VradaHt*e; i M Trtniki It ITT. I. aadilr. (•■• akrkl MU af rMM»HJ"J. Mata). • MMmvm 1» vaakarfe* »aaaaiia tiii.v aealarfeakeaa jniki. m a* vaak*. aatiaaa v nt* t ■•laj, ie m •aaaalta aaia« itnkirat*.**-. (i.a«, 6. dvakrat, B m"*-, trikrat* M ». t. a. — Parrh toča ii vaak krat SO a. ia N.-mU- ' - V Gorici, v p^t^k 14 maja 1869. i domovina. TE&UKI. LIST 19. Izhaja vsak petek. Va|ja po potil pollljaaa aa cela leta S aa pol lata t BO a., ia čatrt leU SO a. Kdor *am po-itfo- po-0(/a, flai'a aa oala lota aaiaa ({.U m., ah lf* I. I r. 30 a., aa flflrt I, 701. NaroČila« piana ia reklamacija aaj ac paliljaja vredaiilv*. Foaamai liali ae proJ«J«Jo r Oariei v ktkvaraloiZ. Suli»r-J0vi aa Travnika po baolJov. Jezik y nadih šolali. s »budil nI daVn V šolskih iu narodnih krogih j* ta-le odpis ris- vlade, ki Je doiel (Goriškemu), g- deželnemu glavarju: Viiokorodni grofi Pismo, ki ate ga Vi vis. g. ». julija 1808 šfc 702 namcatništvu poslali, meri ua prenaredbe gledč učnega jezika v ljudskih in srednjih šolali krouoviue Goriška - Gradiščanske, in te z oziram na določbe člena 19 osnovno državne postavo od 2l. dce-1807, kterih nima namestništvo pravice iz lastne oblasti Izvršili, aa česar voljo ae mu je zdelo primerno, obrniti ae na visoko iniuisterslvo za uk, da bi ono o tem kaj razsodilo )■ določilo. Gospod minister ta uk priznava v dopisu do-šlom 31. maroa t. 1. št. 0068 popolnoma, da je, ksr zahtevate, upravičeno, in no more sploh drugače, ko želeti, da bi bilo mogočo zadostili tirjatvam v navedenih postavnih dojočbah zagotovljenim. Toda, kfp se v tem oziru gimnaz^a UČe, si uo more miiystor kaj, da ne bi opazil, da on no inoiFe tega tako razumeti, da bi navedena določba pomenila, da ju vlada dolina, v vsakem kraji, kjor jo kak glmj nazi, za toliko giinnazijov skrboti, kolikor je tam narodnosti. Pa tudi, ko bi vlada to dolžnost imela, no aledi še iz tega—pravi minister—da jo treba nemški kot učni jezik iz tega učilišča odpraviti, iu tudi ne, da se morajo za napravo druzoga gimnazija z italijanskim učuiiu jezikom, h klerim bi bilo zahtovanju italijanskih 4 prebivalcev pravično in prilično ustreženo, driavhi de-." narni pomočki porabiti- Pri tem uirašanji ,ae morf^ namraA^iniBliteu-ca nk presreti"doMneati,-da se, kolikor more, ogiba stroškov iz državnega zaklada, in da gloda na to, ali je res nujno potrebno, da so ital. giiunazi napravi; on ima pred očmi to, da sta mod štirimi višimi gimnaziji na Primorskem, kteri niso daleč drugi od druzoga, dva italijanski učilišči in da so toroj učencoin italijanskega jezika dovolj priložnosti ponuja, gimnazijski poduk v tem jeziku poslušati. To no bi se dalo opravičiti, ko bi bo državnemu zakladu za namen, ki ni po nikakont nujna potreba, znamenit strošek naložil; marveč mora minister želeti,' da bi, ko bi za izpolnjonje omenjono za prošnje mestnemu Btarcšiustvu ali doželnemu zboru Goriškemu določno mar bilo, tudi pripomogle k tomu imenovani zastopstvi. Slednjič bodi tudi še omenjeno to, da^ kakor zdaj reči stojč, ne bodo lahko mogočo, najti za italijanski gimnazi dovolj postavno potrjenih (kvalificiranih) učiteljev za gimnazi 7. italijanskim učnim jozikom. Dovolj bodi, omeniti, kako težko je najti popolnoma sposobnih profesorjev za mestni gimnazi v Trstu in za državni gimnazi v Kopru, in pa to, da mora učitcljstvone kandidate