CELJSKI TEDNIK 6LASIL0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEBA LJUDSTVA CELJE, 15. MAJA 1965 — LETO XV. — ŠT. 19 — CENA 30 DIM ZBOR SAMO- UPRAVLJAVCEV SLOVENIJE v okviru osrednje prosla- ve 20-letnice narodne osvo- boditve, zmage socialistične graditve Slovenije je bilo 8. maja v Ljubljani v šport- ni dvorani Tivoli zborova- nje, ki se ga je udeležilo nad 6^500 samoupravljav- cev. Na zborovanju, ki ga je otvoril CK ZKS MIHA MARINKO, je govoril pred. sednik zvezne skupščine EDVARD KARDELJ, za njim pa predstavniki druž- beno političnih organizacij, predstavniških organov in delovnih organizacij. Predsednik zvezne skup- ščine Edvard Kaidelj ie obširno analiziral pot, ki jo je slovenski narod pre- hodil, preden je izbojeval zmago načela nacionalne samoodločbe. To je bilo mo- goče, ker je slovenski na- rod v revolucionarnem bo- ju vodila Osvobodilna fron- ta in ker so delovne mno- žice zaupale v Komunistič- no partijo. Ko je govoril o nekaterih dosežkih soci- alistične graditve, je še po- sebej govoril o samouprav- ljanju, veliki šoli delovnih ljudi. Med drugim je dejal: »V petnajstih tetih je so- cialistično družbeno »anio- upravljanje pri nas prodrlo v večji ali manjši meri, ^ večjimi ali manjšimi uspe- hi na vsa področja druž- benega dela in v vse nje- gove faze in odnose.;< Opo- zoril je tudi na nekatere slabosti na sedanji stopnji razvoja, ko samoupravlja- nje ni do konca razvito. Prav na samoupravni os- novi moramo odstranjevati vse ovire ,za hitiejši razvoj odnosov; boriti pa se mo- ramo prav tako proti vse- mu, kar nas skuša podrediti tako vplivom etatističnega birokratizma kakor vpli- vom bnržoazne ideologije. SPREJEM TITOVE ŠTAFET£ V CELJU POT ŽELJA MINULO SREDO OB ŠESTIH POPOLDNE JE MLADINEC MARJAN KODRIC, DELAVEC IZ TOVARNE EMAJLIRANE POSODE, PRINESEL V SPREMSTVU MLADINCEV ZVEZNO STAFETNO PALICO S POZDRAVI IN ŽELJAMI DRAGEMU MARŠALU TITU NA TRG V. KONGRESA, KJER JO JE SPREJEL MARTIN KLANCIŠAR, NEKDANJI BOREC IN SEKRETAR OKROŽNEGA KOMITEJA, KI JE TOČNO PRED DVAJSETIMI LETI Z ISTEGA MESTA PRVI POZDRAVIL OSVOBOJENE CELJANE. Po startu zvezne štufete v Sloveniji, ki je bil 11. maja v MurskfMii središču, so jo nila- fliuci nostli preko Slovenskih goric. Koroške in Velenja do Velenjske ceste pri odcepu za Dobrno, kjer so jo sprejeli mladinci celjske občine. Mla- dinci so jo nato nosili po s cvetjem in zastavami okraše- niji krajih pr9ti Vojniku. V Dobrni so jo pozdravili ob- čani, mladinci in pionirji. V Vojniku je bil ob spomeniku padlih borcev svečan sprejem. v katerem so sodelovali mla- dinci in pionirji z recitacija- mi, s pesmijo in nagoVH)roin. Nato je štafeta krenila proti Celju. Vso pot so jo občani [)ozdravljali s cvetjem in za- stavami. V Hudinji so jo sve- čano sprejeli učenci hudinjske šole ter jo nosili do Tovarne emajlirane posode, kjer so jo sprejeli delavci s svečanim na- govorom in kulturnim pro- gramom. Mladi delavci To- varne emajlirane posode so jo nato odnesli ^proti Cinkarni, kjer so jim cinkarniški de- lavci pripravili veličasten sprejem, nato pa proti Trgu V. kongresa, kjer jo je mla- dinec MARJAN KODRIC iz- ročil nekdanjemu borcu in sekretarju okrožnega komite- ja MARTINU KI^ANCISARJU. Na trgu V. kongresa je več tisoč občanov Celja in naj- vidnejših predstavnikov druž- beno ])olitičnili organizacij spremljalo sprejem in predajo zvezne, p<^t lokalnih in treh nu'dbočinskih štafet ter tek- movanje skoraj tristotih ude- ležencev »Teka osvoboditve ki se je odvijal po celjskih milicah. Po sprejemu in nago- voru, ki ga je imel predsednik občinskega komiteja ZM Celje DAGMAR ŠUSTER, je štafet- no palico sprejel atlet, držav- ni rekorder BRANKO VIVOD ter jo v sprv'mstvu celjskih »olimpijcev« SIMA VAZIČA, FRANCA CERVANA in MAR- JANE LUBEJ ponesel po celj- skih ulicah proti Laškem. Pio- nirji polulske osnovne šole in občani Polul so jo sprejeli s kulturnim programom, nato so nosilci štafete nadaljevali pot proti Laškem, kjer sp jo spre- jeli mladinci te občine. Foto: J. Sever JUBILEJ ŠTORSKIH ŽELEZARJEV 15-Ietnica samo- upravljanja , Ta teden so štorski železarji doživeli dva pomembna do- godka. Včeraj so volili v de- lavski svet^ za danes pa so pripravili proslavo 15-letnice delavskega samoupravljanja. Za to priložnost se je ob dva- najstih sestal na slavnostni seji delavski svet, ob štirih popoldne pa bo na stadionu železarjev na Lipi še proslava, na kateri bodo med drugim podelili priznanja in darila vsem, ki so v štorski železarni neprekinjeno, zaposleni že več kot petnajst let.; Železarji so se na proslavo temeljito pri- pravili. Ob tej pr;ložnosti bo- do pregledali uspehe delav- skega samoupravljanja, ki je v petnajstih letih nedvomno močno napredovalo. Tak obra- čun pa bo štorskim železar- jem tudi napotilo za delo v prihodnjem obdobju. VOLITVE V DELAVSKE SVETE m POZABIMO MLADIH Le še nekaj dni nas loči od trenut- ka, ko se bodo delavski sveti v večini delovnili organizacij obnovili s polo- vico novih članov. Ob pripravah na ta pomembni dogodek mladi ljudje ne bodo smeli zatajiti. Saj nam pretekle izkušnje kažejo, da smo se priprav- ljali na volitve v samoupravne orga- ne nemalokrat'le preveč kampanjsko. To'se je pokazalo tudi ob številu mla- dih', ki so bili izvolje^ v centralne in obratne delavske svete, in ki so • bili člani upravnih odborov. Ti rezul- tati ;so bili prav gotovo posledica ne- zadovoljivih priprav aktivov ZM, klu- bov mladih upravljalcev in sploh mla- dih ljudi. Letošrtje volitve so ravno v času, ko si prizadevamo za uresničitev smernic VIII. kongresa, v času, ko lahko vsakodnevno sledimo temeljitim in pozitivnim spremembam v našem gospodarskem sistemu." S tem v zvezi-j pa bomo morali delavski sveti reševa- ^ ta nedvomno čedalje več zahtevnih; .lalog. Zaradi tega je nadvse prav,^' da bodo v organih upravljanja tisti'' ljudje, ki vse te ukrepe čimbolj ra-^ zumejo in jih bodo znali tembo,!] k,va-* litetno uveljaviti v praksi. Mladi sOj neposredni udeleženci teh premikov^ v našem gospodarstvu. -i Ko bomo skupaj z ostalimi subjek-; tivnimi silami v delovnih organiza-' cijah razpravljali o kandidatih, se rnoramo še posebej zavedi, da nami ne sme biti najvažnejše, koliko mla-^ dih bomo predlagali v organe uprav- ljanja-. Najvažnejše merilo naj bo ka-^ kovost predlaganih — sposobnost,* razgledanost, pripravljenost zA dc\o,] odkritost, ipd. V teh pripravah klu-J bi mladih upravljalcev in aktivi ZM ne smejo pozabiti na analizo dela do- sedanjih članov samoupravnih orga- nov, saj bo to koristna osnova, da bo delo v prihodnje kvalitetnejše. Ko bo- mo predlagali kandidate, moramo boj kot V preteklosti misliti tudi na učen- ce v gospodarstvu, trgovini idr. Čeprav -nedvomno drži, da v tako kratkem času ne bomo zmogli vsega, da bodo zaradi tega rezultati slabši, pa je še čas, da z organizirano akcijo vsai delno popravimo to, kar smo za- mudili.* J. V.ii POSVETOVANJE UČITELJIŠČ i Aktiv Zveze mladine in dijaška skupnost celjskega učiteljišča se že nekaj časa pripravljata na republiško posvetovanje učiteljišč, ki bo ta me- sec. Namen teh tradicionakiih posve- tov je, da obravnavajo najpomembnej- ša vprašanja s področja učno vzgoj- nega procesa in probleme mladinske samouprave, delegati pa se obenem seznanijo tudi z znamenitostmi kra- ja, kjer je posvetovanje. Prvo zborovanje učiteljiščnikov je bilo pred sedmimi leti v Celju, na- slednja pa so bila v Ljubljani, Tol-( minu, Mariboru, Novem mestu, Kop- ru in Murski Soboti. Pretekli teden so se na lazgovoru že zbrali predstavniki učiteljišč, ki so v pripravljalnem odboru, ter se pogovortti o vsebinskem konceptu po- sveta. Domenili so se, da bo imel po- svet strokovni značaj. Mladi bodo v referatih študijsko obravnavali pro- bleme mladinske samouprave na šo- lah, vprašanja metodike, dijakove prakse na delovnem mestu itd., po- sebej pa bodo spregovorili o družbeni vlogi učitelja. VREME Lepo vreme pričakujemo 17. in 18. ter od 21. do 23. maja. V osta- lem nestalno s pogostimi padavi- nami in ohladitvijo. Praznovanje CELJANI SO »NA GRIČKU« PRAZNOVALI DAN ZMAGE MINULO NEDELJO OKROG DEVETE URE JE KRENILA IZPRED III. OSNOVNE ŠOLE . DOLGA POVORKA CEUANOV IN UČENCEV NA PRO- SLAVO DNEVA ZMAGE, KI STA JO ORGANIZIRALA KRAJEVNA ORGA- NIZACIJA NOV DUŠANA KRAIGHERJA IN PIONIRSKI ODRED ANICE CERNEJEVE PRI PETRICKU NA GRIČKU. UČENCI TRETJE OSNOVNE ŠOLE SO PRIPRAVILI KULTURNI PRO- GRAM. DEKLAMIRALI SO PESMI NARODNEGA HEROJA ANICE CERNE- JEVE, RAZVILI PRAPOR PIONIRSKGA ODREDA, KI JE DOBIL IME PO NARODNEM HEROJU ANICI CERNEJEVI. O PO.MENU DNEVA IN O DE- LOVNIH ZMAGAH V POVOJNEM OBDOBJU JE GOVORIL PREDSEDNIK KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB »DUŠAN KRAIGHER« FRANC VIDMAR. PO KULTURNEM PROGRAMU IN RAZVITJU PRAPORA, KI SE GA JE UDELEŽILO OKROG 1.500 OBČANOV, JE BILA DRUŽABNA PRIREDITEV, NA KATERI SO NEKDANJI BORCI IN AKTIVISTI PRIPOVEDOVALI MLA- DINI O DOGODKIH IZ NARODNO OSVOBODILNE BORBE. FOTO: J. SEVER RAZGOVOR Z LUDVIKOM POCIVAVŠKOM — LUDVO SOTLA NI MEJA Ponavadi suknjiča ne nosi, na srajci pa ima zavihane rokave. Kuštrave lase pokriva klobuk, ki ga med razgovorom potiska sem ter tja. Takšnega ga srečaš v Podčetrtku, Imenem, v Obsotelj- ski dolini. Doma ga ne išči, ker je 16 redko. Ljudje ga poznajo in spoštujejo na tem in onem bre- gu Sot le. Njega LUDVIKA POCI- VAVŠKA — LUDVO. Prvič sem ga srečal, ko je sku- paj z zadrugarji ocenjeval kuplje- no živino na avtomobilu. Tako »od pka«. Osem let je že živino- rejec v kooperaciji s šmarsko kmetijsko zadrugo. Prva leta je redil bekone, sedaj govejo živino. — Ludva, vi že vrsto let re- dite živino. Na Imenskem polju je stalež živine že nekaj let sko- raj enak. Kaj mislite, kje je vzrok za to? — Živinoreja je za kmeta naj- donosnejša, vendar so krmila, (štarter) predraga in v zadnjem času manj učinkovita. Svinjereja se ne izplača. Navedem vam sa- mo ceno otiobov: 60 dinarjev ki- logram. Odkupna pena pa je od 360 do 380 dinarjev. In če svinjo rediš šest mesecev — se nt izpla- ča. Nekoliko boljše je pri odoj- kih. Lahko bi bili bolj povezani z zadrugo. Tako nam pa zadruga zaračunava pri krmilih, ko so že tako draga, še maržo in prevoze. * — Vi ste predsednik krajevne skupnosti. V kakšnih pogojih de- la skupnost? — Krajevna skupnost glede na to. da nima sredstev, ne more odigrati prave vloge. Problemov jo veliko, sredstev pa ni. Tu so izredno sl'ibe, ceste,, treba bi bilo urediti pokopališča', poleg tega je še kup nepredvidenih stroškov. — Na zborih volivcev so občani govorili o trgovini v Podčetrtku. Ali ste to vprašanje premaknili z mrtve točke? — O novi trgovini govorimo že pet let. Ker nima niti občina ni- ti trgovsko podjetje Jelša sredstev, je nova trgovina v teh petih le- tih in letos — ostala samo^oblju- ba. Pred petimi leti so odkupili že celo parcelo. Ce bi imela kra- jevna skupnost sredstva, bi ver- jetno poslopje že dogradili. Ljudje radi delajo in prispevajo, vendar vsega sami ne morejo. — Vaša krajevna skupnost meji na skupnost