvijo se je izrekla Trboveljski sankcija za vse redukcije. za vse njene poslovne manipulacije, ki so v zvezi s ceno premoga in z znižanimi mezdami rudarjev. Nezaslišana je ta ugotovitev tem bolj, ker smo vendar mislili, da je ministrska komisija poslovala po naročilu ministrov, ki so ljudski zastopniki, zastopniki konsumentov in delovnega ljudstva, ne pa zaščitniki desetorice inozemskih velekapitalistov. Gospodje ministri so torej popolnoma pozabili, kdo jih je izvolil v parlament in kdo jim je omogočil zasedati odlična ministrska mesta... Po zakonu sedaj strada na stotine rudarskih družin, po zakonu zapušča na stotine rudarskih družin svojo državo, da po zakonu še naprej bogati nekaj čifutskih ino-zemcev... Strašna je resnica, da se je osmelil naš uradni organ zapisati tako besedb o naših zakonih. Želimo mu, da bi samo en teden preživel po svojem »zakonu« bedo trboveljskega rudarja in gotovo ne bi potem nič več tako razlagal naših zakonov! Računski zaključek ©krožnega urada za zavarovanje delavcev. Decentralizacija. — Kultura zdravja. - haloge strokovnih organizacij. — Nad 2 milijona dinarjev izgube. — Prispevki se ne smelo zvišati, dajatve ne znižati. - Pocenitev uprave. - Veliki stroški za zobovje. Napihovanje. Marksisti bi radi veljali kot edini delavski zastopniki. — Politična in strokovna marilšina. — Nezmožnost marksističnih organizacij. Marksisti v Sloveniji trdijo, da so upravičene edinole njihove politične in strokovne organizacije zastopati delavske interese. Ponovno so že izrazili marksisti to svojo trditev v časopisju in pri javnih nastopih. Vprašanje nastaja, če je trditev marksistov utemeljena. Prepričani smo. da ne! Pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico so dosegli marksisti komaj polovico mandatov. In to navzlic temu, da so imeli marksisti v svojih rokah volilni aparat in da so izvajali najhujši teror nad volilci. še slabše uspehe dosegajo marksisti, kadar nastopajo med delovnim ljudstvom z apelom, da jim poveri politične mandate. Pri volitvah v občinske za-stope in v narodno skupščino so dosegli marksisti naravnost malenkostne uspehe. Izgubili so skoraj v vseh občinah večino; pri volitvah v narodno skupščino pa vse mandate. Izguba politične moči marksistov pa ni mogoče nastala vsled tega, ker jc delavstvo politično pasivno, ali pa da je bilo delavstvu onemogočeno udeležiti se volitev, ampak vslcd tega, ker je delavstvo marksističnim voditeljem obrnilo hrbet in je volilo z drugimi strankami. Upravičenost odločujočega zastopstva delavskega razreda bi lahko reklamirali zase marksisti šele tedaj, če bi predstavljali med delavstvom vsaj dvetretjinsko večino. Dejansko je pa položaj ta, da predstavljajo marksisti manjšino, ki absolutno nima pravice, da govori o delavskih vprašanjih s stališča, kot bi imela za seboj vse delavstvo. Marksisti se prav radi sklicujejo na to, da je edino njihovo naziranje soci-jalistično in da je vse drugo, kar se pojavlja pod tem naslovom neopravičeno tega naziva. Marksisti so mnenja, da njihovo tolmačenje socijalizma idejno nadvladuje ostale 'socijalistične po-krete. S takimi trditvami nastopajo lahko marksisti kvečjemu med političnimi analfabeti. Kdor količkaj pozna preteklost in sedanjost .socialističnih pokre-tov, ve, da je marksizem le eden izmed znanstveno obravnavanih in utemeljenih socijalizmov ter da ima samo n. pr. socijalizerri idealističnih smeri (narodni socijalizem, krščanski sodializcm) najmanj toliko eksistenčne upravičenosti kot marksizem. Naravnost smešno je, če se marksisti krase z besedo socija-listi v tem smislu, da so edinole oni upravičeni, da se označujejo s tem naslovom. Smešni tem bolj, ker bi morali vedeti, da so bili že pred Marksom or- ganizatorji socijalizma in da so bili tudi za njim ter so še danes, pa se vendarle ne istovetijo z marksizmom. Ne s stališča svoje idejne veljave, še manj pa z ozirom na svojo politično moč in na številčnost svoje strokovne organizacije — niso torej upravičeni marksisti nazivati se kot edine zastopnike delavskega razreda. Namesto da marksisti vedno govore o svoji »pomembnosti«, naj raje prično razmišljati o tem, koliko so že škodovali delavskemu razredu. Navzlic svoji desetletni organizaciji niso marksisti vzgojili zadostno število delavskih voditeljev, ki bi se dvignili preko demagogične povprečnosti. Pri večini marksistov, ki hočejo odločevati v socijalnih institucijah, v avtonomnih in zakonodajnih zastopih, ni bilo dosedaj slišati ničesar temeljitega, kaj šele da bi reševali socijalne probleme, ki so izven okvira shodarskih šlagerjev. Marksisti so se tudi dosledno branili, da bi v njihovih vrstah soodločevali tudi oni. ki so se'pobližje seznanili s