Temeljne kandidacijske konference so za nami
Z razpnvo na prvi občinski kandidacijski konferend-20. februarja - bo zaokrožen pravzaprav prvi in glavni krog obsežnih predvolilnih postopkov, ki so v zadnjih dveh mesecih inlenzivno potekali v vseh temeljnih oko-Ijib lako v OZD kol tudi v KS.
Na temeljnih kandidacijskih konferencah so delovni ljudje in občani oblikovali predloge možnih kandidatov za člane delegacij za skupščino družbenopolitične skup-nosti in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter se opredeljevali do možnih kandidatov za nosilce odgo-vornih funkcij v skupščinskem sistemu tako na ravni občine, mesta Ljubljana kot tudi republike.
Delo temeljnih kandidacijskih konferene je potekalo na osnovi usmeritev skupne seje OK SZDL in OS ZSS. Večina temeljnih konferenc je bila opravljena v dogovor-jenem roku. Ocene o poteku predkandidacijskih in kan-didacijskih opravil, ld so jih na teh sejah posredovala vodstva družbenopolitičnih organizacij v temeljnih orga-nizacijah oziroma v KS, so bile vsebinske in celovite. Tako poroiilo kot razprave na sejah so bile dovolj kritič-ne v odnosu do slabosti in realne glede izpostavitve posameznih dilem in problemov, ki jim bo morala posa-mezna samoupravna organizacija oziroma skupnost v nadaljnji družbenopolitični aktivnosti posvetiti večjo po-litično pozornost, če bomo hoteli zagotoviti pogoje za uspešpo delovanje delegacij. Velja poudariti, da je le v manjšem številu šlo tudi za formalne poteke sej TKK brez prave vsebine. Pa tudi sicer se je možnosti, da bi veljalo v kandidacijski postopek vključiti čimširši krog delovnih ljudi in občanov, poslužilo razmeroma majhno Jtevilo organizacij in skupnosti. Ne glede na te pomanjk-ljivosti, ki so bolj organizacijske kot vsebinske narave, lahko glede na prve razpoložljive podatke ugotavljamo, da so svojo osnovno nalogo odgovorno opravile.
Ponekod je bilo sicer sliSati kritike, da delovni ljudje in občani premalo vplivajo na izbiro kadrov zlasti tistih, ki so na najodgovornejših dolžnostih, a so še prisotni pojavi kadrovanja v ozkih zaprtih krogih in organih družbeno-političnih vodstev ter da so ovire na poti uveljavljanja večje demokratizacije kadrovske politike v normativni ureditvi, zakonodaji in kandidacijskih postopkih. Resni-ca je, da so nekateri taki pojavi v naši volilni praksi še vedno prisotni, vendar k temu ne prispevajo togosti v zakonskih in postopkovnih ureditvah, ampak najpogo-steje tudi naša vsakdanja praksa. Morda kot primer navedimo nekatere sredine, kjer so takšno kritiko znali kaj hitro izpostaviti, žal pa sami niso storili ničesar ali pa zelo malo v teh pripravah, še posebej pa pri evidentira-nju. To pa pomeni, da bo potrebno marsikje spremeniti tudi svoj odnos do uresničevanja vseh pravil in dolžnosti, ki nam jih naš samoupravni sistem omogoča in nalaga. Pri vsem tem spoznanju pa moramo vedeti, da je veliko kadrovanj v ozkih krogih pogojenih tudi z našo nedosled-nostjo v delu dmžbenopolitičnih organizacij in v celot-nem delegatskem sistemu.
Zavedati se moramo in to je bilo izpostavljeno tudi na temeljnih konferencah, da kadrovska politika postaja vse bolj sestavni del vsega samoupravnega in političnega življenja. Izbor tistih in takšnih kandidatov, ki uživajo v svojih temeljnih okoljih ugled in zaupanje, da bodo de-jansko zastopniki izvirnih interesov delovnih Ijudi in občanov, da so zgledni in uspešni delavci na svojem delovnem mestu in občani v življenjskem okolju, pa so in mora biti tudi porok za naše pravilne opredelitve, ki jih bomo opravili na volitvah 13. in 16. marca. Pa ne samo to, z našim zaupanjem morajo biti tudi porok za boljše, realnejše in smotrnejše odločitve na vseh ravneh našega družbenoekonomskega in družbenopolitičnela življenja.