Zagorskih sel in Kla- njca. Kako sodelujete z občani na drugem bregu Sotle? — Zelo dobro. Drug drugemu pomagamo. Sicer pa meje sploh ni. Imamo skupno železniško po- stajo, skupnega zdravnika, celo nekaj otrok z one strani Sotle ho- di v šolo v Podčetrtek. Imamo celo skupen problem. Pred leti je bila namreč pekarna v Podče- trtku. Sedaj je v Rogaški. In ta nam kljub obljubam in zagotovi- lu ne dostavlja kruha, ob določe- nem času. Tako se pogosto, doga- ja, da dobimo kruh šele popol- dne. Si lahko zamišljate razpolo- ženje rudarjev iz rudnika bentoni- ta v Luki, ki zaradi te maomar- nosti nimajo kruha za malico?! Ludva nerad govori. Kadar go- vori, postavlja besede trdo, kot je trda njegova delovna roka, kot je trdo vihtel puško v jurišnem bataljonu Zasavskega odreda. Tr- do, kot je bila trda njegova mla- dost, mladost najstarejšega izmed osmih otrok, ko je moral že s petnajstimi leti služiti kruh kot hlapec. Danes je gospodar. Ob- čan, ki ga spoštujejo in cenijo na obeh straneh Sotle, ker je še vedno borec. J. Sever ZADNJA SEJA OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE CELJE Delo je bilo uspešno Na zadnji seji okrajnega odbora SZDL v Ceju sb obravnavali žalil j učno poročilo o večmesečni volivni aktivnosti ter poročilo o delu okrajnega ddbora. Franček Knafelc je ugotavljal, da je bila letošnja volivna aktivnost ladvse množična in uspešna. Še! k'cdno je nekaj nerazčiščenih vpra- šanj v zvezi s strukturo skupščin, ker marsikje niso dovolj upoštevali množičnosti za uveljavljanje žensk in mladine. Vsekakor pa gre vsem ^'olivnim komisijam, organizacijam SZDL, lokalnemu in tovarniškemu tisku pa še posebej priznanje in za- hvala za uspešno sodelovanje. Okrajni odbor SZDL Je zlasti v zadnjih letih razvijal poglobljeno analitično delo. S posebno pozor- nostjo je obravnaval vprašanja za smernice družbenega plana, proble- me šolstva, mladinske dejavnosti, iz- obraževanja, zaposlevanja v tujini, izpopolnjevanja gospodarskega si- stema, medobčinskega sodelovanja, obveščanja občanov in se zavzemal za samostojno delovanje občinskih odborov. Ob razvijanju samouprav- nih odnosov so bile važne redne te- denske »Informacije« in utrjevanje medobčinskega glasila »Celjski ted- nik«. Ugotavljamo lahko, da se je akcij- ska sposobnost organizacije SZDL že utrdila, kar je potrebno ohraniti, je poudaril sekretar 00 SZDL Janko Ževart. Nadalje je podčrtal, da mo- ramo govoriti zlasti o aktualnih na- logah, ki stojijo pred organizacija- mi SZDL. Tu pa se je potrebno za- vzeti za hitrejšo stabilizacijo gospo- darstva, skladnejši razvoj proizvod- nje in potrošnje, dosledno uveljav- ljanje ukrepov, ki vodijo k uravno- vešenju, sproti temeljito analizirati gospodarska gibanja, mobilizirati vse možnosti za proizvodne uspehe in za vključevanje v mednarodno menjavo, za povezovanje kmetijskih organizacij preko občinskih meja, za urejevanja šolstva in družbenih služb itd. Zamude je težko nadokna- diti; prav na področju vzgoje in iz- obraževanja se vsako resnejše za- ostajanje kmalu pozna tudi v gospo- darstvu. Za reševanje teh proble- mov so nujna skupna prizadevanja. Člani SZDL se naj povsod zavze- majo za odklanjanje slabosti in še naprej utrjujejo akcijsko sposob- nost organizacije. Že sedaj se je po- trebno pripravljati na občinske kon- ference SZDL, ki bodo v zadnjem četrtletju. Na območju bivšega celj- skega okraja, deluje 208 KO SZDL, ki zajemajo v svojih vodstvih okoli 3.200 novih odbornikov; 125.000 vo- livcev pa je vključenih v vrste SZDL. V okvirih komun bo tudi or- ganizacija SZDL na najboljih osno- vah razvijala samoupravno dejav- nost in z njo usmerjala naša hote- nja. Predsednik 00 SZDL Jože Marolt je ob zaključku izrekel še posebno zahvalo vsem članom in sodelav- cem, vsem občinskim odborom SZDL in članstvu za uspešno sode- lovanje. Franci Pristovšek, predsed- nik občinskega odbora SZDL Vele- nje, se je v imenu občinskih odbo- rov SZDL ter navzočih zahvalil za prizadevno delo okrajnemu odboru SZDL in njegovemu predsedniku Jo- žetu Maroltu. 00 SZDL Celje prene- ha z delom 15, maja, Ir. Pred dnevi je bilo v veliki dvorani celjslcega Narodnega doma prionirslio in mladinsko tekmovanje ALI POZNAŠ PIONIRSKO IN MLADINSKO ORGANIZACIJO. Tekmovanje sta organizirala občinski odbor zveze prijateljev mladine in občinski komite mladine Tekmo- valo je okrog 160 pionirjev in mladincev iz 16 osnovnhi .šol. Pionirji in pionirke iz nižih razredov so tekmovali v skupinah in so za nagrade dobili čokolado, medtem ko so učenci višjih razredov in mladinci tekmovali posamezno. V skupini učencev višjih razredov so bili najuspešnejši pionirji s četrte osnovne šole v Celju, drugo mesto so dosegli učenci z osnovne šole Polule, tretje iz Vojnika in četrto iz Dobrne. V skupini hiladincev so bili najuspešnejši mladinci s tretje osnovne šole iz Celja, drugo mesto so zasedli mladinci z osnovne šole v Polulah, tretji iz Štor in četrti mladinci s četrte osnovne šole v Celju ki so dobili praktične nagrade. ' ' Posnetek prikazuje tekmovalce in napovedovalca ZVOXETA PERLICA. Foto: J. Sever PRED ^ONFRKENCAMI AKTIVOV ZVEZE MLADINE NA ŠOLAH Letni obračuni obveznost vseh Polpg mnogih prireditev, proslav in praznovanj, ki bodo v mesecu ma- ju, se nekateri aktivi na srednjih šolah v Celju že nekaj časa priprav- ljajo na redne letne konference. Zal pa .so te priprave ponekod zelo po- vršne in se jih mladi lotevajo s pre- majhno prizadevnostjo. Tako so se ponekod omejili samo na razpravo o u.speliih in neuspehih dela mladih in Zveze mladine, premalo pozor- nosti pa so posvetili drugim, bist- venejšim vprašanjem. Na primer: ali šola opravlja poleg nčne funk- cije tudi vlogo pomembnega vzgoj- nega činitelja, kako se v ta proces vključuje Zveza mladine, kako se v šolah uveljavljene razprave o druž- beno- ]>olitičnih problemih, kakšno je sodelovanje z aktivi Zveze mla- dine v gospodarskih organizacijah, ali je aktiv Zveze mladine priprav- ljal članstvo za študij na univerzi itd. i^iijo je le ozek Krog problemov, o katerih bi dijaki morali govoriti. Kajti v okolju, kjer mladi delajo in žive, je še množica življenjskih vprašanj, na katere ne bi smeli po- zabiti. Aktivi Zveze mladine na srednjih iolah so se v preteklem obdobju lotevali predvsem idejno vzgojnega dela. Vendar pa se zlasti pri mla- skih urah pojavlja vse preveč težav. Temeljna pomanjk jivost idejno vzgojnega delu na šolah je namreč nenačrtno planiranje, vse- binska slučajnost in premajhno zav- zemanje za to. da bi v učnem pro- cesu aktualnost pridobila na veljavi. Letošnje konference so resnično priloživost, da mladi kritično in od- krito obravnavajo delo mladih in organizacije Zveze mladine. Zelo nai>ačno bi bilo. če bi spet razprav- 'iali na paiuet, brez konkretnih po- datkov in če mladih ne bi vodila težnja, da je treba v prihodnje bolje delati. Konference pa niso samo ob- veznost vodstva, temveč vsega član- stva: J. V. Umrl je Karel Gabron Ko smo pred tremi leti iz vsega srca voščili Karlu Gabronu iz Bi- strice ob Sotli ob ?5-letnici še veliko zdra\yh let, nismo niti pomislili na to. da ga bo smrt tako kmalu ugrabila. Toda 30. ap- rila letos se je za vedno poslovil od svojih številnih prijateljev in znancev, Karla'(Jabrona. ki ga je poznalo vse Obsotelje, je na zad- iiji poti spremilo veliko ljudi, od katerih ga mnogi ne bodo nik- dar pozabili. ' Karel Gabifon je bil namreč eden tistih redkih ljudi, ki jim trdo življenje ni pobralo dobre volje. Vedno nasmejan je Karel Gabron marsikdaj razveselil pre- bivalce Bistrice ob Sotli, Toda njegovo življenje je bilo trdo. Med vojno so ga Nemci zaprli v Stari pisker, ga mučili in zahte- vali, naj izda partizane in svoje sodelavce. Karel Gabron pa je ostal zvest svoji zemlji. Po osvo- boditvi je nadaljeval z družbenim delom. Delal je v številnih društ- vih — planinskem, avtomoto društvu, v TVD Partizan — in je bil vedno pripravljen poprijeti za delo. To ga je v očeh prebi- valcev Obsotelja dvigalo in mar- sikdo je poslušal njegov nasvet. Mnogi, ki so imeli Karla Gabro- 1 na radi. kar verjeti niso mogli. ' da ga ni več. Ohranili pa ga bodo v svojih srcih, saj ljudi, kakršen r- bil Kari Gabron, ni mogoče pozabiti. Gimnazijci o svojem delu Prejšnji četrtek je bila v veliki dvorani Narodnega doma redna letna konferenca ak- tiva Zveze mladine in dijaške skupnosti na celjski gimnaziji, na kateri so objektivno in kritično pregledali dosedanje delo in si zadali smernice za prihodnje. Delo Zveze mladine so na gimnaziji v pre- teklem razdobju razdelili na cha deia: djio komiteja in komisij ter delo Šolskega špoi-t-. nega in kulturnega društva. Predvsem so skrbeli za nov kader, ki bi naj v prihodnje pre\zel vodstvo organizacije Zveze mladine. Tako so že v osnovnih šolah evidentirali tiste dijake, ki se bodo prihodnje letb vpisali v gimnazijo in ki bi bili sposobni delati v vod- stvu Zveze mladine in njenih komisijah. Gimnazijci pa so evidentirali tudi dijake ža sprejem v Zvezo komunistov. Letos so spre- jeli v to organizacijo^ 15 dijakov, kar pa v primerjavi s tisočem, kolikor jih je na za- vodu, ni veliko. V poročilu o delu dijaške skupnosti je posebej razveselilo dejstvo, da Je učni uspeh dijakov na celjski gimnaziji med najboljšimi v Sloveniji. Tako dijaki, kot tuđi profesorji, sicer težko delajo, ker so razredi prenatrpa- ni, pa tudi popoldanski in dopoldanski pouk Jih zlasti pri ostaMh dejavnostih ovirata. Di- jaki so še posebej opozorili na tiste svoje tovariše, ki se v šolo vozijo dz drugih krajev in so zato v zelo težkem položaju. Na konferenci so menili tudi to, da bi v prihodnje Zveza mladine in dijaška skupnost sicer mora/ delati v tesni povezavi, vendar Je treba upoštevati, da sta to dve organizaciji in da imata vsaka svoje delovno področje. Zato naj bi bili prihodnje leto tudi konfe- renci Zveze mladine in dijaške skupnosti ločeni. SPREHOD PO CELJU ^ izobešanju zastav Proslavljamo razne nacio- lalne in državne praznike in 3b lakih dneh počastiino slav- lostne dneve tudi z izobeša- njem zastav. Lepe so jugoslo- vanske barve in ponosni smo na naše zastave. Vendar: ne- kaj pa le človeka, ki spoštuje . zastavo, ob takih prilikah za- boli. Mnogi ljudje namreč ne vedo, katere so sploh barve • naših zastav in — žal — niso i niti toliko poučeni, da bi za- stavo pravilno izobesili. In ta- ko vidimo po našem lepem mestu marsikaj, da bi nas lah- ko bilo sram! Namen teh vr- stic je, na tisti »marsikaj« opozoriti! Ustava SFRJ v 4. členu jas- no pojasnjuje državno zasta- vo. Takole je zapisano v nave- denem členu: i>Zastava SFRJ je sestavljena iz treh barv: modre, bele in rdeče, z rdečo peterokrako zvezdo v sredi. Razmerje med širino in dolži- no zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodo- ravno od zgoraj navzdol po temle redu: modra, bela, rde- ča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako ob- liko in zlat (rumen) rob. Sre- dišče zvezde se krije s točko, v kateri se sekata diagonali zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice v modro bar- vo zastave, tako da imata dol- nja kraka zvezde ustrezno me- sto na rdeči barvi zastave«! -- tako tam! Ustava SR Sloveni- je pa podobno razlaga sloven- sko zastavo v 11. členu, le da je na vodoravnem drogu raz- vrstitev barv naslednja: bela, modra, rdeča. — Če izobesimo obe zastavi, potem postavimo državno (zvezno) na desno, na levo pa slovensko. — Tako bi moralo biti! Kako pa je v našem lepem mestu in v oko- lici v resnici? Na mnogih, tudi državnih poslopjih, smo vide- li namesto modro-belo-rdečo obrnjene barve, torej rdeče- belo-modro. To pa ni jugoslo- vanska, pač pa hrvatska zasta- va. Ce bi jo zavestno izobesil kak občan hrvatske narodno- sti, kar ima pravico, bi seveda nihče tega ne kritiziral! Toda hrvatsko zastavo so izobesili napačno kot državno iz neved- nosti! In le-to je potrebno en- krat za vselej urediti tudi v našem mestu! Slovenska za- stava ima barve: zgoraj bela, potem modra, končno rdeča (in seveda v sredini petero- kraka zvezda). Ce to zastavo obrnemo, dobimo barve: rde- ča-modra-bela. To pa je srbska zastava! Zopet moramo pou- dariti, da nima nihče pri nas ničesar proti srbski zastavi,_ če bi tisti, ki jo je izobesil, vedel, da izobeša srbsko zasta- vo, dejansko pa jo je obrnil in se niti malo ni zavedal, da je izobesil zastavo bratskega srbskega naroda. Ko sem bil v dneh zmage v Zagrebu, sem videl povsod same hrvatske (rdeča-bela-modra) in na dr- žavnih poslopjih in tudi mar- sikje drugod na desni poleg hrvatske SFRJ zastavo (mod- ro-bela-rdeča), marsikje vmes tudi partijsko. Vračal sem se po lepi Hrvatski, a povsod sem zasledil navedene zasta- ve. Pridem v Celje, kaj vidim? Celo vrsto hrvatskih in srb- skih zastav .., Nekje so v Ce- lju prodali celo hclo-rdečo- modro zastavo ... Mislim, da je zastava določena z Ustavo in da je treba Ustavo tudi v tem oziru spoštovati. Kot po- memben emblem nacionalno- sti pa tudi zasluži vse spošto- vanje! Zato je skrajni čas, da ob slavnostnih dneh taki ne- sjnisU iz našega mesta izgine- jo! CRITICUS PRED 24. LETI V KOJZICI •PRED 24. LETI V 1. Organiziran odpor že v prvih dneh okupacije Sestanka, na katerem je bil nsta- novljen pokrajinski odbor Osvobo- dilne fronte za Štajersko, prav tro- tovo ne bi mog-li tako hitro in iako doi)ro orj^anizirati, če za to ne bi že bilo temeljev v enotnem nastopu rudarjev, ki so se iz treh strokovnih orfjanizacij že leta združili v eno. Takrat je bil v Trbovljah sesta- nek, na katerem so na predlog to- včiriša Franca Leskovška-Luke skle- nili, da bodo na vseh sestankih in /borili nastopali enotno. Ze zadnja hita pred razsiilom stare ]iij;oslavije so bili v mnojiih krajih ilejjalni se- stanki z namenom, da bi združili vse tiste delavce^ katerih pravice 60 bile oprožtme. Člani jiijjoslovan- ske strokovne zveze so imeli v Laš- kem leta 1940 tudi ileg'alni sestanek, ki so se ga udeležili tovariši iz vse 'dovenije. Ob tej priložnosti so skle- nili, da bodo v prihodnje tesneje sV')delovali s komunisti, tovariša To- neta Fajfarja pa so pooblastili, da ta sklep prenese tudi med člane Komunistične partije. >Začetka vojne torej nismo pri- "^akali nepripravljeni <. je dejal to- variš Lešnik. >Na pobudo central- nega komiteja Komunistične partije Slovenije smo se ponovno zbrali, proučili nov položaj in sklenili, da se bomo 22. maja ponovno sestali in sprejeli program za nadaljnje delo. Za ta sestanek smo si izbrali Koj- zico. Ta samotni kraj je bi okupa- torju takrat še najmanj sumljiv. Se- stanek, ki se ga je udeležilo dva- najst tovarišev, je vodil tovariš Zi- 'ek Povedal nam je, da so se v stari Jugoslaviji, že sporazumele vse ";)liti?-rskup?ne ki so delovale m ustanovile enotno pohtteno orga- nizacijo — Osvobodilno fronto. Na sestanku smo menili, da bi bilo delo Osvobodilne fronte — če bi ga vodil glavni otibor direktno — težko, zaio smo sklenili, da za področje Šta- jerske ustanovimo pokrajinski od- l)()r Osvobodilne fronte. > Prav sestanek na Kojzici je močno razgibal področje Štajerske, zlasti pa j(> novega elana vnesel v okolico rudarskih revirjev. Tako smo že me- sec dni kasneje imeli v vasi Oovce prvi sestanek, ki so se ga udeležili tudi politični delavci iz Celja, Laš- kega in še nekaterih drugih krajev. Tu snu) ustanovili okrajni odbor Osvobodilne fronte. Funkcijo sekre- tarja tega odbora smo zaupali To- in:n\ (Irčarju, ki je tesno sodeloval s pokrajinskim odborom in od nje- ga sprejemal tudi navodila za poli- tično delo. Sam sem bil predsednik tega odbora, zato sem sprejel nalog'' o ustanavljanju vaških odborov Osvobodiint! fronte. Prve sestank^ s tem namenom smo tako pripravil' že leta 1941 v Laškem, v Spodnji Re- čici, Breznem Belovem in še v mno' gih drugih vaseh. Organizirano delo Osvobodilne fronte je bilo že v zimi 1941-42 bor- cem in aktivistom na tem področji' v veliko pomoč. Domačini pa z de- lom niso prenehali niti tedaj, ko s'' okupatorji mnoge člane Osvobodilo^ fronte zaprli in celo postrelili ko| talce. Sestanek v Kojzici je bil torej začetek organiziranega, odločneg'' odpora proti okupatorju*. T. K. TEŽAVE USNJARSKEGA KOMBINATA KONUS Rešitev v izvozu Usnjarski kombinat KONUS v Slovenskih Ko- nj icaii sliupaj s svojimi številnimi obrati (usnjar- ski - Rečica, Lenart, Ljutomer in Miren pri Gori- ci; taninski - Majšperk, Sevnica; obratom usnje- ne konfekcije KOKO v Slov. Konjicah; obratom lahke obutve v Ločah in obratom za proizvodnjo zaščitnih sredstev, v Majšperku) čuti vso težo krize v usnjarski industriji. Cene domačih kož so še vedno tako visoke, da je vsaka prochija gotovega usnja na zunanje tržišče (ji)leč pod proizvodno ceno. 7 uvo- dom kož pa so težave, ker bo sutno KONUS letos dobil za milijardo de- viznih dinarjev manj. To pa ima gvoje posledice. V kombinatu ne sprejemajo več novih delavcev, z naravno fluktuacijo, ki je močna, pa se število delavcev zmanjšuje. Vse- kakor je po mnenju predstavnikov kombinata tudi to kritično stanje koristno, saj bolj kot kdajkoli prej iščejo vse možnosti in načine za iz- delovanje rentabilnih proizvodov. Tako so v letošnjem letu prenehali sproizvodnjo vseh nerentabilnih pro- izvodov, poleg tega pa znižujejo narnok surovih kož. Kljub krizi, ki bo dodobra pre- čistila vprašanje številnih potrebnih ali nepotrebnih usnjarskih kapaci- tet, so v kombinatu v Slovenskih Konjicah šli pravo pot, saj izdeluje- jo predvsem tiste izdelke, ki so na- menjeni za izvoz. Za domače tržišče pu prevzemajo predvsem dodelavne posle za tiste tovarne, ki tudi izva- žajo. Največ uspeha imajo predvsem z usnjeno konfek<:ijo, tehnično kon- fekcijo in z umetnim usnjem. To so obrati, ki zmanjušujejo izgubo dru- gih dejavnosti ter jo pretvarjajo v aktivo. Tako samo usnjena konfek- cija KOKO izvaža 90 odstotkov pro- izvodnje. V kombinatu se zavedajo, tla bi ti proizvodi našli mnogo ugod- nejšo ceno na domačem tržišču, toda tudi, da je prav izvoz edini izhod ter je zato storiti vse, za povečanje. Stanje je pereče. Usnjarski kom- binat je močan in raznovrstne spe- 'ializirane dejavnosti so zanj reši- tev. Vendar v kombinatu menijo, d§>q čea? mesec ali dva naihuje. Nekoliko zapoznel toda kljub temu aktualen posnetek. O Gregorčičevi ulici in njenem sla- bem cestišču je bilo prelitega mnogo tiskarskega črnila. Končno so cestišče lepo uredili. Popravili so tudi zgornji ustroj Mariborske ceste proti Hudinji. Foto: J. Sever Z OBISKA v CELJSKEM ETOLU Veizkoriščene surovine Pravzaprav ne bomo odkrili nič novega, če povemo, da s steljo, ki mora z vrhov naših igličastih dre- ves V hlev in dalje na gnoj, izgublja- mo letno na tisoče in tisoče dolar- jev. V iglicah smrek, jelk, bora, so namreč olja, ki so na zunanjem tr- gu zelo iskana. Sicer pri nas proiz- vajamo (destiliramo) nekaj teh mas V olja in izvažamo skupaj okrog 20 ton (včasih smo jih izvrgli enkrat več!), toda nerazumljivo se zdi, da ne izkoriščamo bolje surovin, ki bi nam lahko prinesle dragocene devi- ze. Ker že govorimo o destilaciji in eteričnih oljih, se pač moramo usta- viti ob celjskem ETOLU, ki je eno redkih podjetij, kjer se lahko 80 za- poslenih pohvali, da so milijarderji. Njihovi proizvodi gredo dobro v de- nar. Proizvajajo predvsem esence in arome za našo živilsko industrijo (za tovarne bonbonov, keksov, raz- novrstnih pijač itd ...) In ker so ve- zani na uvoz baz za živilske barve (prej so jih uvažali iz Anglije, sedaj pa iz Italije), so vse bolj zainteresi- rani, da tudi sami prodro na zuna- nji trg s svojimi proizvodi. V manj- ši meri so začeli že lani, kot kaže,, pa bodo letos že resnejši izvozniki. Najbolj iskano je trenutno lavandi- novo olje, ki ima odlično ceno. 10 dolarjev za kg. V ETOLU predvsem plemenitijo lavandin, tako da mu odvzemajo vodo in s tem višajo od- stotek estrov. Lani so v decembru izvozili 1 tono lavandinovega olja, letos pa bodo izvozili lavandin v Francijo in Ameriko. Sicer je zaradi izredne konjukture cene in pomanj- kanja nerealno narasla domača cena olju, saji znaša do 13 tisoč dinarjev. Najbolj pa je iskano in dragoceno brinjevo olje, ki kotira s 40 dolarji za kg. Tu pa se srečujemo s čudno politiko. Namesto olja izvažajo pro- izvajalci brinjeve jagode, za doma- čo proizvodnjo olja pa ostajajo ja- gode slabše kakovosti. Med olji igli- čarjev ima najboljšo ceno jelkinoolje — 6 dolarjev za kg. Toda kljub te- mu vse več destilaren opušča ta po- sel, ker ni surovin. Morda zveni mal- ce čudno; toda naj nas pouči pri- mer ETOLA: hoteli so pričeti z de- stilacijo v Zgornji Savinjski dolini, kjer je velik posek in seve tudi dosti surovin za predelavo. Preko gozdne- ga gospodarstva so iskali stike s kmeti zasebniki v višinskih prede- lih, ker naj bi le ti dovažali surovi- no do destilacijskega kotla. 2al ni- so našli odziva. Vsakršen drug do- voz surovin pa bi bil predrag. Zani- mivo je tudi to, da kmetje ne bi bili oškodovani za steljo, saj so tudi prekuhane iglice dobre za steljo. KDO ODLOČA Slovo od okrajev je za nami. Medobčinska sodelovanja pa vznikajo in upajmo, du hodu (ne tako, kot menijo nuiogi, oživila okrajne tendence) do- prinesla k sprostitvam občin- skih meja. Te so sicer v kata- strskih mapah vidne, v okviru raznih tihih dogovorov pa več kot občutne. Pa pustimo vpra- šanja, kdo bo linansiral to ali ono dejavnost, ki prerašča občinski značaj ene občine in se poglobimo v vprašanje pra- vice in dolžnosti do dela .zno- traj občine. V eni izmed občin bivšega celjskega okraja so se pred- stavniki podjetji dogovorili, da ne bodo sprejemali delav- cev drug od drugega, da bi s tem znotraj občine sanirali vprašanje boljše službe. In ta- ko je pred nedavnim mlad te- hnik, ki nikakor ni bil zado- voljen v podjetju, kjer je na- stopil službo, prosif za odpust. Bilo mu je ugodeno. Ko pa je direktor zvedel, da je ta teh- nik sprejet v drugem podjetju v istem kraju, je takoj obve- stil sosednje podjetje in fant je dobil odpoved. Da pa bi primer vzgojno vplival, je direktor na prvem sestanku kolektiva povedal zbranim delavcem, naj nihče ne misli, da lahko dobi v ok- viru občine kjerkoli zaposli- tev. Deja je: »Kdor bo nas za- pustil, ta se lahko tudi seli iz tega kraja, ga nikjer ne bodo sprejeli !