za gimnazije z ital. učnim jezikom vlada na državne stroške izučevati. Kar ae tiče ljudskih šol, ne gre za drago, nego za to, da bi se na glavni šoli v Gradišči in naučitolj-akern pripravništvu v Gorici kaj prenaredilo. Ker Jo glavna šola v Gradišči vsled ministeralv. razpisa od 7. febr. 1807 šL 094 C. U. ena taka šola, ktero mora tamošnja občina vzdrževali, no bi imel ministor za uk, če občina tako žoli, nič zoper to, ko bi ao v tej glavni šoli začenši s prihodnjim Šolskim letom nemški jezik lo kot nezapovedan predmet vpeljal. Vprašn! botn torej občinsko zastopstvo v Gradišči, kuj ono zastran tega misli, in—ako v to privoli,—zankazal, da so o-inonjena preuaredba, zadevajoča učni jezik, vpelje. — Drugače je pa treba ravnati in dobro to stvar premisliti pri učiteljski priprav Ijavniot v Gorici, ktera so stalno iz javnih zalogov vzdržujo, ktera jo vsej deželi namenjena, in v kteri je nemški jezik do Bedaj no le učni predmet, temuč deloma tudi učni jezik. Ker je eelč deželni zbor Goriški p svojim sklepom od 22. dcc. 1800 priznal, da je važno, da se z ozirom na politiško razmere nemški jezik uči, in, ker so, kakor skušnja kaže, kak jozik v ljudski šoli, ako no saino kot učni predmet udi, eolA 110 ali prav tožko nauči, in, kor so mora pri uravnavi omenjenega iičiliAča glodati tudi ua potrebo mladino, ktera ima prestopiti v srednje šolo, ui hotel minister za uk v tu privolili, da hi so nomšči-11 a kot zapovedan predmet odpravila, ampak naročil mi jo, da naj lo zadevo o pravom čumii izrodim deželnemu šolskemu svotovavitvu, ki so ima v kratkem v Gorioi sestaviti, da jo ono natančno proudurl in mini-storstvu dotično svojo aporočilo pnAljo Kar so tiče želj, razodolih zastran (loriAko o. k. realko ponudi so prilika o ujih govorili tukrut, kodur so bodo iuiolu izvrševati nova roaluo-Aohika uoittuv«. V Trstu 9. aprila 1809. J''idU I. r. Ogle«! p<> »vetu. Avalrijako-ogerska država. - '/. I>u>uijr. Zarnik jc priobčil o tej priliki svoj narodno-politiški program (Princucmo ga prihodnjič.) — „ lirencelj a se jc prav lopo preoblekel ; jako humoristične so pomenljivo podobe na čelu. Tošor ua Pivki se je izrršei, akorifM Je mM ■Md U bor o ranjeni kake li2 u. čaaa roailo, v uaj I ny I nos reda. Detoiencev je bito okoli 9000, ledi Hrvatov mno-go. Vrtdttkmik jo ki dr. Costa, podprodecdaik dr.Lao-riČ; rra- komisar glavar Postojnski, r. Globočmk. Go-vorniki: gg. Koli, Itabosa (Šapoa KisUnki, gor. hrvaški), kaplan Domtocfc Larrič, Steadel, Doioaec f« Gorice), Coola. — Pozdravljal je taborite tod« g. Eni Klavftar. Sokolov iz Ljubljane je bilo kakih 40. Zastav 18. /s Trsta, Cesarjevih Napoleon, čigar prikod r Do* brovnik smo v posl. lista osaaaili, došol jo 8. L za. v Trsi; uradi! ss jo poprej nekaj časa tadi v dnudk morskih mestih: v Bakra, na Itokl In v Polji. Ko je prišel v aabolo večer v Trota v gledišče, sprejeto ga jo občinstvo z živio klici. It TraU ao jo podal 9. I. os. z brzovl.kom v Zagreb ia bil lam od popoldne 9y6de droioga tloo zjntraj (Glej Zagreb! Vr) V ponedolfrok zjutraj ie Šel iz Trata. v Benetke. Kaj ta človek potok krajik išče, vodi ga Bog. — Votrjtm jo aori Tržaški i*ptu*t dr. MaksimiljaH d' Angeli- 13- t. m. je opravil sloveono prioego- — Sedanjo podobo slovenskih zadev v Trsta laže nam la-le dopis v *Stov. Naroda:" m3. maja. Do 1.Ranijo t I. v okolici