kulturo srca in znanosti. Naj le premislijo marksisti, koliko svojih najboljših prijateljev so prepodili iz svojih vrst samo zadnjih pet let. Za vse marksistične frakcije in stranke je naravnost značilen mentalitet skrajno ozkosrčnega in zgagarskega strujarstva, Bernotova stranka obstoja menda samo zato, da se lahko osebno prepira z oficijelnimi socijalnimi demokrati, oficijelni socijalni demokrati so menda samo zato tukaj, da vodijo boje z oficijelnimi komunisti, oficijelni komunisti z neoficijelnim Makucem, Sedejem in. Štukljem itd. Kdo bi našteval vse te prepire, ki so dosedaj imeli edino ta efekt, da je delavstvo, sledeč vzgledom svojih voditeljev, razprto med seboj in nezmožno za vsako obrambno akcijo pred kapitalisti, da ne govorimo o ofenzivi. Gnile so razmere med marksisti in ne zakrijejo jih še tako skrbno zamišljena ujedinjenja, enotne akcije in podobne reči. Vsa ujedinjenja so le pokazala, da je med marksisti nemogoče doseči enotnost. Še v strokovni Delavski zbornici imajo marksisti tri grupe, ki menda sedaj čakajo samo prilike, kdaj si skočijo v lase. Slovensko delavstvo prihaja do uvidevnosti, da si z marksističnimi voditelji ne bo zboljšalo svojega položaja. Zato so deležni marksistični voditelji vedno večjega nezaupanja. Tudi napihovanje jih ne bo rešilo, tem manj. ker konča navadno tako, kot pripoveduje znana basen o — žabi! Kulturni boi. Izrabljanje cerkve za dosego političnih ciljev. — Ofenziva slovenske duhovščine. — Besede dr. Beneša. O kulturnem boju, boju za svetovne nazore smo na tem mestu že večkrat izpregovorili in vedno smo poudarjali, da smatramo kulturni boj za nepotreben, za naravnost škodljiv, ker se v njem trosijo po nepotrebnem dragocene narodne sile, ki bi uporabljane v drugi smeri lahko rodile velike pozitivne uspehe. Svetovni nazor vsakega posameznika smatramo za nedotakljiv in za njegovo privatno zadevo, v katero se nima nihče vtikati. Ali z drugimi besedami: vsakdo naj si po našem mišljenju uravna razmerje do svojega boga, če veruje nanj, kakor sam hoče in nihče nima pravice, motiti ga pri tem, dokler se drži v okvirju zakona. Dasi torej smatramo vsak kulturni boj za škodljiv in nepotreben, se mu pa človeštvo včasih ne more izogniti, kakor se ne more včasih najbolj miroljuben človek izogniti boju, če se noče dati poteptati in motiti v svojih pravicah. In izgleda, da je nujnost kulturnega boja nastopila sedaj tudi pri nas. Katoliška cerkev in z njo vsa podrejena ji politikujoča duhovščina je prešla na celem svetu v napad. Ta napad se je začel^ na Francoskem, nadaljeval se je na Češkoslovaškem, kjer je povzročil odhod papeškega nuncija, in sedaj je segel tudi na slovensko ozemlje, kjer je Škot Jeglič kot verski uadpastir, katero lastnost poudarjamo, izdal poziv vsem katoliškim vernikom, da ne smejo Citati naprednega časopisja in v katerem lomi kopja za politično Slovensko ljudsko stranko. Torej eminentno izrabljanje vere v politične svrhe in vsiljevanje svojega političnega naziranja katoliški javnosti. In to je, proti čemur Se mora upreti vsak, ki mu svobodna miselnost in svoboda vesti ni samo prazna fraza. Tukaj ne more biti nobenega izmikavanja več, ker tu ne gre več ne za posamezne politične stranke, ne za posamezne časopise in ne za posamezne osebe, temveč edinole za: osnovno vprašanje: ali dopuščamo, da se jgerkev meša v posvetne stvari in se vera potom svoje cerkvene organizacije izrablja v poli- tične svrhe, ali pa to odklanjamo. In odgovor more biti samo »da« ali »ne«, Ali priznam cerkvi tudi posvetno oblast nad seboj in jo smatram za državo v državi ali pa tega ne priznam. V prvem slučaju se bom držal njenih političnih, navodil, stopil v Slovensko ljudsko stranko, postal kratkomalo klerikalec, v drugem slučaju pa bom storil vse, da se prepreči vmešavanje cerkve in izrabljanje vere v politične svrhe. Ustava prepoveduje vsakemu uradniku izrabljanje svoje moči v politične syrhe in mu grozi za prestopke v tem oziru z izredno strogimi kaznimi. Tudi ne srne uradnik, ki izvršuje javno oblast v okraju svojega uradnega področja kandidirati v narodno skupščino, policijski, finančni in šumarski uradniki, kakor tudi uradniki agrarne reforme pa sploh ne. In zakaj vse to? Da ne bi uradniki uporabljali moči, ki jim jo je dala država kot svojim pooblaščencem, v političnostrankarske namene. Koliko večja pa je moč in vpliv duhovnika, škofa na javnost, in kolikd večja škodljivost zlorabe te moči, ki n|fi jo je dala cerkev in država v verske in ne v politične namene. Uradnik nima ne prižnice in ne spovednice, pa se mu ne dopušča vmešavati sc v svoji uradni lastnosti v politiko, ali naj se potem škofu dopušča, da se kot verski nadpastir vmešava