<< Vse lepo in prav, kar se ti- če skrbi za ustaljenost delav- cev v podjetju, toda nikakor ni v redu, da nam za to služijo dogovori na direktorskem ni- voju, kajti pravico in dolžnost d« dela ima vsakdo^ njegove sposobnosti pa cenimo po nje- govem vloženem delu — zato ne more biti prav, da vstop v službo v eno podjetje vežemo tudi tako ozko na vprašanje, ali bo bival v tem kraju ali občini ali ne! Misimo, da tak- šen način ni najboljši za dose- go delovne discipline, ki naj bo odra,z pogojev znotraj pod- jetja in ne odraz dogovora med podjetji, kajti v takem primeru najbrž tudi grobo kršimo temeljne zakone! »TITAN«; V LJUBNEM OB SAVINJI Dobri obeti Pred dobrimi štirimi meseci je v Zgornji Sa- vinjski dolini vzniknilo novo industrijsko pod- jetje, v katerem je doslej že našlo svoj kruh ok- rog 70 žena. To je obrat »Titan« v Ljubnem ob Savinji. K sreči ni bilo treba graditi obrat- nih prostorov. V dogovoru z LIN so prevzeli obratne prostore in sedaj srečuješ ob delovnih mizah sklo- njene 7.c\\ ki spretno in urno se- stavljajo ključavnice obešenke treh velikosti. Lani v decembru je odšlo dvajset delavk, ki so delale na ob- ratu v Ljubnem, na 14-dnevno pri; učitev v matično podjetje TITAN v Kamnik, danes, po štirih mesecih pa je v novem obratu le še ena delavka, ki ni dosegla norme. Toda skupaj so v aprilu presegle normo in plan za 19 odstotkov. — Pridne in spretne so in če bo šlo tako dobro naprej in bomo do- bili obljubljena sredstva od občin- ske skupščine, potem bomo kmalu obrat razširil, je dejal Lojze Jeran, šef ekonomske enote v matičnem podjetju iz obrata v Ljubnem. I/ Titana dobijo polizdelke, v Ljubnem pa jih montirajo. Čeprav so šele novinke, bodo njihovi iz- delki že v kratkem romali v izvoz in to na Češko in Madžarsko. Občina je obljubila, da bo za ure- ditev obrata prispevala (i3 milijona — zaenkrat je dala 2,6 milijona. Ker bi radi obrat opremili še z lakirnico in ga razširili, bi potrebovali še naj- manj okrog 10 milijonov. Čeprav je podjetje šele v povojih, so že dodobra uredili sanitarne na- prave, imajo pa tudi obrat družbene prehrane za tople obroke. Delavke zaslužijo okrog 55" tisoč dinarjev in so zadovoljne. Vsekakor se takšne investicije izplačajo, saj zagotavljajo možnost do dela tistim številnim, ki jo doslej niso imele. . Poleg tega pa so to proizvodi to- varne z dolgoletno tradicijo in še vetino z<'lo iskani. Prav zato je pri- čakovali, da bo občina Mozirje tudi luprej izpolnila svoje obveznosti. Vitanjske težave Zasebni kmetje na vitanjskem področju so v zadnjem času opustili igodbena sodelovanja z zadrugo. Vse drugače je bilo prej, dokler je zadruga odkupovala tudi les; takrat e bila današnja ekonomska enota še samostojna zadruga in kmetje so imeli več zaupanja in interesa (pro- daja lesa!), je dejal Jernej Kovše, delovodja ekonomske enote KZ. — Sicer, kot pravi Jernej Kovše, je tudi danes naša enota še vedno aktivna, žal pa v celoti ni tako. Za kredite je zelo težko in Vitanje se- daj pač ne pride več v poštev. Res je, da zadružno posestvo v Vitanju nima preveč idealnih pogojev, saj ima slabo polovico zemljišča (40 ha od skupaj 90!) v visoko ležečih pre- (i(Mih, kjer ni možna strojna obdela- va (celo košnja z motornimi kosil- nicami ni mogoča!). Posestvo se širi predvsem na račun zapuščenih kme- ij. Te pa so odročne in razmetane po širokem hribovskem predelu. V lastni proizvodnji imajo pred- vsem okrog 50 pitancev in 14 krav- mlekaric. V tem hribovskem kotlu pa so tudi vremenske prilike ne- ugodne za kakršno koli drugo pro- izvodnjo kot za travništvo in dete- lj išča. Zal, da v tem ugodnem okolišu za živinorejo kmetje nimajo preveč interesa za pogodbeno sodelovanje. DROBNE IZ TURISTIČNEGA DRUŠTVA CELJE / Celjski stari grad tudi letos ne bo doživel večjih vzdrževalnih del. Olepševalno in turistično društvo ni moglo nameniti za ta dela večje vsote, kajti tudi ob-^^ činska skupščina ni dala društvu niti dotacije niti sredstev za pla- čilo takšnih del. Povsem odprto pa je seveda vzdrževanje oziro- ma obnovitev ceste na grad. Za spominki, ki jih prodajajo v turistično informacijskem ura- du v Stanetovi ulici, je veliko povpraševanje. Samo v prvih me- secih letos so jih prodali za 10 % več kot v istem razdobju lani. Društvo je pripravilo tečaj ,za spoznavanje Celja. Nanj je po- vabilo tudi gostinske delavce. In odziv — le dva! Komentar — odveč. Turistična zveza Slovenije je predlagala, naj bi vsa turistična društva v Sloveniji dobila enotno ime turistično društvo to in to. Kot je znano pa se celjsko ime- nuje Olepševalno in turistično društvo. Čeprav bo o spremembi imena sklepal društveni občni zbor, bo upravni odbor kljub vsemu razpisal anketo. Četudi bi prišlo do spremembe imena bi s tem ne smela trpeti »olepševal- na« dejavnost te organizacije. Olepševalno in turistično dru- štvo se bo zavzelo za organizacijo gostinske turistične razstave. I Začele so se priprave ,za izdajo novega vodnika po Celju. Prihodnji mesec bo plenarna seja društva, na kateri bodo ob- ravnavali nekatere probleme urbaniziAa, turizma in zlasti še del za olepšavo mesta. Dejstva namreč govorijo, da je dejavnost na tem področju zamrla in da bo Celje, če bo šlo fako naprej, kma- lu izgubilo sloves lepega in be- lega mesta. -m KOOPERACIJSKE ODNOSE POGLOBITI v SESTAVU KMETIJSKE ZADRUGE ŠMARJE PRI JELŠAH PO- SLUJE 12 EKONOMSKIH ENOT IN ŠTIRJE SAMOSTOJNI OBRATI. ZADRUGA JE LANSKO LETO ZAKLJUČILA DOKAJ USPEŠNO, SAJ SE JE CELOTNI DOHODEK POVEČAL ZA DOBRIH 18 ODSTOTKOV, KAR POMENI, DA JE IMELA V LANSKEM LETU SKORAJ 2 IN POL MILIJARDI BRUTO DOHODKA.' V.sestavku kmetijske zadruge j' 1'ilo v lanskem letu L016 hektarjev t»l)delovane zemlje. Čeprav so se površine za proizvodnjo povečale, j<' povečanje glede na predvideva- nja sedemletnega plana dokaj nizko. Na skromno povečanje je vplivala predvsem ponudba zemljišč, ki niso sposobna za družbeno proizvodnjo, "1 prenizke odkupne cene. Kot po- niemben činitelj se kažejo še. stavbe, ^[ predstavljajo za kmeta precejš- njo denarno vrednost, za zadrugo pa skoraj nobene koristi. Zemljišča šmarske zadruge so si- značilna po veliki razgibanosti 'n razkosanosti, saj so razbita kar Da 35H [)arcel. Razen razdrobljenosti Povzroča velike dodatne stroške še "ftdaljcnost parcel od gospodarskih poslopij. Viden uspeh je zadruga dosegla v "kooperaciji. Napredek se kaže pred- vsem v vsebinski razširitvi, saj ko- op(^racija ne predstavlja več le pod- pisovanje pogodb. Zadruga je uspela j)()živiti kreditiranj«! in vodenje pro- izvodnje, lako prakso bo treba na- daljevati in še poglobiti kooperacij- ske odnose; predvsem pa usmeriti kooperante v specializirano proiz- vodnjo. Odkup je bil lansko leto nekoliko manjši. Predvsem je zadruga manj odkupila govedi, jajc, jabolk in svinj. Poglavitni vzrok za manjši odkup je zmanjšani stalež živine in nestabilnost cen. Pri jabolkih je iz- pad povzročila izredno slaba letina, na odkup pa so vplivali še ntikateri organizacijski činitelji. V ohkviru kmetijske zadruge je lansko leto velik korak naprej na- pravil ».Sadno — sok' iz Kostrivnice, saj je v letu 1964 proizvt^del okrog 390.000 litrov raznih proizvodov, v letu 1965 pa le 250.000. Ugodne re- zultate je doseglo še pitališče v Pod- četrtku in trgovina v Celju. Posebno razveseljiv je nodatek, da je zad- ruga prodala občutno več umetnih gnojil in znaša poraba že poprečno 126 kilogramov na hektar. V preveliki meri pa so se povečali osebni dohodki, za 52 odstotkov. Po- večanje namreč ni rezultat večje produktivnosti dela in ekonomič- nosti poslovanja. Plan za letošnje leto je postavljen razmei;oma visoko, saj predvidevajo, da bo bruto dohodek v letu 1965 znašal nad 3,2 milijardi dinarjev. Da bi to povečanje tudi dosegli, bo — razen razširitve in poglobitve ko- operacijskih odnosov — potrebno bolje izkoristiti proizvodne zmoglji- vosti, predvsem pa izboljšati tehno- loški postopek v govedoreji, pri pro- izvodnji mleka in piščancev. -ar Pomankanje reprodukcij- skega materiala y Slovenskih Konjicah imajo v "V^atorih večjih gospodarskih orga- ~"acijah težaTe zaradi pomaiijk«-« Ju^ reprodukcijskega materiala. Il^/^'^o tega so morali tu in tam že dol zmanjšati obseg proizvodnje, lavce pa premestiti v druge pro- hodne obrate. To pa je v okviru [j'j'jf'tja le začasen ukrep, saj pada loviiii storilnos-t in otežkočeno je *Srajevanje po delu. ŠTEVILNE PRIREDITVE ZA^ DAN ZMAGE v Stranicah so proslavili dan zmage z upri- zoritvijo Borovih Raztrgancuv, na predstavo pa so povabili vse člane krajevne organiza- cije Zveze borcev. Prebivalci Zreč in ju/.no- zahodnega dela Pohorja pa so razen dvajset- letnice osvoboditve praznovali Se tridesetlet- nico aktivnega delovanja domačega pevskega druitva. Za to priložnost so pevci pripravili samostojen koncert. Krajše prireditve so ime- li tudi v ostalih krajih konjiške občine in v nekaterih delovnih organizacijah. TUBERKULOZA VCERAJ, DANES IN JUTRI M-NOSILEC BORBE Napori v borbi proti tuberkulozi, posebno v vsej povojni dobi niso bili zaman. Ce že ni bilo mogoče te nalezljive in vsestransko škodljive bolezni popolnoma eliminirati, je treba smatrati za uspeh že dejstvo, da je uspelo naraščanje števila obo- lelih zajeziti in ustaviti. Vsi se za- vedanu), da je bilo delo v tej smeri nujno potrebno, saj je tuberkuloza zlo, ki posega v naše življenje. V prvi vrsti je prizadet sam bolnik, ki ne more več aktivno delati, za njim takoj njegova družina in potem sledi verižna reakcija z vsemi svo- jimi socialnimi, ekonomskimi, zdrav- stvenimi ter družbenimi posledi- cami. Ta boj je torej upravičen innujno potreben. Doslej doseženi uspehi so rezultat predvsem dobro organizi- rane zdravstvene službe, ki z naj- modernejšimi sredstvi in najsodob- nejšimi nietodami preko svojih an- tituberkuloznih dispanzerjev mnogo prispeva k hitremu odkrivanju bol- nikov, kar je predpogoj za zmanj- šanje nevarnosti nadaljnjega širje- nja tega obolenja. Načrtne fluoro- grafske akcije po občinah, po šolah, po podjetjih, ustanovah itd. so enako veliko prispevale k registraciji no- vih bolnikov; besežiranje pa je do- prineslo k zaščiti zdravih oseb. V stacionarnih protituberkuloznih usta- novah bolnike azilirajo in zdravijo, dokler ne gredo v domačo oskrbo, kjer po potrebi nadaljujejo zdrav- ljenje pod kontrolo pristojnega di- spanzerja in njegovega zdravnika. V epidemologijo tuberkuloze bomo občutno • posegli le, če bomo točno izvajali vse zdravstvene ukrepe pri odkrivanju, preventivi in zdravlje- nju bolnikov. To zaradi značaja bo- lezni ni le stvar protituberkuloznih in drugih zdravstvenih ustanov, am- pak stvar nas vseh, občanov, ki smo vključeni v razne organizacije in ki preko teh organizacij lahko mnogo pripomoremo k čim bolj uspešni borbi proti tuberkulozi. Organizacija RK se je že doslej izkazala