nobene čitel-nioc več ae bo. Okolica zgubi ovoje dooedajnc tupane, na ajik mesto pridejo luagistratni komisarji in avoboda, kakoršao Iclč naši progrcolsli, bode jim p ris rotila r— Itodoljubje primorskih Slovencev te olovi med vsemi Blovaai. Marsikterega bode toiej ta nepričakovana novica osupnila. Ali vendar se zgoditi mora, kar ooos o-menil: to je Želja onih gospodov, kteri šo težko priča kujejo na našik obolik zveličavno laške republiko. Kako je pa mogočo, da so bodo vrli okoličani svojim čitalnicam izneverili? Po kombinacijah g. garibaldoveev tako-le: Tekočega meoeea dajo laški „ginnastiei" pri „lovca", kjer Ima Rocoljska Čitalnica v najem sobano, veliko zabavo, h ktori bodo povabili vse okoličaac, jik veličastno pogostili, ter jih vpletli v svoje mrežo. Po moji razsodbi pek ti gospodje delajo račaa brez krč-rnarja. Prejšnje Čase u se morda okoličani dali prevari ti s prilizovaujera, ali deneo je ve« trnd zastonj ia strašanske agitacije Lahov bodo ootale brez vapeha. Lahi mislijo, da ao okoličani sploh ednaki nekteri m prvakom, ki hočejo pri njih kleče izprositi zadeve, kte-rib svobodno po postavni poti lehko tirjajo. Ali motijo ac; narodni dok Je take politične. kilavoe Že daleč nad-kriJil. Vaak, ki je opazoval v Avstriji dogodbo poolednih let, ae je labko prepričal, kaj v naši čndai državi velja poblevnoat, kaj ponižne prošnje. Nišlr—prav nič! Nal tedaj naši prvaki vendar po dolgem brezpridnem delovanji konečno previdijo, da v poblevnoati za nao zmage ni, da je potrebno, nastopiti drngo pot. Pohlev-noati in ponižnosti prenapolnjeno arce je ne mara tadi g. Nabrgoja diktirale/prepričanje, da bi tahor v tržaški okolici okoličanom voč škodoval, nego koristil ia d« ae je upal to svoje prepričanje javno izreči in: ga e plitvimi^pnblimi razlogi zagovarjati. Jaz pa trdim, da onih 1200 goldinarjev, ktero je okoliei v mcetnem »ve-tovalatvn izprosil za žvepljanjo trt, jej gotovo ae bode koristilo toliko, kakor jej bode koriatil tabor. Tabora okoličani gorko žolč. za Žveplo pa ne jporajUtfo, ker 1200 goldinarjev tolikim posestnikom m nobena dobrota, za nje torej svoje samostalnoeti prodali ne bodo, kakor je prodal Eaav za škledieo leče svojo prvo-reienstvo. Zarad svojega čndaera prepričanja se po takem Nabrgoj tndi ni vdeleži glavnega zbora, ki ga; je imel taborov odbor-včeraj 2. t m. v Roiaaaki čitalnici. V zbor ao prišli veljavni možje iz okoTiee in odločili tabor na 20. dan junija med Sežano in Občino. Veliko krivio ae okolici godi v političnem in go-apodarakem obzira, zategadelj je tndi program precej obširen. Gospoda Čegnar in Zor sta pred glavnim zborom potovala od vaai do vasi, ter posestnike poprašo-vala, kaj zahtevajo. Po splošnih željah okoličanov, ao v programu primorskega tabora sledeče točke: l.Združenje vseh Slovencev v eno kronovino z enim deželnim poglavurstvom in z enim deželnim zborom. 2. Vpolja-njo slovenskega jezika v Šole in uradnije. 3. Mestni ustav naj so pregleda in popravi, tako, da bode enako pravičon Slovencem in Lahom. 4. Za okolioo naj so I napravijo tri oloveaafco glavne šole ia gospodarska šola M knutovaJoe 5. Žapoai v ofcefei aaj aa vobje r-aaka tri lela bt jim dajo dootojae pravice, kterih adoj niagajo- & Komunalni davki aaj se acaviČao vredč :ra-čaai ia proračaai za meato ia okolico aaj ae ločijou 7. Železnica Čez PredčI naj so napravi kr* ha magaža. 