vanjo?! To vse je tako jasno, da se prav čudimo, da se najde človek, ki pravi, da je napreden, pa kljub temu tega ne uvidi. In čudimo se, da se najde časopis, ki velja ali vsaj hoče veljati za naprednega, pa vendar prinaša o kulturnem boju, njegovem pomenu in potrebi tako izmikavska izvajanja, da jih je lahko vsakega res svobodomiselnega človeka sram. Ali gre strankarsko sovraštvo res nad vse? Mi rečemo s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem: Ne želimo si kulturnega boja, toda tudi bojimo se ga ne in če nam ga bodo vsilili, ga bomo izbojevali, zmagovito izbojevali, kot so ga že manjše in slabejše države kot je naša. Politični pregled. Proračunska debata bo trajala do konca meseca, nakar bo izglasovan celoten proračun. Vršiti se ima še razprava o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo, zunanjega ministrstva, ministrstva za kon-stituauto, agrarno reformo, za šume in rude in za socijalno politiko. Pri debati o proračunu ministrstva za zunanjo politiko se bo razvila zanimiva debata o potovanju dr. Ninčida v Rim, ki bo mogoče prinesla vsaj nekaj jasnosti, kako je Ninčič obvezal našo državo napram Mussoliniju. Nič manj se ne pričakuje z napeto pozornostjo debate o proračunu ministrstva za šume in rude, kjer bo morala priti' v razpravo interpelacija v zadevi dotacij iz dispozicijskega fonda Trboveljske in kjer bo morati minister opravičiti poslovanje znamenite ministrske komisije, ki se je mudila v Ljubljani in Trbovljah v zadevi redukcije rudarjev. — V finančnem odboru je večina brezobzirno črtala razne upravičene postavke (n. pr. v proračunu min. za socijalno politiko) im pri tem poudarjala, da se to vrši po principu Stedenjai Že takrat jc odgovarjala opozicija, da vladni stranki ne mislita resno s Sledenjem. Opozicijonalni očitki so se izkazali kot resnični, kajti namen vladnih strank jc zvečati reducirani proračun s sprejetjem dostavkov k proračunu za nič manj kot eno 'irliilfjardo dinarjev. Iz Beograda poročajo, da se finančni minister odločno brani sprejeti tako visok dodatek k proračunu. Malo je pa verjetno, če bo lahko finančni minister vztrajal na svojem stališču. Tako' radikalni kot radičevski klub odločno zahtevata, da. se sprejmejo visoki dodatki k proračunu. Radičevei n. pr. že grožijo, da ne glasujejo za proračun, kakor hitro sc ne sprejmejo proračunski dodatki, ki se nanašajo na znatne državne subvencije za sadilce tobaka v Bosni, za obnovo bosanskih vinogradov in rcgulacijo Neretve. Na svojem agitacijskem potovanju po Bosni jc Štefan Radič očivid-no veliko obljuboval volilcem, če se priključijo, oziroma da še nadalje vztrajajo v vr-s-:oh njegove stranke. Sedaj mora Štefan Radič izpolniti vsaj del svojih obljub, kar pa drugače ne gre, da se zvišajo proračunske postavke. O smotrenem štedenju torej pri sedanjem proračunu niti govora ne more biti. Končna vsota letošnjega proračuna gotovo ne bo manjša od prejšnjih proračunov in to navzlic temu, da se vsi gospodarski krogi prav dobro zavedajo, da je davčni vijak že zdavnaj prekoračil svoje dopustne mere im da absolutno ne prenese več zvišanja izdatkov. Vladajoči politiki se pa za te ugotovitve gospodarskih vešča-kov ne zmenijo, njim je v prvi vrsti pri srcu trenoten strankarsko-taktični uspeh in naj potem še tako trpe drž. finance. Shodi. Pri Metliki jc zboroval Štefan Radič in Ivan Pucelj (HSS), v Osjekit dr. Trumbič (HFSS), v Zagrebu dr. Voja Marinkovič (JDS) in pri Pančevem Svetozar Pribičevič (SDS). Kakor je videti, sc vse stranke trudijo, da ostanejo v kontaktu s svojitmi volilci. Obenem so pa številni shodi strankinih voditeljev dokaz, da imamo že v bližnji bodočnosti pričakovati volitve, če že ne skupščinske, pa oblastne in občinske volitve. Položaj vlade. Davidovičevec poslanec dr. Voja Marinkovič je rekel na shodu v Zagrebu, da je uverjen, da 1. maja ne bo več RR vlade. Protivuo tej izjavi hiti radikalna »Samouprava« zatrjevati, da je čisto izključeno, da bi po sprejetju proračuna vlada demisijonirala, ker jc neodložljivo, da se sprejmejo zakoni o izenačenju zakonodaje v celi državi. Navzlic vsem demen-tijem »Samouprave« je pa gotovo, da ne vlada prav nobeno prijateljsko' razmerje med vladujočima strankama. Radikali sc bi že zdavnaj iznebili radičevcev, če bi našli za sestavo vlade novo kombinacijo. Sedaj pred proračunom pa ne najdejo nikogar, ki bi hotel sprejeti nase odgovornost za nekaj, pri čemer še sodeloval ni. Sicer je pa popolnoma v redu, da se tudi radičevci enkrat proslave z glasovanjem za proračun, ki ni po svoji sestavi ne sdjaški, še manj pa splošno ljudski. Z glasovanjem za proračun bodo HSS demlagogiji znatno pristrižene peruti. Zakon o osnovnih šolah. V ministrstvu