v svojih prizadevanjih pri reševanju problema tuberkuloze in so uspehi tega dela iz leta v leto bolj vidni. Lahko trdimo, da je bil narejen korak naprej, da bi to borbo prenesli iz ozkega okvira zdrav- stvene službe na vse množične or- ganizacije, nazobčane. Le tako je namreč mogoče pričakovati r per- spektivi popolno eradikacijo tuber- kuloze. Seveda ne smemo zanikati, da nas pri tem nujno mora podpi- rati socialno-ekonomski razvoj, ki življenjski standard bolnika in ogro- ženih dviga in tako odpira širše možnosti obrambi organizma, ki je že zbolel, ali pa ga čuva, da ne bi zbolel. Načelno moramo namreč po- vezati vprašanje tuberkuloze z vpra- šanjem pravilne prehrane, pravil- nega in rednega načina življenja in s še drugim zelo perečim vpra- šanjem današnje dobe, to je z alko- holizmom. Z^doseženimi uspehi ne smemo biti pomirjeni, niti zadovoljni, še manj iia bi bilo upravičeno, če bi trdili, da je bilo vse storjeno. Postavili smo le temelje, na katerih je treba dalje graditi, te temelje je potrebno utrditi in na njih zgradbo te naše široke dejavnosti dokončno posta- viti. Marsikaj smo opustili, iker smo bili premalo aktivni, ker smo nekako šablonsko ravnali in če ne bi delali teh in takih napak smo prepričani, da bi bili doseženi uspehi že do da- nes večji in lepši. V vsakega občana in v njegovo zavest mora stopiti spoznanje, da je tuberkuloza zlo ne samo direktno prizadetega bol- nika, temveč zlo nas vseh vse naše družbe. Mobilizacija vseh zavestnih občanov bo dala temu boju svoj pečat, ki bo kronan z uspehom. Organizacija RK je bila, je in bo v bodoče v teh načrtih nekak posla- nec dobre volje, nekak posrednik, ki se tudi aktivno udejstvuje pri uresničevanju teh velikih, danes še nedoseženih ciljev. Ce • rečemo posrednik, potem storimo to popol- noma upravičeno, saj je prav orga- nizacija RK do današnjega dne bila tista, ki-je povezovala zdravstveno službo z vsemi družbeno-političnimi organizacijami in posamezniki v borbi proti tuberkulozi. V bodoči upravno-teritorialno-po- litični ureditvi, ko se prenašajo vse dejavnosti našega družbenega živ- jenja iz okrajev na občine, bo po- trebno in koristno o marsičem raz- misliti in pravilno ukrepati. Pred občinske organizacije RK se postav- ljajo odgovorne naloge na vseh pod- ročjih, te naloge so iste, kot doslej, le da dobivajo drugačno obliko. Ta- ko bo tudi probleme, o katerih mi razpravljamo, Ico govorimo o tuber- kulozi, treba na območju občine re- ševati s širših vidikov, še bolj inten- zivno, bolj aktivno, bolj vestno in jih jemati bolj resno. Nova ureditev bo to vsekakor omogočala v večji meri, kot je bilo to doslej mogoče. Zato bo v bodoče potrebno občinske komisije, ki že delajo, čimbolj raz- širiti in število članov komisije po- večati. Izbor članov komisije mora biti zelo dober. Po našem mišljenju naj. bi postali člani te komisije ljud- je, občani, ki so s svojim družbe- no-političnim delom dokazali, da so vredni takega zaupanja, ki svojo funkcijo resno jemljejo in tudi vest- no delajo, bodisi v organizacijah SZDL, ZKS, v sindikatu, ki delajo v podjetjih in so aktivni v organih samoupravljanja, ki delajo v uprav- nih službah na občini itd. Seveda zdravstveni delavci sami svoje član- stvo v taki komisiji popolnoma upra- vičujejo. Dr. Mirko Vengušt IZBIRA POKLICA Zavod za zaposlovanje delavcev v Slovenskih Konjicah je na področ- ju konjiške občine v zaključnih razredih osemletk organiziral pre- davanje o izbiri poklica; za učence zaključnega razreda osemletke v Vi- tanju pa je celo priredil nekaj eks- kurzij v tekstilno tovarno v Maj- šperk, zdravilišče Rogaško Slatino in gospodinjsko šolo Šentjur. Za učen- ce, ki bodo pisali najboljše pismene naloge o izbiri poklica, je pripravil nekaj manjših nagrad. GLASBENI VEČER V sredo 19. t. m.* ob 19.30 bo v dvorani Narodnega doma drugi glas- beni večer, ki so ga pripravili učen- ci 11. osnovne šole. Tokrat bosta na- stopila oba šolska zbora, folklorna skupina in recitator ji. Nastop bo imel še posebno obeležje, saj bodo s tem učenci H. osnovne šole v Celju proslavili tudi 20-letnico osvobo- ditve. Plesne nastope sta pripravili Mira Pejovnikova n Danica Kmeclova, recitatorje J. Klajnškova, oba zbora pa E. Goršič. -r PRAZNOVANJE Tu4i v šmarski občini so slovesno praznovali 20. obletnico osvoboditve. Posebne svečanosti so pripravili v skoraj vseh krajih, na večer pred 9. majem pa so po hribih goreli kresovi. V Šmarju so v počastitev dneva zmage priredili povorko in uspelo proslavo v kinodvorani. Na proslavi je o pomenu 20. obletnice govoril Avgust Anderluh, predsed- nik občinskega združenja ZB NOV, vrstile so se recitacije, nastopila pa je tudi mladinska folklorna skupina. Povorke in proslave so bile še v Rogaški Slatini, v Kozjem in v Bi^ strici ob Sotli. Oba praznična dneva pa so ljudje izkoristili tudi za izlete v bližnje kraje. KURIRCKOVA POŠTA V torek in sredo je skozi šmarsko občino potovala kurirčkova pošta. Do Šmarja sO pionirji prinesli pošto po dveh poteh. Ena skupina je pri- spela v Šmarje preko Kozjanskega, druga pa iz rogaškega konca preko Sladke gore. V Šmarju so pri osnov- ni šoli svečano sprejeli pionirje — kurirje in priredili manjšo sloves- nost. V Šmarju je pošta prenočevala, drugi dan pa je združena odpotovala proti Šentvidu. TITOVA ŠTAFETA Tudi letos je! skozi šmarsko občino potekala medfoDČinska Titova štafeta. V štafeti so sodelovale skoraj vse šole,* delovne organizacije, člani družbenih organizacij in društev. > Štafeta je začela pot v sredo v Zagorju, Podsredi in Bistrici ob Sot- li. jOdcepi štafet so se nato združili in je štafeta tekla skozi Podčetrtek, Pristavo, Mestinje, Šmarje, Šentvid do Grobelnega. Tu je štafeto prev- zela mladina šentjurske občine. Šta- feti se je med potjo pridružilo še več štafet z Donačke gore, iz Sodne vasi, Sladke gore, Kostrivnice, Vir- štanja, Zibike in od drugod. V vseh večjih krajih in vaseh so ob postanku štafete pripravili krajše slovesnosti. KRVODAJALSKA AKCIJA Ta teden je celjska transfuzijska ekipa v Šmarju pri Jelšah zbirala kri. Odvzemu krvi se je odzvalo ve- liko ljudi iz Mestinja, Kristan vrha, Lend)erga, Zibike, Šentvida, Šmarja in drugih bližnjih krajev. Občani šniarske občine so na ta način tudi slovesno zaključili letošnji teden Rdečega križa. -ar POJDIMO NA GORE PLANINA leži na višini 588 m v tistem delu Slovenije, ki ga imenuje- mo običajno Kazjansko, Nad samim trgom so razvaline pla- ninskega Starega gradu, ki da- jejo kraju posebno romantično obeležje. Pod gradom pa stoji 80 let stara graščina. Celjanom dobro znana pisateljica Wam- brechtsamer, ki je rojena v tr- gu in v Planini tudi pokopana, smatra ta kraj za najlepšega, ki ga je kdaj videla, kakor to označuje spominska plošča na njeni rojstni hiši v Planinii Grad je bil zgrajen v 11. sto- letju, v njem so se zvrstili razni rodovi fevdalcev. Bil. je priča, ko so kmečki puntarji pod vod- stvom Ilije Gregoriča zavzeli trg pod njim. Sedaj se nahaja v kašči gradu gostišče, ki ga upravlja turisCično društvo v Planini. Kakor se je Planina udeležila kmečkega upora leta 1573., ta- ko je zavzela tudi v narodno- osvobodilni vojni odlično me- sto, saj je trgu neposredni so- sed Bohor, kamor pelje sedaj do ličnega planinskega doma lepa avtomobilska cesta. Ob novem letu 1945, je bil trg domala požgan, popolnoma je bilo neuporabnih 16 hiš, vse je sedaj zopet obnovljeno; trg šte- je okrog 250 prebivalcev. Trg ima več gostišč in je za- radi lege in prijazne okolice znan kot preprosto letovišče. Ceste ga vežejo s Sevnico, La- škim in Šentjurjem. Celje ima izredno ugodne avtobusne zveze s tem krajem, ki ga bodo turi- sti gotovo radi obiskali, saj bo- do lahko nadaljevali pot na Bo- hor.- I Dr. M. JAKA SLOKAN: Pravna zmaga - stvarna smrt Rekli smo zadnjič, da je nekda- nji DR2AVNI SVET v JBeogradu razveljavil akta (nekdanje) ban- ske uprave Dravske banovine \r\ beograjskega notranjega ministr- stva, s katerima je hotel takratni »vsegamogočni« ban dr. Marko Na- tlačen uničiti »liberalni« žalski HMELJARSKI VESTNIK. Tej čudoviti »pravni znmgi« pa je sledila — »stvarna smrt«! 12. maja 1937 je izšla 5. številka IV. letnika HMELJARSKEGA VESTNIKA na 8 straneh. Kot uvodnik je bil samovšečni članek »Zadoščenje savinjskemu hmeljar- stvu« in na 3 straneh obrazložena »pravna zmaga« ... Za njim je bilo še nekaj strokovnih člankov, pa še dva komercialna oglasa na zadnji strani... In potem? 5. številka je bila zadnja! Nikjer ni takrat bilo zapisano na primer niti: »Bes! Djaur! Še krik iz valov!...« Ne! Prav vse, vse »tiho je bi- lo«... Nerazumljivo je pač treba razu- meti! ... Dejstvo je, da je odtlej izhajal spet samo celjski SLOVEN- SKI HMELJAR... Le-temu je presekal nit življenja — nemški okupator spomladi 1941. Kaj so že vpili »tisti« — namreč \ iz vrst »liberalnih« savinjskih hme- ljarjev proti dvornemu kaplanu Petru Hornesu? Leta 1937. Med drugim tudi to-le! ... Ne bomo raziskovali pravljic o Petru Hornesu! .,, Oče savinj- skega hmeljarstva je in ostane za večne čase tisti, ki je s prepriče- valno besedo in dejanskim zgle- dom vzpodbujal! ,,, Poslušajmo, kaj pripoveduje o tem najstarejša še živeča priča, 91-letni prevžitkar Franc Zupane iz Dobriše vasi, ki je služil 25 let kot kočijaž pri Sal- movi družini! Tako-le se glasi njegovo priča- nje: ,Leta 1867 sem se vrnil iz Dalma- cije, kjer sem odslužil vojaščino pri trdnjavskem topništvu. Takrat ni bilo v graščini Novo Celje še no- benega hmelja. Spominjam se toč- no, da so začeli kmalu nato rigo- lati (!) zemljo pod vodstvom oskrbnika Bilgerja, ki je pisal v Nemčijo po sadeže, od koder jih je tudi dobil in sam nasadil.' MOJA OPOMBA! Sodim, da je Franc Zupane glede na čas (leto začetka) doslej ®d vseh najbolj na- tančno pričal oziroma se spomi- njal. Glede njegove trditve o »na- ročanju iz Nemčije«, pa kaže biti previden, ker je zelo verjetno, da' je Josip Btlger prišel iz Nemčije že natančno poučen in tudi »opremljen«. Sicer pa zbiram o tem še trdnejše dokaze, zdaj pa. nadaljujmo s citiranjem pričeva- nja! ,Dolgo časa ni bilo nikjer drugje hmelja, kakor samo v graščini. Pr- vi, ki je po letih (!) napravilhmelj- ski nasad, je bil žalski Hausen- bichler, V Dobriši vasi je sledil kot eden prvih posestnik Žagar, po domače PAVEL, Sajenje hmelja se je širilo le s težavo in počasi (!), ker so imeli zlasti stari ljudje po- misleke proti sajenju. Tako je oče Žagarjeve žene ošte- val mladega posestnika, ki se je priženil iz Kranjske na PAVLOVO domačijo, z besedami: PROKLETI KRAJNC! NAJBOLJ- ŠO NJIVO NAM BO POKVARIL ZA HMELJ! ...' Kdo je torej »oče savinjskega hmeljarstva«? Še konec 1934 so znova »trobili« v svet iz nasprotnega tabora: »... čudimo se, zakaj se v letih 1911/12, ko je obravnavalo zadevo sodišče v Celju, ni posrečilo niko- mur dokazati obratnega in je tako sodišče na podlagi nespornih (!) dokazov odločno priznalo očetov- stvo savinjskega hmeljarstva Pet- ru Hornesu. Razsodbe sodišča pa seveda niso nobena bajka ,,.