8- Čuvaji v okoliei aaj ae zopet vpefat*- — Zbor ja vae točke z velikim aavdašeauem jrdočgloaan sprejel V k ratkem bomo torej vide li, bode li aa vei okoličanov vdolešilo loško gootije ari tovea, ali storaa-akega tabora pod milim nebom." V Graditti jc od U. i as. nova tokgrafoa stari ja. V l\dji (Poli) naprav Ijajo olov. litaUico. G« anditor Sušnik ai za-ajo aai bolj prizadeva; vpioati ao je dal tudi okr. glavar, grsf Altoma (aaš GoriČan); podporo ji je okečol tadi prač. škof Potočki, dr. Do brila. It Zagnlm. Ko jo bil pri ne Nopnleoa proli 7. ari zjstraj Iz goolivnioo aa kolodvor ie odrinil, jtfišel ga jo pozdravil general Gabtonz. Ker ga ao aajde, adibaa za njim, ia, ko kooja pri iotooaici nenadoma ustavi, koqj pade in general ai jo zlomil nogo. Priaoev sdrnv-nib ara jo je za prvo silo obvezal. V tom, ko ao ran je ravaalt ia vezali, je kadil meni aič, toka aič svojo — Kardinal-nadškof ltatUk ie 11. L m. ob 9. U. zjuL umrl; raznesli oo bili čaaaiki rhi, da je aaarl že v aabolo, pa al bilo ro«. Stor je Ml 81 let Pogreb bo 20. L m. « lhiavni zbor. Sejna doba gre h koaea. Za nocoj (1^ L m) ob 8. ari oo povabljeni od je obok zbornic aa dvor, jutro pa ob 11. a. dp. bo akloaitveaa avečaaoat v dvorni dvoraai; arav. cesar bo iasel troaai govor. — To zadajo dni sle zboraiei v naglici še mao^o reši obravaali. V poti on tki tk. ae je dovolilo driavao poroštvo zastran obreoti za aektore žetozaioo, med ktorimi ja tadi Čtte od fli. Patea (m JLraM^ na Roko. N^i glase-vitojšik trojo zadev pa—aačrt zaalraa vrtumrtdb* volit-otne posta— tu dri. zbor, zastran w'w'hw« takoma ia— resolucija galiSka—-je za zdaj odlHmik. Do prih. sejne dobe pa veliko vode po Doaari preteče, ia bo, kar bo Bog hotel. Gompojska sboruica ja obravnavala 10. m. znani našrt pootave zaalraa prenaredbe zemljiščoega davka ia Ijaoako-Šolako poatavo; obe ale jej došli iz apedaja zbornice. Kar ae tiče šolske pesteve, sprejeta je tadi v viši zboraiei broz sprememb, kakor je aaevetoval od- sek, ki jo je poprej pretoooal. Sioor je pa tadi tk gTef Mitrovaki (Moravče) sprožit nasvet, da naj bi ao nrs-atopilo aa dnevni red; podpirali ao ta nasvet Poljaki veli kaši, Itteri poaiao zbornice zapusti IL kakor poalaa oi Po^aki v nai zboraiei. Vitanje dežele. Na Pranootksm jo zdaj šivo gibanie zarad volitev za poatavodajavni zbor. Te volitve so jako važne, Jter Napoleonu nasprotne stranke vao Žile napenjajo, da U si napravile po svojik izvoljencih orodje za prekueijo. Vlada pa tudi rok križem bo driti. Ki*kor ae volitve tako ali tako izidejo, imele bodo velik vpliv na Napoleonovo politiko, in sioor tndi zunanjo gledč vojske ati mira. X>Op±8i. Iz Čnilč 25^4. — Lansko leto «1, .DomoviOa", r nekem liata prinesla dopis ii naio vasi, v kterem se je posebno priporočalo vbrano peflo v corkvi in pri veselicah. Tvoj glas ni bil vpijočega v puščavi, tennčjo segal globoko v aroa našega ČaStitega organ i sta iu no-kterih za narod Vnetih mladenčev, kteri ao ae zaupno in zložno poprijeti vbrunega petja. Vae težave in nen- fodnosti v kmečki vssi za tako počele ao bile v krat-cm premagano. Na mesto surovega ponočucga riganja so se začele prekrasne, rahlodoneče slovenske pesmice prepevati, ktere od težkega dela trudne vaščane v sladko spanje kazibljejo: Poprejfeno tuljenje, kakoršno se' sliši sem ter