prosvete se pripravlja zakon o osnovnih šolali. Projekt zakona se bo poslal na vpogled učiteljskim organizacijam. Najboljša kolesa In šivalni stroji so edino PETELINČEVI znamke GRITZNER, ADLER, PHONIX za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija. 30S1P PETELINC. Ljubljana blizu Prešernovega spomenika za vodo. ouuitc« Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroi „Dut>led“ Po drugih državah. Zveza narodov. Meseca marca bi imela biti Nemčija sprejeta v Zvezo narodov'. Sprejem v Zvezo narodov so zagotovile Nemčiji velesile ob priliki sklenjene pogodbe v Locamu. Nemčija naj bi fonda tudi stalen sedež v Zvezinem svetu. Nihče ni ugovarjal, da se Nemčiji da tako odlično mesto v Zvezi narodov. Komplikacije so nastale le v tem, da se jc oglasila najpreje Poljska, za njo Španija, Brazilija in Kitajska, ki so vse zahtevale, da se istočasno ko prejme Nemčija stalen sedež v Zvezinem svetu, tudi njim priznajo takai mesta. Nemčija se je odločno uprla, da bi poleg nje še kdo dobil stalen sedež v Zvezi narodov. Vsi tozadevni državniški razgovori so sc razbili in vstop Nemčije v Zvezo narodov je odgoden do jeseni. Nemčija se je zopet pokazala kot nepoboljšljiv sovražnik miru in sporazumnega sodelovanja. Locarnska ideja je s konfliktom pred Zvezo narodov zelo utrpela. Nova ustava in volitve na Grškem. Diktator Grške Pangalos je izjavil, da bo načrt nove grške ustave izgotovljen po amerikanskem vzorcu. Po tem načrtu bo imel predsednik republike večjo oblast kakor pa dosedaj. Parlament in senat bodeta čisto zakonodajna predstavništva. V prvi polovici maja sc vrši v Grčiji plebiscit, ki bo končno in definitivno izvolil predsednika republike. Grškim politikom, ki1 žive v inozemstvu, bo zabranjcno, da kandidirajo za predsedniško mesto. Po predsedniških volitvah se bodo vršile volitve v parlament in senat. Matteottijev proces sc je pričel ta teden v malem italijanskem mlestu Gliieti. Matteottijev. umor je vzbudil po celem svetu veliko pozornost in vse časopisje ga je označevalo kot najstrašnejši politični zločin. Tudi v Italiji je umor povzročil veliko vznemirjenje in trenotno je izgledalo, da je celo Mussolinijeva oblast v nevarnosti, Z zavlačevanjem razprave je pa Mussolini uspaval italijansko javnost. Danes je položaj ta, da bo proces vzbudil več pozornosti v inozemstvu kot pa v Italiji, kjer so direktno interesirani na poteku obravnave. Še več. Mussolini bo porabil proces za teatralno proslavo fašistične ideje, kajti kot branilec morilcev nastopi pri obravnavi ge- neralni tajnik fašistične stranke. S tem je povedano vse. Proces ne bo odkril čiste resnice in bo vso krivdo morilcev pokazal v luči, kot da so pri svojem zločinskem delu ravnali pod vplivom domovinske ljubezni in z namenom, da rešijo Italijo njenega največjega sovražnika. Politične stranke na Poljskem. Poljski parlament obstoji iz dVch delov: iz sejma in senata. Vsak zakon, ki ga sprejme sejni, mora odobriti še senat. V sejni so izvoljeni poslanci od volilcev brez razlike spola, ki so dovršili 21. leto starosti in stanujejo v svojem volilnem okrožju vsaj en dan pred razpisom volitev. Senatorje volijo volilci brez razlike spola, ki so dovršili 30. leto starosti in stanujejo v svojem volilnem okrožju vsaj eno leto pred razpisom volitev. V sejmu in senatu je sedaj 19 poslanskih klubov, ki predstavljajo 30 strank, med katerimi so najmočnejše: Ljudska poljska zveza 99 poslancev in 30 senatorjev; poljska ljudska stranka 49 poslancev in 12 senatorjev; krščansko - demokratska stranka 41 poslancev in 8 senatorjev; poljska soci-jalistična stranka 41 poslancev in 7 senatorjev; židovski klub (4 židovske stranke) 34 poslancev in 12 senatorjev; krščansko-nacijonalni klub 22 poslancev in 9 senatorjev; Klub narodne-delavske stranke 18 poslancev in 3 senatorje; nemški ujedimjeni klub (6 strank) 17 poslancev in 5 senatorjev; klub zveze poljskih ljudskih strank 40 poslancev in 18 senatorjev; parlamentarni klub kmečke stranke 26 poslancev; ukrajinski klub (3 stranke) 12 poslancev in 6 senatorjev; beloruski klub 11 poslancev im 3 senatorje; komunistični klub 6 poslancev. Nova francoska vlada. Tik pred zasedanjem Zveze narodov je demisijonirala Briandova vlada. Rešitev krize je bila nujna, da ne bi Francoska nastopala pred Zvezo narodov z oslabljeno avtoriteto. Predsednik republike je najpreje ponudil sestavo vlade Herriotu, ki je pa ponudeni mandat odklonil. Nato je predsednik pozval zopet Brianda, da sestavi vlado, ki je nato predložil svojo listo, katero jc predsednik tudi odobril. Takoj po sestavi nove vlade je odpotoval Briand v Ženevo na zasedanje Zveze narodov. KARO-ČEVLJI garantirano priznano najboljša kvaliteta