« In, naprej! In, naprej! ». ..SALMOV (lastnik, graščak Novega Celja) hmeljski nasad res ni bil prvi v Savinjski doUni, saj so bili taki nasadi že pred njim in so tudi izginili brez sledu, pač pa je bil prvi, ki je ostal ter sllužil kot maUdca mno- gim nasadom in stvoril tako temelj savinjskemu hmeljarstvu; vsi morebitni prejšnji poskusi, med njimi tudi ŽUŽOV, so bili v tem oziru brez pomena in ne pri- dejo v poštev, ker niso našli po- snemalcev ter so ostali le omejeni poskusi, kakor jih je bilo več tudi v drugih krajih ... Salmov hmelj- ski nasad pa je izvirna Hornesova zamisel in brez Hornesa bi tudi Bilgerja ne bilo nikdar pri nas ter bi najbijžc tudi Hausenbichler nik- dar ne sadil hntelja, kajti prve sa- deže je tudi on dobil iz Horneso- vega nasada! ...« Zapik! Zdaj je namreč ze čas, da razo- denem namen — obnavljanja teh, starejšim prebivalcem Savinjske doline bolj ali manj še znanih, pre- rekanj okrog »očetovstva« ... Koliko je potemtakem »velikih«, pa zraven še nekaj »manjših« »oče- tov«? Franc Žuža, knez Salm, Josip Bilger, Kari Haupt, Peter Hornes, Janez Hausenbichler, baron Wars- berg, Hackelberg, Jože Žigan, Franc Kocelj ... Potem sta še celj- ski odvetnik in na Dobrni... itd! Pravda v letu 1911 in pogrevanje te pravde v letu 1934 sodi med naj- večje farse v zgodovini Savinjske doline. Potem ko jo bom osvetlil še s pravnega gledišča — jo bom- predlagal za »točko« na prihodnjih hmeljarskih praznikih. Prikaz pravnih nosilcev SAVINJ- SKEGA HMELJARSTVA je moja — glavna naloga! OBČINSKA DRAMSKA REVIJA V VOJNIKU LETOS BOLJE KOT LANI v SREDO SE JE V VOJNIKU ZAČELA OBČINSKA DRAMSKA REVIJA, KI STA JO PRIPRAVILA SVET ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ CEUE IN VOJNIšKO PROSVETNO DRUŠTVO .FRANCE PREŠEREN«. REVIJA. KI JE PRAVZA- PRAV PREGLED NAJBOLJŠIH UPRIZORITEV AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN, JE LETOS POSVEČENA 20-LETNICI OSVOBODITVE IN 30- LETNICI ZLETA »SVOBOD« V CEUU. -, V sredo, ko se je v Vojniku začela občinska dramska revija, je v trgu vladalo slovesno razpoloženje. Ze ob pol sedmih zvečer se je na pro- stem predstavila s kratkim koncer- tom godba na pihala »France Preše- ren , zatem pa se je v dvorani, ki je že nekaj dni prizorišče tekmovanja med najboljšimi, zvrstil krajši kul- turni spored. Sodeloval je domači pevski zbor, dve recitaciji pa so pri- spevali tudi učenci vojniške šole. O pomenu revije in o obeh pomemb- nih obletnicah je ob tej priložnosti govoril Štefan Žvižej, tajnik občin- skega sveta, nato pa je revijo otvo- ril predstavnik krajevne skupnosti. Prvi večer se je predstavil De- lavski oder iz Celja z delom Ber- narda Shavva »Pygmalion« v režiji Toneta Zorka. V četrtek so pravljič- no igro »Grudica« zaigrali domači igralci, zvečer pa so igralci delavsko prosvetnega društva »Svoboda« iz Štor uprizorili Marjana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo«. Delo je režiral Tone Kajba. V petek se je predstavila sekcija Delavskega odra na ekonomski srednji šoli z Mire Pucove uprizoritvijo »Svet brez sovraštva« v režiji Petrine Ocvirk. Delavski oder je v zadnjem času namreč uspel razgibati dramsko de- javnost na osnovnih in srednjih šo- lah in tako so ustanovili tudi več sekcij. Na vojniški akademiji se bosta predstavili kar dve: ekonom- ska srednja šola in tretja osnovna šola iz Celja. Sicer pa bo v petek na vrsti še Walterja Bauerja »Rdeče in modro v mavrici«, delo ki ga bo uprizorilo prosvetno društvo »Zarja« Trnovlje, v režiji Štefana Zvižeja. V soboto ob šestnajstih bodo prišli na svoj račun najmlajši. Zanje bodo namreč učenci tretje osnovne šole zaigrali igrico »Mucin dom«. Pred- stavo, ki je med mladimi gledalci požela že veliko navdušenja, je re- žirala Mira Zelenika. Danes zvečer pa se bo Delavski oder iz Celja predstavil še enkrat, lokrat si bodo gledalci lahko ogledali Dogodek v tramvaju, delo, ki ga je napisal Mio- drag Djurdjevič, režiral pa Cvetko Vernik. S to predstavo bodo nocoj dramsko revijo tudi zaključili. »Letošnja občinska ^dramska re- vija je tako po repertoarju, kot tudi po kvaliteti uprizorjenih del mnogo boljša, kot je bila lanska«, je dejal Štefan Zvižej. »Kaže, da je amater- ska gledališka dejavnost v letošnji sezoni vendarle napredovala. Pred- vsem pa je razveseljivo, da smo na deskah videli veliko mladih ljudi, ki bodo tradicijo amaterskega gle- dališča nadaljevali tudi v prihodnjih sezonah«. Na letošnji občinski reviji so troje uprizoritev in to —Pygmalion,Rde©e in modro v majici, ter Dogodek v tramvaju — prijavili za republiško revijo. Upajmo, da se bodo odrezali. Tudi letošnjo revijo je vojniško društvo brezhibno organiziralo. Pre- senetila pa je tudi publika, ki je vse predstave sprejela z veliko ljubez- nivostjo in navdušenjem. MED GOSTI LETOŠNJEGAMLA,- DlNSKECrA PEVSKECiA FESTI- VALA BOSTA MED DRUGIM NASTOPILA DECJl ZBOIV.RIV /A(;REB POD VODSTVOM DI- RIGENTA DINKA FlA (slika desno) IN DEKLIŠKI ZBOR KA- NISZAY IX)ROTTlA IZ BUDIM- PEŠTE, Kil GA VODI IMRE Tl- BOR (na sliki spodaj). KONCERT UPOKOJENCEV Moški pevski zbor društva upoko- jencev v Celju je v počastitev praz- novanja dvajsetletnice osvoboditve na dan zmage priredil v Vojniku koncert, ki je vseboval dvajset u- metnih in narodnih pesmi. Zbor je celotni program izvedel umetniško dostojno, kar je z aplavzom potrdilo tudi občinstvo, ki je napolnilo dvo- rano kulturnega doma. Za uspeli nastop gre priznanje organizatorjem, članom društva upo- kojencev v Vojniku, zlasti predsed- niku Ivanu Gorečanu. Vse priznanje zasluži hkrati pevovodja moškega zbora Rafko Gorenšek, ki je v letu dni z neumorno voljo, prizadeva- njem in bogatimi izkušnjami dvignil zbor na zavidljivo višino. I. R. »MAKSIM GORKI« IZ VINKOVCEV Danes zvečer bo gostovalo v Celju kulturno umetniško društvo »Mak- sim Gorki« iz Vinkovcev z zabavno glasbenim večerom. Sodelovali bodo pevci zabavnih in narodnih pesmi ter folklorna skupina. Prireditev so- di v okvir proslav dvajsetletnice osvoboditve. Kulturno umetniško društvo»Mak- sim Gorki« bo nastopilo v veliki dvorani Narodnega doma ob dvaj- setih. DVA JUBILEJA GODALNEGA ORKESTRA »IVAN muu Mnogo ljubiteljev glasbe je sprem- ljalo rast našega orkestra od za- rodka do danes. Res, da so bile te- žave in zapreke maja 1945, ko se je zbralo prvih 10 članov godalnega orkestra okoli svojega dirigenta Dušana Sancina. Ze 12. maja so sto- nili godbeniki na koncertni oder in se predstavili javnosti. Od tedaj so prirejali koncerte vsako leto. Raven glasbene zmogljivosti se je stopnjevala od koncerta do kon- certa. Ce je spočetka bila le dese- torica godbenikov na lok, se je v jubilejnem letu dvignilo njih število nad 20. Očiten je vzpon, kompozi- cije so vse bolj zahtevne, podane nilonančno čisto in stilno pogojeno. Dirigent,in zbor sta enovita, zvoč- nost sočna, čeprav ob skromni izved- bi. Naj tu poslušavce opomnimo le na lIaydnovo simfonijo, od katere je bil sleherni stavek izvedbe v du- hu komponista. Izvedba je presegala sleherni dober amaterski orkester. ila je to krona koncertnega veče- ra. Uspeh sta si polnovredno delila dirigent in orkester. Od početkov do danes pripadajo zboru dirigent Dušan Sancin, prof. Mafenka Sancin (klavir) in Konrad Korent (čelo). Prvi violinski pult pa že leta uspešno zaseda neumorni Milan Videnšek. Vse mlajše violini- ste je vzgojila Sancinova.- šola. Bo- leče pa je fluktuiranje, f:6 odhajajo vsi boljši gojenci iz Celja. Nestal- nost članstva je poglavitna ovira za J)od()čnost orkestra. Že tisti hip, ko bo odložil prof. Sancin taktirko, gro- zi orkestru razpad. To bi pa bila za celjsko glasbeno življenje nedo- l)ustljiva. škoda. Dakiravuo ne bo imelo Celje še desetletja opere, jt nujno ohraniti to ^'asbeno telo in ga iziA^polniti v mali simfonični or- kester. To nikakor ne more biti zgolj idealistična zamisel glasbeni- kov. Naša nižja glasbena šola se bo verjetno v nekaj letih preoblikovala na stopnjo srednje šole, ki bi morala ili povezana z orkestrom. Muzika nekega naroda ne more biti eno-, stranska, tudi drevo glasbe poganja innogo vej. Oglejmo si še bežno repertoar, ki ga je celjski orkester naštudiral v teh letih. Proigrali so lepo število klasičnih mojstrov, pri tem pa niso pozabili na kompozicije domačih. Med simfonijami ne moremo prezreti Havdna. Beethovna, nadalje sklad- be za klavir in orkester (Beethoven, Bach, Dittersdorf), za godalni orke- ster in violino: Tartini, Rode, na- dalje znameniti koncert mojstra Bacha, za orkester in dve violini in še Concerto grosso: Vivaldi, Handl, Corelli. Vrh vsega še operne in ope- retne arije — kar lepo število do- mačih skladateljev (Ipavc, Škerjanc, Bravničar in drugi). Od klasikov so vzorno predstavili Mozarta, Cajkov- skega pa večkrat izvajali. Ta zapis je nepopoln, izčrpno kroniko tega zbora bo nujno še napisati. Med nmloštevilnimi tekmovanji za godalne orkestre so dobili Celjani uajvišje priznanje v Ljubljani in Beogradu. Edinstveno priznanje pa si piše orkester sam, ko ninm tek- meca v vsej državi. Dvojni jubilej dvajsetletnice orkestra in njihovega dirigenta je plod nepretrganega dela. Od Celjanov pa je odvisno, da ohra- ni ta korpus pri življenju in pomaga pri formiranju tako pomembnega situfoiiičncga orkestra. A. S. TAMESEC NA PLATNU Angleški film »BECKET«, ki smo si i^a pred dnevi lahko ogledali, je gledalce zado- voljil, ne pi presenetil, četudi sodi film med najpomembnejša dela angleške kinematogra- fije v letu 1964. Pomanjkljivost akcije v fil- mu, ki jo je morda kdo pogrešal glede na dobo, v kateri se zgodba odvija, je v dostoj- ni meri nadomestila odlična igra obeh pro tagonistov — Richarda Burtona in Petro 0'Toola. Film sam pa nam je ves čas ponu- jal ne preveč prijetno asociacijo — da gleda- mo sijajno gledališko predstavo, ne pa film »BECKET« po znanem dramskem delu Jeana Anouilha. Živahno reagiranje o"b nekaterih scenah pa je potrdilo temu, da so filmu gle- dalci sledili s precejšnjo pozornostjo in zani- manjem. Ameriški film »AMERIKA, AMERIKA«, de- lo znanega režiserja Elija Kazana, je jiastal v lanske.Ti letu, gledali pa ga bomo lahko te dni. Scenarij za film je napisal po svojem romanu režiser sam. »AMERIKA. AMERIKA« je najnovejši Kazaijov film, posvečen pa je njegovim spominom na stričeva doživetja, ko se je ta pred mnogimi leti odselil v Ameriko, Kazanov stric je bil najstarejši sin siromaš- ne grške družine, njihovo vas pa so ob koncu prejšnjega stoletja okupirali Turki. Podjarm- ljeni narod Grkov in Armencev si je želel svobode, zato so bili mnogi pripravljeni na revolucijo ter upor proti okupatorju. TtKla Kazanov siric je želel le eno — odpotovati v obljubljeno deželo, Ameriko. Ze ob pripra- vah na pot je naletel na mnoge težave, toda kljub temu je svoj cilj dosegel. Ko pa je sto- pil na ameriška tla, je padel na zemljo in jo začel ob smehu bogatih meščanov poljubljati. Kazanov film »AMERIKA," AMERIKA.- je za- nimiv in gledalci ne bodo razočarani' žal pa ne dosega režiserjeve epske in izrazne moči, ki jo je dosegel v svojih prejšnjih filmskih stvaritvah. J. V. »ŠE BOM PEL...