tje po krajih, ki -nimajo še čitalnie, je pri' nas popolnoma potihnulo, in io pastirji na pašnikih prepevajo nova alovenako pesmi, tako da ae mimo gredo-«i popotniki vstavljalo in milo glasove mladih otrok na; ušesa *le«t>Jo in so kko Ker se pa nad jam, da bo nai častiti pevovodja tudi danaini giaa poslušal, priporočam, da. bi naš pevski zbor bolj pomnožil; kajti vsakdo lahko sprevidi, da veči1 ko je pevski zbor, bolje je, posebno na kmetih, ker ao pevci pogčatolna na avojš oprav ilana-vezani in se ne morejo zavoljo tega val vsake veselice vdcložiti, in ako leeuega glasi zmanjka, je vae petje lo praana slama. Zatorej kllčsin: „Ns noge mladcufci"! Ker ao |>a sedaj po šaaopiaih toliko govori in pir šo o napravi novih čitalnic, v djauji ae pa U lepa misel in to prizadevanje vendar pokazati in vreanlčiti ne more, hočem nehal tadi o tej reči spregovoriti. Ljudstvo slovensko jp sploh, kakor nam „taborji" pričuje, v sedaj uem časa znaj ono in ftivo, hrepeni po dušev-nem razvitku in ai hoče avojo stanje zboljšali; le vrat do tepa znželjenoga stanja no more odpreti, ker mu čitalnic, rokol bi edinega ključa za priproato ljudstvo mani ka. Da ae čitalnico tako počaano vstsnavljajo, edini vzrok temu je, da ae kmetje prevelikih stroškov bojijo, in morda tudi to, da nimajo voliko učenih glav, k! lil jih vzdrževali. Temu nasproti rečeni, da šl-talnico so vst*novijo in vzdržijo s prav' malimi atroški, in ni neobhodno potrobno, da imajo veliko učenjakov, a~ koravno Jo to dobro in bi bilo žoleti. Poglej ino na našo Čitalnico od tistega dnoVa, kar ae je r mlila .1» ao-dajnega Časa. Rila jo v začetku slabit, da nI mogla a svojo lautuo močjo Bvoje prvo -slovesno besede" napraviti. Podali so ji reko' v pomoo slovenski rodoljubi • iz okolice* Imela jo za uda edinoga učenjaka, ki jo je vodil in bil njon predsednik; ta jo bil njun reč visoko-častiti gg. kaplan. Dnarno veliko pomoči tudi ni imela, kor so nt noben bogatin za uda vpisati dal In ni Še dandanes nobeden pristopil; in vendar naša čitalnica na boljših nogah stoji v kakor drugod, kjer so učeni In bogati, ktorim pa notranjo gorečnosti 'marijka. Ponosno zamoroin reči v občno Čast našim iskronim narodnjakom, da naša čitalnioa je zmoŽua za vaako priložuoat iz lastno močjo aijajae"<'# ravni poti do Girkna, z gorenjskim Krajnsklm: z l^>ko, Kranjem Iu Ljubljano,: iu Uirkljanski okraj postane še Id zdaj dol Goriško dežele. Ali se je temu čuditi ali jeziti ao nad tem, Čo pomislimo, da cn cel okraj z 8000 prebivalci jo bil do zdaj, rekel bi, z deskami zabit, kor ni imel ceste, da b| človek v svoje glavno mesto (Gorioo) priti mogol, če se nI čez vrtoglavo In nevarno stezo „SčuroM in Oopovan tjo (Kidati upal V Hvala tedej Vama, gosp. Župan Čorin v Oirknem in gosp. glavar Tominaki, za to nar potrehnišo delo'1 ml in naši potomci Vama bomo hvaležni. — Pa še eno važno delo Čaka našega glavarju, Ia to so tole. Goste in šolo so nam potrebno. Goste ao dolnjo; šole ao moraio ludi začeti. Oo pogledamo ua druge dežole, postavim čfeako, najdemo v vsakem vočom trgu glavne šole iti celo realke. In pri nas imamo- v celi naši Soški dolini samo 4 trivialno šolo h slabo plačanimi učitelji, kteri morajo, da so preživijo, kake stransko službo iskati. In, če' ja pregovor resničen, da po plačilu delo, tako velja gotovo pri nas, čo ravno nuktori svojo