MARIBOR, Koroška cesta št. 10 Strokovni vestnik Delegatsko zborovanje. V nedeljo 28. t. m. se vrši ob pol 10. uri dopoldne v prostorih restavracije pri »Levu« delegatski zbor Narodno socijalne strokovne zveze in Samostojne strokovne delavske Unije, na katerem se bo razpravljalo o skupnih nastopih v strokovnih vprašanjih. Vabimo vse podružnice, da zanesljivo pošljejo svoje delegate, kakor to zahtevamo v zadnji okrožnici osrednjega vodstva. Upravni odbor NSSZ ima svojo sejo v nedeljo 28. t. mu ob 2. uri popoldne v tajništvu. Seje se udeležijo delegati, ki bedo na. dopoldanskem zboTovanju. Zato naj vsaka podružnica pošlje na delegatsko zborovanje po možnosti člane upravnega odbora. Konferenca gorenjskega okrožja. Podružnica Jesenice je podvzela inicljativo in sklicala z odobrenjern osrednjega vodstva NSSZ za dne 5. aprila t. 1., na velikonočni ponedeljek, ob 9. uri dopoldne na Jesenicah okrožno konferenco vseli narodno socialističnih organizacij gorenjskega okrožja. Do sklicanja te nujne in važne konference je privedlo podružnico dejstvo', da je kapitalistična fronta napovedala delavstvu boj. Da ta boj paraliziramo, moramo svoje vrste ojačati. V to bo gotovo mnogo pripomogla konferenca, na katero že sedaj opozarjamo vse naše organizacije na Gorenjskem, ki naj se vabilom odzovejo in pošljejo sigurno svoje delegate. Na konferenci bo zastopano tudi osrednje vodstvo po svojem zastopniku, ki bo poročal. Zagorje. Tukajšnja podružnica NSSZ je imela v nedeljo 14. t. m. ob pol 10. uri dopoldne svoj članski sestanek, ki je bil dobro obiskan. Na sestanku, kateremu je predsedoval tor. Vinko Sedlar, je poročal strokovni tajnik br. Kravos o /TPD in delavskem položaju. Poročilo, ki je bilo zelo obširno, so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje. Na sestanku se jc govorilo tudi o kooperaciji z Unijo in so ob koncu sestanka bile sprejete naslednje resolucije: I. »člani Narodno socijalne strokovne zveze, zbrani na svojem sestanku dne 14. marca t. 1. v Zagorju, so z ogorčenjem vzeli na znanje poročilo o napadu TPD na osem-urnik in znižanja mezde ter redukcije. Tudi so z ogorčenjem vzeli na znanje poročilo o postopanju ministerljalne komisije, ki jc prišla fe Beograda v svrho ureditve zadeve TPD. Zborovalci izjavljajo, da soglašajo z resolucijo, sprejeto na velikem protestnem shodu ljubljanskega delavstva dne 3. marca t. !., kakor tudi z vsemi ostalimi resolucijami, sprejetimi v tej zadevi. Obsojajo obenem postopanje niimsterijalnc komisije, ki ni izvršila svoje naloge. Člani zagorske podružnice izrekajo svojo zahvalo osrednjemu vodstvu NSSZ, ki se je tako odločno zavzelo za rudarje in ga poziva, da tudi v nadalje posveča vso pažujo temu najvidnejšemu trpinu. II. Člani podružnice Zagorje so z veseljem pozdravili vest, da nameravajo NSSZ in Unija v najtesnejši kooperaciji reševati vsa strokovna vprašanja, kar bo gotovo v največjo korist domačemu delavstvu. Podružnica v Zagorju pozdravlja tako misel kot zdravo in priporoča osrednjemu vodstvu, da kooperacijo čimprej izvede, ker le v složnosti narodnega delavstva, smemo pričakovati prave zaščite domačih delavcev.« Po soglasnem sprejetju resolucij je br. Sedlar zaključil lepo uspeli sestanek. Javornik. Tudi pri tukajšnjem delavstvu je pričelo svitati. Delavstvo uvideva važnost in velik pomen narodno socijalne strokovne zveze in se priglaša v njeno podružnico. V kratkem dobimo na Javorniku svojo posebno podružnico. Spoznavanje prihaja in ž njim' raste naš pokret. Novi bratje pozdravljeni! Blejska Dobrava. Tudi nas je zadela redukcija in sicer pri K. I. D. Vzrok redukcije nam ni znan im nam tudi ostane neznan, ker ga najbrže ni. Naša organizacija je imela z ravnateljem Beckerjem hude boje, katerih so se delavci ustrašili in naše vrste zapustili. Sedaj se vračajo in na now vstopajo, ker so videli zmago v naših neizprosnih bojih, odvračajo hrbet od omili, ki so se Beckerju klanjali, da jih je držal v milosti. Mi se nikomur ne klanjamo, neustrašeno gre naša pot naprej. Naše vrste se množijo in. to nam dokazuje, da hodimo pravo pot. Dobrava se prebuja, zanima se za NSSZ in prav živo se zanima za okrožno konferenco. Vsi stari borci so stopili na plan in na delo. Neustrašeno naprej, bratje. Priporočamo knjige ljudske univerze 1. zv. Karl Ozwald: O potrebi socljalno- etične orijentacije; cena 3 din. 2. zv. Alojzija Štebl: Zaščita zanemarjene dece In mladine; cena 3 din. 3. zv. Dr. Ahna Sodnik: O vzgoji deklet; cena 3 din. 4. zv. F. S. Finžgar: O lepi knjigi; cena 3 din. 5. zv. Dr. Rado Kušej: Cerkev v luči prava in etike; cena 5 din. 6. zv. Dr. Metod Dolenc: Kaj hoče moderno kazensko pravo; cena 5 din. 7. zv. Jos. Wester: O naši srednji šoli; cena 