« Izzvenel je koncert, dvajseti po vrsti. Pesem Je razvedrila poslu- šalce. Vsi so liili veseli: poslušalci in mladi gimnazijski pevci. Veseli so bili pevci in hvaležni svojemu dirigentu prof. Egonu Kuneju, saj so ve- deli, da se morajo ravno njemu zahvaliti za tako lep uspeh. Mnogo truda je bilo potrebnega, da so naštudirali tako obsežen in zahteven koncert. In kot majhno zadostilo jim je bil izlet po naši Istri. Vso pot od Celja do Postojne je pesem polnila železniški voz. Čutiti je bilo, da so v zboru, res sami lju- bitelji petja. Na železniški postaji v Postojni so pevci priredili kar majhen koncert. Res je bil brez di- rigenta, toda kljub temu so njiho- vemu ubranemu petju prisluhnili vsi. ki so bili v bližini. Peron se je polnil, delavci, ki so delali v bližini so prenehali z delom in prisluhnili, mladi Celjani pa so peli, ne da bi se zmenili za dež, ki je enakomerno padal. Še nekaj ur vožnje z avtobusi iii že smo v Izoli. Pevci so se z di- 'igentom zmenili za majhno prese- nečenje. Tiho, kar se da, so se po- i^luvili pod okno ene izmed izolskih 'liš. Nihče se ni pritoževal zaradi l^lulu. po katerem so hodili, vsi so čakali, kako jim bo uspelo njihovo presenečenje. Intonacija! Pesem! Veuite rožce moje...« Pesem se je pomešala s šumenjem dreves in se z vetrom podila okrog voglov. polovici pesmi se je olcno od- prlo in znani slovenski komponist ^'iril Pregelj je raztegnil usta od presenečenja. Ko je spoznal svojega "»'kadnjega pevca, sedaj dirigenta {gimnazijskega pevskega zbora v Ce- 'iu- je dejal: »Celjski pevci?« Od Presenečenja ni našel več besed. Še •^"o njegovo pesem so mu zapeli za Podoknico, nato pa so ga povabili ^ saho. Rad se je odzval vabilu. Po ^eč(>rji je pesem zopet napolnila "^'orauo. Uslužbenci so prenehali z delom in prisluhnili. Ob steni je sedel tovariš Pregelj z ženo in vnu- kinjo Natašo, ki je prinesla rože za našo solistko Majdo. Ko so še enkrat zapeli »Venite rožce moje«, so mu solze napolnile oči. Komaj je našel besede, da bi se jim zahvalil in jih pozdravil. Sredi govora so bili vsi ginjeni, ko so gledali oseminsedem- desetletnega starčka. Kot starega Celjana sem ga po- prosil za kratek razgovor. Povedal mi je, kako je bilo, ko je še živel v Celju in vodil celjske'zbore. »Svo- boda«, »Oljka«, »Zbor Ciril-Metodo- ve podružnice« v Laškem — to so bili samo nekateri zbor?, ki jih je vodil s svojo umetniško roko na celjskem področju v letih od 1920 do 1941. — In kdaj ste začeli s komponi- ranjem pesmi? Malo naglušen pri svojih letih je. ziato sem moral vpra- šanje ponoviti. # Bilo je pač tako, da po prvi svetovni vojni nismo imeli v Celju nobene slovenske pesmarice v slo- venskem duhu, zato sem začel zbi- rati slovenske narodne, pesmi. Naj- prej sem izdal zbirko »Nageljčki«, katero sem tudi sam založil. To so 'lile troglasne pesmi. Mislim, da je bila moja tretja zbirka najboljša, vendar je šla ob izbruhu zadnje vojne v nič, ker je pač bila slo- venska. — Koliko pesmi ste napisali? # Nad 500. Od tega tristo origi- nalnih skladb, ostalo pa m priredbe za razne zbore. To so seveda le naj- boljša dela. Dosti je še ostalih. Povedal mi je še. da zasleduje de- lo nđšega mladinskega zbora in da ga je-izredno navdušil. »Obe moji pesmi, ki ste jih zapeli, ste zapeli tako lepo, da >>te me res ganili«. Po- leg tega pa še takšno presenečenje!« ga je dopolnila žena. Podoknica sto- r-lanskega zbora. To je bilo res ne- kaj enkratnega. Kaj takega še nisva doživela. Tako sem vesela...« Tovariš Pregelj je še povedal, da bo letos najbrž prišel na celjski mla- dinski, pevski festival. »Pridite, tov. Pregelj, vaše nekadnje mesto vas pričakuje«. Drugi dan so pevci nadaljevali pot proti Pulju. kjer so bili gosti KUD »Matko Brajša-Rašan«, katere- ^'a se še spominjamo z lanskoletnega koncerta v Narodnem domu. 1 u je imel mladinski zbor iz Celja kon- cert, na katerem je zapel 22 pesmi. Velika dvorana JLA je bila ])oIna in občinstvo je navdušeno ])t)Z(lrav- Ijalo mlade goste iz Celja in nji- hovega dirigenta. Kljub temu, da so prepevali že dva dni po vlaku in avtobusu, je koncert odlično iisj)el. Več pesmi so morali ponavljati, ko- nec koncerta pa je izzvenel v zna- menju ])rijateljstva med obema zbo- roma in mestoma. Drugi dan so si pevci ogledali zgodovinske znamenitosti Pulja, po- poldne pa so se poslovili od svojih gostiteljev.^^ >Nasvidenje v Celju!« Franc Kramer PKED DVAJSETIMI LETI V MAKIKOKU • PRED DVAJSETIMI LETI V MARIBORU DRZEN AKTIVIST AKTIVIST OF JE Z IZREDNO DRZNIM NASTOPOM PREPREČIL RUŠENJE MOSTOV, VOJAŠKIH OBJEKTOV IN ELEKTRARNE NA FALI. Aktivist OF je / izredno drznim nastopom preprečil rušenje mostov, vojaških objektov in elektrarne Fale. Kdor koli je po osvoboditvi leta 1945 prišel v Maribor, se je z začu- denjem vprašal, kako je mogoče, da so ravno v Mariboru ostali vsi mostovi in druge javne naprave ne- poškodovane, ko je bilo vendar že splošno znano, da bo okupator ob umiku vse to temeljito porušil. Da ni prišlo do tega, je vsekakor zasluga takratnega aktivista OF Franja Novaka iz Maribora (znan je tudi kot turistični propagator), ki mu je uspelo, da je v ta namen v najbolj kritičnem trenutku, že 8. maja 1945, torej še pred osvobo- ditvijo na res smel način »zasedel« okupatorjevo glavno vojno-politično postojanko na »Spodnjem Štajer- skem«, takratni »LANDRAT« v Ma- liboru. To mu je uspelo na ta na- 'in, da je izredno spretno in drzno fingiral novodošlega nemškega ci- vilnega komisarja iz Graza. Najbolj usoden dan za javne na- prave je bil zlasti 8. maj 1945, ko se bo okupatorjeva ^vojska umikala proti severu in zapadu. Ljudje so i prepričani, da bodo Nemci svoj umik kronali s porušenjem vseh važnejših prometnih in drugih na- prav, kajti za izvedbo tega načrta je obstajala v Mariboru posebna ru- šilna četa, ki ji je poveljeval nem- ški oficir. Ta specialna če/ta je oskr- bovala tudi stražo javnih naprav in je le čakala trenutka, ko bo vse po- gnala v zrak. Toda to je bilo treba na vsak način preprečiti. Odločitev je padla 8. maja 1945 ob 15. uri. Takrat je tov. Novak na za- upnem sestanku v »Mariborskem dvoru« sporočil svoj dokončni sklep: zasedba »Landrata« in s tem prev- zem vse" oblasti na tem področju ... Po odhodu tov. Novaka so njegovi zaupniki z mrzlično nestrpnostjo čakali, kaj prineso naslednji tre- nutki, kajti to, česar se je lotil, je bilo brez dvoma skrajno smelo in tvegano početje ... Ni bilo treba čakati dolgo. Na naj- večje presenečenje zaupnikov se je javil Novak kot — »politični ko- misar Landrata«... In že je dajal naročila: da mu pošljejo na Larid- rat nekaj ljudi, ki bi prevzeli stra- žo ... Vse ostalo se je razvijalo s Contal« Celje. Ugodno prodam pralni stroj znamke »RI- BER«. Ponudbe na upravo lista pod šitio »Dobro ohranjen'<. Dobro ohranjen šivalni stroj »NAUMAN« pro- da: Marija Brglez, Dobovec 4, 'Ponikva pri Grobelnem. Posestvo 5 ha, z inventarjem in vinogradom z žlahtno vinsko trto, na lepi sončni legi ugodno prodam. (20 min. do avtobusne po- staje). Ponudbe na upravo lista pod šilro »Gotovina«. Prodam veliko kuhinjsko kredenco. Poizve se: Ul. Bratov Vošnjakov 2, Celje, prej No- va vas. Prodam spalnico z vložki in žimnicami, dam tudi na ček. Škodič Marija, Rogaška Sla- tina. Prodam OPEL — KADET (starejši tip), regi- striran in v voznem stanju. Cena 300.(iCO din. Naslov v upravi lista. Pralni stroj EKA ugodno prodam. Lipnik — Trfiovlje 233, Celje. Ugodno prodam dvostanovanjsko hišo s pri- tiklinami in zemljiščem. Po.nudbe pod šifro »Prodam«. Televizijsko antensko napeljavo prodam. Hru- šovar — 'Šlandrov trg 8/1. Prodam vseljivo hišo. Male Braslovče 6. Motorno kolo PRIMO 175 v brezhibnem sta- nju ugod.no prodam. Lončar Stane, Trndv- Ije 77 pri Celju. Prodam 3 rezervne čebelje družine brez pa- nja, matice mlade, družine močne. Vrečar Martin, Zagrad 36, Celje. Tesan les za ostrešje in rabljena dvodelna okna prodam. Teharje 25. . Ugodno prodam motorno kolo DUKATI brezhibnem stanju. Naslov v upravi lista. Klavir prodam (tudi za ček »li protivred- nost). Rak, Gotovlje — Žalec.' , Hmeljno sušilnico 6 m-, 4 etaže, z ventila- torom, elektromotorjem in' 'Slamorezriicfo na električni pogo.n prodam. Hauptman, Gotovlje — Žalec. Železno blagajno 85 X 60 X 60, primerno za podjetje, prodam. Hauptman, Gotovlje — Žalec. Prodam spomladanske in letne obleke, za srednjo postavo. Dečkova 44. Poceni prodam NSU PRIMO 150 ccm, letnik 1960, registrirana za 1965. Vengust Edi, Sta- rfetova 15/a-I. Prodam novoi roža čipkasto ozko obleko, za Vilko postavo. Naslov v upravi lista. Prodam dobro ohranjeno spalnico. Naslov v upravi lista. Prodam večjo količino zdravega jabolčnika. Poskušnje vsak delavnik — Žalec št. 3. ^ Ugodno prodam 7 mesecev brejo kravo. Libo- je 73. Proda.m dcjbro ohranjen rabljen štedilnik in dva kuhinjska pomivalnika. Ogled ob vsa- kem času. Partizanska 24 (Lisce). • STANOVANJA Solidnemu moškemu oddam lepo sončno so- bo s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. Mirnega sostanovalca sprejmem. Naslov v upravi lista. Sostanovalca sprejmem. Naslov v upravi li- sta. Zamenjam sončno enosobno stanovanje za dvosobno. Naslov v upravi lista . SNe, me ni- so hoteli.« V imdaljnjem zagovo- ru je Paidasch stopnjeval ogor- čenje ljudstva s svojim zanika- njem. Predsednik: »Da ste bili povzročitelj izselitev, imamo pri- če, saj je našel izgnani župnik Klasinc po razpadu Nemčije v arhivu gestajia v Breslavu akt, v katerem piše, da ste bili leta 1958 z deputacijo v Grazu pri Hitler- ju, kateremu ste predložili spisek Slovencev, ki bi jih bilo treba iz- seliti iz Brežic Paidasch: >.\iscm bil.« Glas iz | množice: »Dajte mu lilijo v ro-i ke.« ' i Predsednik: .>Vaša hčerka j e-j po izpovedi prič povedala v solili />Moj atek je bil pri Hitlerju!«] Javila se je priča Godlar, ki je izpovedala: Zločini, ki jih očita obtožnica Paidaschu. so le drobci vseh njegovih zločinskih dejanj. Ves brežiški okraj ga pozna kot najpodlejšega zločinca in Kul- tu rbondovca. Obtoženec je izjav- ljal, da Štarejci nismo Slovenci, da bo ntmška vojska, ki je pre- magala vso Evropo, z lahkoto uničila tudi teh nekaj partiza- nov. Kjer koli se je pojavil Pai- dasch, so ljudje zašepetali: »Pa- zite! Skrijte se, Paidasch gre!« Za Paidaschove zločine lahko pri. peljem več kot 500 prič. saj je dal obtoženec zapreti celo svojo ženo, ker ni bila dovolj zagrize- na.« Priča Senčar Franc: »Dal me je zapreti, kcp nisem hotel vsto- piti v Weh rmannschaft.« Priča Kamnikar Vinko: .