dolžuoat popolnoma ojiravljajo. Gosp. glavar, Vam, kakor okrujnemu šolskemu načelniku, mora mar biti zs pomiiožoigo Šol, inv vč-člh krajih, ali saj tam, kjor so zdaj trivialno, za vpe-Ijanje glavnih šol. — To nam jo potrebno. Storite nam, ali vs^J poskusite to delo, in našo ljudstvo Vam bo, čo tudi ne spominkov na trgih, pa tem lepšo—v svojih areih stavilo. V našem ljudstvu so dan za dnevom slovenski duh bolj zbuja; dokaz temu. da želijo tudi tukaj tabor napraviti, in to no samo bolj omikani, ampak tudi prosti kinotjo. Čo bi se eden naših prvakov tej zadevi na čelo postavil, bila bi ta želja naših kmetov izpoljnena in naš tabor no bi bil mod druzlmi nar zadnji. — Tudi Čitalnioa naša ne spi, če tudi jo enomalo potihnila. 1. dan maja jo napravila izhod na Tominaki grad, kterega se jo vdoložilo voliko udov iti druzih moških in ionskih. Dan je bil prijeten pomladanski dan in veselica po njem. Slovensko pesmi in čvrsti govori so donoli po grajskih razvalinah, v kterih so nekdaj stanovali mogočni grofi in s tlako tlačili našo zdaj prosto ljudstvo.— Slovenska zastava je vihrala na starem stolpu, kjer so prej zaprti stokali—Slovcuci. VcseliCa se je nadaljevala v čitalnici čez polnoči. — Za nov in stalen glediščni oder v čitalnični dvorani so nabirajo novci in jih je žo vkup č oz 70 gl. —r Kedar so napravi, bodo se z eno večih glodjščnih iger slovesno občinstvu predstavil. Iz Kanala 10^ t. m. ViBokočastlti gospod vrednik I No zamerite, ako so predrznem Vam predlagati nasvet, b kterim bi bo po mojem mnenji bolniSniini strotki, ki tako grozovitno pritiskajo našo občino, in so od dne do dno množijo, vsaj nekoliko znižati dali. Kes je, da občino niso še izgubilo vso nade, da se bodo ti Btroški šo kedaj iz deželnega zaloga plačevali, ker mislijo prošnjo zarad tega ponoviti; ali, poprej ko bo postava prouaredljc vendar treba še precej čaaa čakati, in Bog ve, kako dolgo bo znalo to še trpeti. Neogibno potrebno jo tedaj, da občine pomislijo, kako bi so dalo vsaj za ta čas to brcine zlajšati. Nar več stroškov nas stane tržaška bolnišnica, ktera vzame vsakega bolnika brez razločka; ona ga ne vpraša, ali in kje je bil v službi, ko je zbolel—ker ji ni mar za to, kar veleva § 21. alužbonoga reda od 10. julija 1867, namreč, da mora gospodar zu posla, ki v njegovi službi zboli—štiri ledno skrbeti- Do zdaj nimamo mi še prigodka, da bi bil od tisuč in tisuč bolnikov cn sum posel v službi zbolel ampak v vseh zapisnikih, ki pridejo županom za rotilo, ali i»« bolnik premoženj«, ali ne •) — »e zapisano »ser v a aeuza acrvirio" (dekla brez alnibe). Zu- Iiaoije ao tem poročilom sieer vgovarjale, pa ialibogl irez rapefaa; druzega jim ni ostalo, kot verovati, ali pa atvar na lastne sirotke preiskovali. Prosilo ae je (udi, da naj bi se take osebe, ki nimajo alužbe in premoženja, ino nimajo tauo nevarne bolezni, da bi se ue mogle ua pot podati, v bolniŠuieo ne sprejemale, ampak na dom zavračale, ker žo vsaka (0 obCina plačuje zdravnika za to, da uboge zaatOsj zdravi, in. io ludi bi morala občiua zauj vae preskrbeti, no bi nikoli izdala po (t.'