5 din. 8. zv. Ing. Jaroslav Foerster: O strokov- nem šolstvu; cena 5 din. Zvezki se dobe v knjigarnah, ali se pa pismeno naročajo pri ZADRUŽNI KN3IGARNI, r. z. z o. z. v Ljubljani. Tedenske vesti. DELOVANJE DELAVSKE ZBORNICE ZAČASNO USTAVLJENO. V sredo 17. t. m. je Delavska zbornica prejela brzojavko ministrstva socljalne politike, v kaleri se ji nalaga, da takoj pošlje ministrstvu podrobno poročilo o prvi skupščini Delavske zbornice in 41 vseli napravljenih sklopili. Dotlej se Ima Izvedba sprejetih sklepov ustaviti. Kakšen povod naj ima ta brzojavna odredba, ni jasno. Gotovo pa je, da so tu politične intrige vmes. Pričakujemo, da bo Delavska zbornica kmalu zapet lahko v redu poslovala. — Tujski promet v naši državi. Uradna statistika izkazuje, da je bilo lansko leto v Sloveniji 10.000 gostov naših državljanov in 9000 inozemeev, od teli na Bledu 6188, v Rogaški' Slatini' 5792 in v Bohinju 3200. Zgornji Jadran je obiskalo 20.257 oseb, (id teh 14.388 naših državljanov in 5869 inozemeev. V Cerkvenici je bilo 6466 gostov in na Sušaku 4910. Izmed tujcev je bilo v naši državi največ Cehov, Avstrijcev,, Nemcev in v zadnjem času Angležev in Amerikamcev, kateri prejšnja leta niso prihajali k nam. — Volilu! red zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Novi volilni red predpisuje, da obsega zbornica področje ljubljanske in mariborske oblasti izvz-eir.lši Kastav in Medjimurje. Zbornica sc deli v tri odseke, trgovinski, obrtni in industrijski. Zbornica, šteje 48 rednih članov in sicer v vsakem odseku po 16, od katerih morajo 4 prebivati v Ljubljani, 4 morajo biti iz ljubljanske oblasti, 8 pa> .te mariborske. — Vsak odsek ima po 4 volilne kategorije, katerih vsaka voli po 4 člane (in 4 namestnike), po 1 iz Ljubljane odn. ljubljanske oblasti, po 2 iz mariborske oblasti. — V trgovinskem odseku imajo aktivno volilno pravico: v I. kategoriji oni, ki plačajo najmanj 500 Din občega odn. spccijalnega pr.ldobninskega davka; v II. kategoriji oni, ki plačujejo najmanj 75 Din; v III. kategoriji, najmanj 25 Din; v IV. 'kategoriji, matije nego 25 Din. — Kategorije v obrtnem odseku so sledeče: I. 70 Din in več, II. manj nego 70, več nego 35, III. izpod 35 Din, a najmanj 15 Din, IV. manj nego 15 Din. — V industrijskem odseku je razvrstitev sledeča: 1. več nego 6000 Din, II. manj nego 6000, a najmanj 400 Din, III. najmanj 150 Din, IV. manj nego 150 Din. — Aktivno volilno pravico imajo fizične osebe obeh spolov, ki so državljani SHS ter v posesti državljanskih pravic, ki vodijo v področju Zbornice samostojno ali kot javni družabniki kakšno trgovsko, obrtno, industrijsko ali rudarsko podjetje. Pravno pscbc vršijo volilno pravico preko enega svojih zakonitih predstavnikov (predsednika, člana upravnega odbora, prokurista), ki pa mora biti v to svrho posebno pooblaščen. Pasivna volilna pravica pripada samo moškim, ki so državljani SHS, najmanj 30 let stari, irriajo najmanj že 2 leti: aiktivno volilno pravico ter stalno bivajo v področju Zbornice. Pasivno volilno pravico imajo vo-iilci samo v onem odseku, v katerem imajo tildi aktivno. — Prvič se volijo člani Zbornice na 6 let, potem pa jih z 31. decembrom vsaka tri leta polovica izstopi. — Prve volitve se vrše v roku štirih mesecev po ob-javljenju uredbe. — Železniški delavci dobe nov pravilnik s 1. a pril oni t. 1. Pravilnik je že izdelan im ga sedaj korigira še posebna komisija v ministrstvu. Po poročilih sc bo položaj za žel. delavce rnaflo zboljšal, vendar sc toč-nejšega ne more nič trditi. Bog zna, kako bodo pravilnik še v zadnjem trenotkn zmrcvarili. — Uprava Južne železnice bo ukinjena prav za prav šele sedaj — sl. aprilom. S tem dnem preidejo tudi vse finančne zadeve, ki jih je doslej urejeval poseben komite južne železnice, pod upravo državnih železnic. — Ponarejeni avstrijski šilingi. Komaj sc je dobro avstrijski kovani šiling uveljavil, pa so že prišli na dan falzifikati. — Prve so dobili v Celovcu. — Živimo pač v dobi ponarejevanja denarja v velikem Stilu, kakršnega menda zgodovina ne pozna. — Vojaški kadrskl rok za železničarje sc ne bo vštel v službeno dobo, pač pa sc bodo štqla vojaška leta preko kadrskega roka.. Zaenkrat je v smislu sedanjih določil pač tako. Z novim zakonom se mora to popraviti, ker jC krivično, ker je kršenje pridobljenih pravic. — Padec belgijskega franka. Belgijski frank je zadnje d,ni močno padel — za tri odstotke. — Za slabotne otroke. V Avstriji organizirajo prav sedaj široko akcijo za odpravo bolehnih otrok v naše Primorje. — Dolenjski ropar prijet. — 9. t. m. sc je orožnikom v Raštajnu pri Krškem posrečilo prijeti nevarnega roparja Ivana Je-keta, ki je s svojo izvoljenko že nekaj časa bival v neki