>Ko smo bili na])adeni od Nerhcev le- ta 1945, smo imeli 52 žrtev. Iz Brežic smo zvedeli, da je Pai- dasch brcal nekega partizana grške narodnosti in druge ter jih oplJHval. < Paidaisch je bil tudi soudeležen pri umoru Primožiča "iz Semiča. W a g n e r F r a n c je zaprosil za tolmača, ki mu ga je sodišče tudi' dovolilo. S to svojo prošnjo je dvignil val razburjenja in ljudstvo je vzklikalo: »Prej je pa znal slovenski, da nas je lahko izdajalV; Več prič je potrdilo, da je Wagner vsakomur zagrozil z iz- selitvijo ali gestapo, če mu le ma- lo ni bil po volji. Priča Košir: »K(j je prišel Wag- ner na Vransko, me, je večkrat klipl na obračun 'in mi stalno grozil: »Vi ste peti na moji listi za izselitev. Izjavil je, da če se bo pri na« kaj zgodilo in če ne bom poslušen, bom izseljen ali zaprt. Ko sem prišel k Wagnerju nekoč s prošnjo, da mi glede trgovine nekaj pomaga, se je samo drl kot že nad mnogimi drugim: Einspe- rren. aussiedeln; cinsperrcn. aus- siedehi! (Smeh in ploskanje v dvorani). Wer nicht mit uns gcht wird ausgcsiedelt, einngespcrrt!« ,(Kdo ni za nas bo izseljen, zaprt!) Priča Šoštar Viktor: »Obtože- nec je rekel moji ženi in drugim, da me hoče dobiti v roke in da me bo osebno raztrgal.« Tožilec: :>Ste dobili odlikova- nje?« Wegner: Kriegsverdienst- kreuz, ki ga je dobil vsak.« Odgovor ljudstva v dvorani: »Zakaj ga pa jaz nisem dobil?« Tovariš javni tožilec je vpra- Letošnja dvajsetletnica zmage je pomembna tudi za naš tednik, še posebej zato, ker je hkrati tudi njegova dvajsetletnica. ()b tej priložnosti objavljamo ponatis prve javne razprave proti vojnim zločincem v Celju, po Novi poti, predhodnici današnjega Celjskega tednika. šal obtoženega Goloba Karla za tem, ko nui je tovariš pred- sednik dokazal krivdo in predlo- žil slike, na katerih je videti ce- lo obtoženega Karla Goloba pri streljanjih slovenskih ljudi: »Ste sin slovenskega očeta?« (Golob prikima). »Ste šli, prostovoljno v službo k gestapu?« Golob,: >Ne. Obersturmfiihrer mi je dejal, naj se tam javim. Tožilec: .Lahko bi se ubranili. Raje bi šli kamenje tolči, kakor- da bi sprejeli takšno službo.« Ljudstvo: »Tako je!« Tožilec: »Priznali ste, kar je zverinska oVganizacija delala. Pred tremi meseci bi vse, ki so v dvorani, še z užitkom ubili!« Razburjena je stopila pred tov. predsednika priča Dobnik Mili- ca, ki je izjavila: »Ko sem bila leta 1943 aretira- na, mi je pri zasliševanju obtože- nec zaklical: »Pod šus, slovenska svinja!« Obrnila se je k Golobu ii} mu rekla: »Sram vas je lahko, še danes sem vsa bolna od posle- dic!« Ljudstvo je ogorčeno vzklika- lo: Fuj, gestapovci!« »Na vešala z njimi!« »Najhuje so nas prete- pali slovenski gestapovci!« »Proč z njimi, na vešala! < Tovariš predsednik je pozval obtoženko C m o k S i 1 v o naj po- ve, kako je prišlo do izdaje, kate- re povzročitelj je bila ona. Cmokova: »Leta 1942 so prišli gestapovci po mene. V začetku sem vse tajila. Toda pripeljali so Komlanca Načeta pred mene, ki mi je rekel: »Nima smisla tajiti — vse je izdano! Nato sem izdala vse, saj so mi pokazali listo. oseb. s katercmi sem sodelovala.« Predsednik: So \ as kaj mu- čili?. Cmokova: Ne.« Predsednik: Ste vedeli, kaj se zgodi s tem, če jih izdate?« Cmokova: »Zavedala sem se.« Predsednik: »Ste izdali samo zaradi tega. ker vam je bila lista p:edložena?<^ Cmokova: »Da.« Razjarjena množica: »Ni res! Ona sama nas je izdala!« »Smrt Slovenki, ki je zavestno izdaja- la!« Senat je po enoinpolurnem pre- moru razglasil sodbo, ki jo mora višje vojaško so- dišče potrditi. Paidasch August: smrt na veša- lih, trajno izgubo državljanskih pravic in zaplembo celotne imo- vine: \Vagner Frauf: ustrelitev, trajna izguba državljanskih pra- vic, zaplemba celotne imovine; Golob Kari: ustrelitev, trajna iz- guba državljanskih pravic zap- lemba celotne imovine. Obravnavo o ka,zen.ski zadevi Cmok Silve je sodišče zaradi raz- jasnitve obtožbe preložilo na ne- določen čas (Cmok Silva je bila 12. julija obsojena na smrt z ustrelitvijo, izgubo državljanskih pravic in zaplembo celotne imo- vine — op. CT). Vojaško sodišče je poslalo raz- sodbo na višje vojaško sodišče v potrditev, ali v morebitno spre- membo razsodbe. - Se dolgo zatem, ko je bila sod- ba razglašena, se prebivalstvo ni moglo raziti. Kazalo je nevoljo zaradi premile kazni s tem, da je v zboru, vzklikalo: »Go-lo-ba na ve-ša-la!« »Zahtevamo ostrejšo kazen!« Mladina je klicala: »Smrt mladinki Cmokovi, ki je iazdala toliko/ dobrih mladincev in mladink!« Skupina deklet je objokana prosila sodni zbor in javnega to- žilca: »Mi zahtevamo smrt za vse zločince, ki so danes pred sodi- ščem! Ali^naj bo poplačana smrt mojega očeta, ki so ga z lopato tako dolgo bili po glavi, da je v mukah umrl in moje matere, ki so jo streljali, s tem, da bomo usmiljeni do vojnih zločincev?« Tudi pred celjskimi zapori se^ je zbrala množica, ki je zahteva- la: »Kri za kri! Smrt vsem izda- jalcem in izModni kurir , modele novih hlač in ko- palk ter nekaj skic za obleke na- ših najmlajših. TURIST V NAŠEM DOMU Zavod za posj^eševanje gospodinj- stva v Celju je v preteklih dveh mesecih izvedel v Ljubnem, v Lučah 'in v (Solčavi posebne trodnevne seminarje za privatne oddajalce tu- rističnih sob, za gostinske delavce in za zainteresirane kmečke gospodi- nje. Stroške tečajev je v glavnem krila občinska skupščina Mozirje, delno pa tudi turistična društva in udeleženci sami. Kljub temu se jete- čajev udeležilo precej tovarišic — v Ljubnem 28, v Lučah 23, največ pa v Solčavi in to kar 50. Kot vsi tečaji, je bil tudi ta raz- deljen v praktični in teoretični ,del, pri katerem so tečajniki obravna- vali teme iz zgodovine in vloge tu- rizma, o sprejemu turista, o ureditvi stanovanja, higieni doma in okolja, o okrasitvi stanovanj s cvetlicami '. V praktičnem delu pa so tečaj- nice obravnavale tudi pripravo in serviranje zajtrka, kajti to je nam- reč obrok, ki bi ga privatni oddajal- ci sob turistu lahko nudili. Priprav- ljali so najrazličnejše vrste pijač, narezkov itd. Tečaji so odlično uspeli, zasluge za to pa imajo tako gostinska pod- jetja, ki so gostoljubno ponudila svoje prostore, kot turistična društ- va, ki so skrbela za solidno organi- zacijo tečajev. Čevlji lETOšj^jE sezone No, pa jc odklcnkalo visokim tan- kim petam in ošiljenim konicam ženskih čevljev, ki so se nekaj let tako trdovratno držali na površju valov mode! Počasi, pa sigurno že- ne v Italiji in drugih evropskih dr- žavah obuvajo svoje noge v mnogo bolj praktične čevlje s širšimi, niž- jimi petami in zaokroženimi konica- mi. Ko človek takole opazuje ele- gantne Italijanke v teh črnih okor- nih čevljih, se mu kar stoži. Verjetno pa se ne toži Italijanki, kajti prav gotovo s širšimi petami mnogo laže hodi kot v tistih, ki so bile tanjše od svinčnika. Izložbe ita- lijanskih prodajaln čevljev so v teh dneh že preplavljene z novo modo. Čevlji z nemogočimi svilenimi in sa- tenastimi pentljami stanejo tudi po 20 tisoč lir — šamo zato, k^T so viso- ka moda. Oko Jiigoslovanke, ki še Vedno vztraja pri šiljastih konicah se v 1 nstti tako zaman ozira za lah- kimi, svetlimi, tesnimi in ličnimi li- nijami. Zdaj se nam zdijo ti, ki jih gledamo v italijanskih izložbah, še ituji in prav nič lepi. verjetno pa se bomo čez čas tudi mi ogreli zanje. Sprejeli jih bomo tako kot smo tudi doslej vse modne muhe — pa so bile ^med njimi tudi že hujše, kot so svi- lene pentlje na črnih čevljih. NASVETI # Kupili ste usnjene rokavice, Pn so tnko ozke, da jih komaj spra- '^'ite na roko. Zavijte jih v mokro 'brisačo, j)usiite jih v njej nekaj ur, T>ato pa jih nataknite na roke in \)u- ^tito, da se vam na njih posušijo. # Medeninasti predmeti ne bodo *iiko hitro jjotemncli. če jih boste l^rcvlckli s strojnim oljem in jih čez J^<'lujemo Se več prostora za lokalne vesti, domačo problematiko. Uvedli smo družinsko rub- riko, ki so jo ve.sele zlasti naše bralke- Kakšnih drugih »resničnih« ali »neres- ničnih« vzrokov pa ni. BOR L POSTAJAlBMII'i'I Grad Bori stoji na griču ob Dravi. Med vojno je bilo tu taborišče Ankenstein, naj- večkrat postaja, od koder je vodila pot samo še v smrt. Med taboriščniki je bila tudi Ce- Ijanka Milada Šmidova, švicarska državlja.i- ka. Ob njenih spominih je podoba Borla sim- bol poniževanja, lakote in trpljenja. »SPREJEM V HEIMATBUND« Na hodniku celjskega »Starega piskra« sem zagledala ženico z rahlo zgubanim obrazom. Paznica jo je grobo porinila k steni. »Čakajte in se ne ganite!« se je zadrla. , »Mama!«' sem vzkliknila. Nasmehnila se je samo za hip. Mami je bilo že 72 let. »Gchma! Loss!« je ukazal gestapovce, ki je v bleščečih škornjih stopil na hodnik. Bilo nas je dvanajst. Stražarji so nas odvedli na želez.iiško postajo. Vso pot in tudi v kupeju smo morali molčati. Poleg mene je sedel Leo- pold Vrečko iz škotje vasi. »Kam nas peljejo?« se mi je posrečilo za- šepetati. »Videl sem . . .« Vrečko je šepetal, da sem komaj razumela. »Za streljanje pripravljajo v »piskru«. , Stemnilo se mi je pred očmi in nisem mo- gla zadržati solz. V celjskih zaporih je ostal mof brat, komaj 22 let star. Z nikomer nisem spregovorila več in se ne spominjam, kako smo prispeli do zadnje po- staje. Š kamionom so nas pripeljali do gra- ščine. Cez cesto jc bija zapornica. Esesovci so obstopili avtomobil. Zvrstili so nas v kolono, krenili smo po kamenitih stopnicah v prvo nadstropje, kjer so bile pisarne. Postaviti smo sc morali ob steni na obokanem hodniku. Dobro uro smo že čakali, ko so nas pomaknili za nekaj ko- rakov proti pisarniškim vratom. Po dvorišču so se molčeIkot sence premikali taboriščniki. Med njimi sem zagledala nekaj znanih obra- zov iz celjskih zaporov'. »Prislan!« je zavpil gestapovce med vrati. Zganil se je šestnajstletni Prislanov fant iz BrHslovč. Gestapovce jc zaničljivo zatepnil ustnici in porinil fanta čez prag. Za vrati smo slišali ploskanje in butanje. Zmrazilo me je. Zaslutila sem, da dečka pretepajo. Ves zabu- hel v lica se je vrnil. V očeh so mu koloba- rile solze. »Preklete svinje!« je stisnil med zobmi in se naslonil na hladen zid. »Leopold Vrečko!« se je oziral gestapovce. »Schnell, schnell!« Vrečko se sploh ni vrnil iz pisarne. Mislili smo že, da so ga pokon- čali. Zdaj so prišli štirje, zaripli in ošabni. Prvi je bil debel, da se je komaj premikal. Pozneje sem spoznala, da so to bili vodja ta- borišča Stossl, gestapovce Stahlhut, poveljnik stražarjev esesovce Biberger ter slovenski tol- mač Filipik (prej Filipič). »To je tista komunistična svinja!« je zarjul Stossl in me udaril po glavi. Pobrskal je po mapi, ki Jo je držal v roki in še enkrat za- vpil. Udarci so deževali po glavi in po hrbtu. Vsi trije so se zagnali in me tepli. Vsa omo- tična, kuštrava sem se zamajala od stene. S škornjem me jc zadel v bedro. Zbrcali so me skozi vrata. Sovraštvo, bolečina, strah, vse se mi je zgnetlo v prsih, da bi zar jula in se razletela, pa sem bila čisto brez moči. Mamo so poklicali mirno, toda prizanesli ji niso. Trepetajoče prste je morala stegniti kot Solarček, debeli Stahlhut jo je z ravnilom tolkel po pistih. Z razbrazdanimi prsti se je vrnila; skrivenčene jc skušala sramežljivo skriti pod jopico. Cisto nič ni stokala. Čakali smo, dokler se niso vsi zvrstili na sprejemu. Stari taboriščniki so to početje ša- ljivo imenovali »sprejem v Heimatbund«. Kljub trpljenju naši ljudje niso zgubili smi- sla za šale in so se skušali norčevati na ra- čun nadutih mučiteljev. (Dalje)