delavski hiši. Močnejša orožniška patrulja, ki je zvedela za roparjevo bivališče,) je ta dan zjutraj obkolila hišo in poiskala lopova. Nasilnež se je hotel orožnikom postaviti po robu z revolverjem, kateri pa je k sreči odpovedal, tako da ni bilo žrtve med orožniki. Močno uklenjenega so odpeljali z zaročenko in zakoncema Vrabec vred na postajo v Rajhenburg in odtod preko Ljubljane v Novo mesto v zapore. Pot čez Krško im Št. Jernej za tako eskor-to 11 i bila pripravna. — Jeke ima; na vesti razne vlome. Lelo dni je trepetala pred njim vsa Dolenjska, pa mu niso mogli do živega. Enkrat jc že bil aretiran, pa je ušel iz zaporov. Lopov je bil tako predrzen, da. sc je pojavljal kar pri belem dnevu na raznih krajih. Pred kratkim je bil še v Novem mestu. — Pravijo, da ima baje na vesti tudi rop na poštni voz pri Grosupljem, ker sc opis roparja po uslužbencu Kalanu ujema z Jeketovo zunanjostjo'. — Vsekako bo Jeketova preiskava in zasliševanje sokrivcev zaittilmliva in zna prinesti mogoče res marsikaka razčaščenja. — Zoološki vrt v Zagrebu dobi sedaj posebnost — belega medveda, katerega so si omislili Zagrebčani sami in zato napravili denarno zbirko. Beli medved jih bo stal 20.000 Din. — Kdaj bomo ml v Ljubljani pričeli misliti na ustanovitev zoološkega vrta. Lahko bi ga že imeli. — Rana ura! Prosvetno ministrstvo je določilo- sprejemne ure za stranke in izdalo tozadevno objavo. Gospod minister Radič sprejema poslance ob sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 7.-8. ure zjutraj, njegov pomočnik pa istotako. Druge stranke pa sprejemata oba gospoda ob omenjenih dneh od 8.—9. ure dopoldne. — Torej se le dela v Beogradu in še celo zgodaj v ranih urah! Če sc le dela potem tudi v ostalem času! — Odprava cirilice. V Rusiji so pričeli uvajati latinico. Doslej so dobile tozadevne vladne odredbe manjše republike, zlasti v Kavkazu,, kjer že uvajajo V šolali latinico. Tudi časopisi so žc pričeli polagoma s pisavo v latinici. — Vzemite si za vzgled Ruse in Turke! — »Prijateljska Italija« je ukinila na ljudskih šolah vsakršen pouk v slovanskih jezikih. S tem je seveda najbolj udarila naše slovenske brate in to je bil njen namen. Otroci naših ljudi tam preko naj bi ne čuli več slovenske besede,, razen doma, nihče jih naj bi ne učil pisave in čitamja v lepi maitcrinščini. Čez nekaj let bi naj po Mussolinijevem mnenju zginili v Italiji vsi znaki, da živi tam rod naše krvi. Naša knjiga in naš časopis naj bi bila temu rodu tujm Vse to hoče doseči gospod Mussolini in naši diplomati mu prijateljsko stiskajo roko. Pri celi stvari pa italijanska, vlada še nesramno laže, češ da narodne manjšine v drugih državah tudi nimajo svojih posebnih šol. Naj bi !le prišel pogledat k nam' gospod Mussolini, pa bi videl, kaj imajo pri; nas Nemci, pa' tudi Italijani! — Kako raste fašlstovska stranka. Od lani je narastlo število organiziranih fašistov v Italiji za 233.019 oseb, tako da je sedaj organiziranih 525.329 ljudi. — če zasledujemo vse ukrepe in, odredibe fašistov-ske italijanske vlade, sc temu pač ni čuditi. Kdor ni fašist, zanj ni kruha'. — Roparski napad na avto med vožnjo. V Nemčiji so lopovi oropali sprevodnika nekega avtomobila, ki jc vzdrževal osebni prnmiet. Na nekem postajališču so potegnili sprevodnika iz voza in ga vrgli na tla, istočasno pa so potegnili za zvonec v znamenje, da naj vozi avto dalje. Sprevodniku so lopovi odvzeli denar in zginili. Sele na prihodnji postaji je šofer potem prišel na to, da je vozil brez sprevodnika. — Pri nas bi rekli, da je to nemogoče in hi sprevodnika zaprli... — Strašna železniška nesreča sc jc pripetila ta teden v Severni Ameriki v ■mlaji republiki Costa.-Rika, ki sc razprostira na južnem delu severnoameriških zedinjenih držav ob morski obali. Na progi Kartago— Alajnelo je skočil s tira neki izletniški vlak ravno na železniškem mostu preko reke Vrnila. Ker jc bil vlak natrpan potnikov, jc bil prizor in učinek nesreče strahovit. Ker se je en voz prevrnil preko mosta v vodo, je utonilo tudi več oseb, mnogo je pa ubitih, tako da so doslej našli že do 200 mrtvih. Veliko je tudi ranjenih. — Prlležnica zakrivila smrt žene. Na otoku Braču je spravil neki možakar svojo ženo na zelo primitiven način iz sveta. Ženo je umoril, pri čemer mu je pomagala njegova priležnica, potem jc truplo* stlačil v vrečo in to vrgel v 90 m globok prepad »Golubačo«. Ljudska govorica pa je spravila tudi ta zločin na dan. Sodni organi so našli v prepadu umorjeno ženo. — Umor-jenka je bila četrta žena morilčeva. — Davek na »Bubikopl«. Na Tirolskem so uvedli nov davek na vse ženske nad 12 let, ki nosijo ostrižene lase. Tirolce jc k temu koraku napotilo prepričanje, da so za ženske kratki lasje luksus. V imenu lepotic z »bubi« glavico so protestirale proti davku damske frizerke in frizerji, pa ni pomagalo, davek je ostal. _ Tatvina v turški mošeji. V veliki mošeji v Bagdadu je bil ukraden dragocen oltar iz alabastra, ki je bil velikega zgodo-v inske ga, pa tudi verskega pomena. — Pohvala. Vse priznanje so izrekli inozemski nemški listi našemu filatelističnemu časopisu »Kollektor«, ki izhaja v Kranju (urednik g. Albin Pogačnik) — Za 45 letnico umora carja Aleksandra II. jc sovjetska vlada sklenila podleliti vsem osmim še živečim udeležencem tega umora dosmrtno pokojnino po 225 rubljev na mesec. — Sijaina operacija. V Newyorku je pred kratkim neki zdravnik izvršil operacijo na očeh štirih slepcev. Tri dekleta in en fant <— sestre in brat — so bili popolnoma slepi od rojstva. Zdravnik je na en dan in ob isti uri — tedaj istočasno izvršil operacijo tia vseh štirih. Operacija je popolnoma uspela, vsi so spregledali in se vesele življenja. Stari so od 17—?6 let. Liubiiana. — Izmenjan gerentskl svet? Kakor poročajo nekateri listi, bo sedanji ljubljanski gerentski svet razpuščen in imenovan nov, sestoječ iz pristašev radikalne stranke. Obenem bi se imele razpisati občinske volitve. — Politični razgovori. Ljubljano je po-setil minister Miletič v spremstvu radikalnih poslancev dr. Nikiča in Leovca. Minister Miletič se je pri tej priliki sestal z ljubljanskimi predstavniki radikalov, nakar sc je vršil širši sestanek, katerega so se udeležili tudi radikali z dežele in pristaši umrlega dr. Šušteršiča. Na sestanku je bilo v principu dogovorjeno, da vstopijo šušter-šičijanci v slovensko radikalno stranko. Maribor. — Protestni shod radi odpusta rudarjev v Trbovljah se je vršil v nedeljo, dne 14. t. m. v Narodnem domu v Mariboru. Shod so sklicale narodne strokovne organizacije in mu je predsedoval predsednik JSZ dr. Veblč. Kot prvi govornik je nastopil tov. obč. sv. Tum pc j, ki je govoril v imenu NSSZ. Temeljito se je bavil z razmerami v Trbovljah in jc pokazal tudi na glavne vzroke sedanje krize, ki so v previsokih dobičkih Trboveljske družbe. Pokazal je Ur. list, iz katerega je razvidno, da je Trb. družba imela na leto 38 milijonov dinarjev čistega dobička. Z manjšim dobičkom bi lahko pomagala delavstvu, ki ga sedaj meče na cesto, nižja cena premoga pa bi omogočila večjo produkcijo. Nenasitni dobički te tujerodne družbe so glavni vzrok, da zastaja produkcija. Ta kriza pa sc ne sme reševati samo na račun delavstva. Tudi vlada mora storiti svojo dolžnost,, ne pa ščititi družibo z visokimi uvoznimi carinami. G. Tripah jc govoril za delavsko sekcijo Orjunc, g. Kavčič za Unijo. Končno so govorili še gg. Cesarcc, Polše in Artnik, nakar jc bila sprejeta podobna resolucija, kakor v Ljubljani1. — Narodno gledališče. Zadnje dni smo ponavljali same vesele stvari, kakor »Grofica Marica« in »Sluga dveh gospodov«. V torek 16, marca se je po daljšem odmoru prvič uprizorilo zopet resnejše delo »Beneški trgovec«, kateresa je, kakor znano, po Shakespearu poslovenil Oton Zupančič. Zanimanje za premijero je bilo precejšnje, uprava se je zelo potrudila, da zadovolji tudi pobožne kritike, — Za danes imamo še sledeči nasvet: V zadnjem času v gotovem časopisju vedno ostreje kritike zdaj proti operi, zdaj proti drami, v obeh slučajih pa proti upravi gledališča, vplivajo na občinstvo in na prizadete igralce tako škodljivo, da bi kazalo, če uprava čimpreje skliče vse kritike in znane prijatelje gledališča na prijateljski razgovor, kakor se jc to že svojčas prakticiralo. —rc. — Mala primera o naši nacljonalnl zavednosti. O nacijonalnosti, Nemcev v primeri z nami Jugoslovani priča najbolje primera štampiiij jugosl. konzulata v Grazu in avstrijskega v Laibachu: Consulat Ro-yal des Serbes, Croates, Slovenes G r a z, Austriche, Oesterr. Konsulat La ib a c h. Naš konzulat torej rabi pravilno ime, kakor se imenuje v Avstriji, medtem ko avstrijski konzulat rabi namesto Ljubljana Laibach. Kaj bi rekli Nemcih če bi naši konzulati v Avstriji rabili slovenska krajevna imena, kakor Gradec, Dunaj,, Celovec? Toda mi na to nič ne damo', ker smo premalo naci-jonalno zavedni. — Izredno vreme. Topot smo bili do-slovno točni, še med tem, ko je šla naša prognoza v tisk, se je akcija delujočih sil razdvojila, in s posebno živahnostjo delovala v Italiji, odkoder še zdaj prihajajo poročila o elementarnih katastrofah, katerih upliv je segel tudi na naše južno ozemlje (veliki viharji ob dalmatinski obali). Mi smo imeli tudi topot zelo ugodno reakcijo. Hitro se menjajoče, a vendar pretežno lepo, toplo vreme tja do torka, dne 16. marca. Ta dan se je izvršil preobrat na slabo. Tudi na Štajerskem je izglodalo, kot bi bili v