( kr. ua dan, kakor Jib moia Iriaiki boluiAuici liolO ali uchol£ plačevati; toda tudi ta pioAuja ui bila ualiAuua. Sprejele ao ao uicIhi a tako boleznijo, ki jim jk>-lovnnja ni ovirala: potepuhi ino vlaČugarice ao ao sprejeli a kakimi lN>li:uiiuii, V sit ne bom pravil- in, ko jo župuustvo zvedelo, pinalo je bitro, naj so domA |K>-Aljcjo, da ae bodo lam zdravili - ali Ae lo potem, ko so tiijiainjain veliko stroškov ua glavo nakojiali, ao jib kot gnaure (per Auh) ua dom poslali pa Ae takrat so jib mogli taiu »bdrluli b«j ui dolgo tega, kar ae Jo Oidravljcna vlurii^arica lavno u tulim vozom nazaj odpeljala, ua kterem ae je bilu kot guauka pripeljala. Jaz mitdiui, da bi ae dalo lej nerodnosti v okom priti, iu sieer tako le: funta vi t i bi moralo ]H> več občin in več okrajev aksjiaj enega zastopnika ali opraviluika (agenta) v Trstu iuo naziianiti ga oblastuijaui, s kterimi bi iuiel v njili iuienu opravljati. Ilrez dovoljenja in pudjnsa tega zastopnika ne bi smela ImlniAiiica (razen v sili) nobenega domačina za stopauib občiu sprejeti; vsak bolnik bi so inoral tedaj (um mesto pri mealnem čclrtniku, „cajK> eoulrada", kakor zdaj) pri tem zastopniku oglasili. Med drugimi nalogami, ktcrc bi iiucl od županijo za to odločeni odsek zaalojiniku naložiti, bile bi pu mojem iii iiciij u lele: Nuj od vsaccga bolnika izvč, ali jo v sluibi zbolel, ali ue. č'o jo v službi zbolel, naj pozvč ime in stanovanje dotičuega gosjiodarja, in naj ga (ako drngače ni mogoče) s pomočjo kakega nrada prisili, da stroške, ki so so zanj nsredili, poplača. Če je bolnik brez službe, naj po zdravnikovem mnenju odloči, ali zamore iti do doma, ali ne. 1'ostojiače, ki se labko ca dom podajo, imel bi po gnanstveni poti dom A spravili; poštenim pa, ki bi se radovoljno na dom |iodah, inoral bi primerno popotnino dati, ako ne bi sami denarjev imeli. Ta posel nc bi bil tako težaven, kakor se mord komu na prvi pogled dozdeva, in tudi no bi bilo tako težavno sposobnega zastopnika dobiti, kteri bi poleg flvojc druge službe ludi to reč za majhno plačilo prevzel. Okraji Tominski, Bovški, Cirkljanski, Kanalski, Ajdovski, okolica Goriška in Brda morajo gotovo več tisuč goldinarjev na leto za te stroške plačevati; da bi sc pa jio lej poti stroški nar menj za polovico zmajn-šali dali, mislim, da ni dvomiti. Slabo ne bi bilo, če bi se tndi v Gorici tak zastopnik postavil—ker tudi za tamošnji bolnišnici se veliko stroškov nahaja. Po moji misli bi sc dala na ta način še druga korist doseči: demoralizacija bi se,Čeravno nc odpravili; vendar vsaj tako ne širila; postopači in vlačugarice, ki sc sedaj po mestu klatijo, bi so dela poprijeti, boje se, da bi prej ali poslej, nc bili prisiljeni, sebi in svojim na sramoto doma sc vrniti. Ako se Vam zdi, da jc moj nasvet pozornosti v-reden, natisnite ga itd. **) X. Iz CrniČ io. vel. travna. Ako ravno so nekteri zagrnili hrup, da naša čitalnica v spanju počiva, hoče so vendar 6e edeukrat iz spauja zbuditi. Od leta 1867 (26. aprila) je že tukaj pri nas čitalnica, iu od tistega . •) AU im.t obojna premoitnj« ali ne, m i« nik£e vpraša), ia • tnJar hi fci^ lu
  • častile. Beseda se začne precej po-4. uri popoldne; po besedi bo „ tombols. " Odbor. Iz Čepovanu (v okrnil Goriškem). Ponoči od 10.— II. t. m. jc pogorelo v Postali več biš, in siser tek Ic gospodarjev: Grcgorjs Ilojaka b. štev. 3, štef. Vogrič s, ŠL 2, Petra Vogrič-a, ŠL 8., Andr. Piculin-a Al. K), Janeza Vogriča št 10. To so bili Že prej nar rcvuejši ondsšnji sosedje. 67 ljudi Je brez sirene in ii-vrta; nekteif imajo do 0 otrok. Naj bi sc slavni ee-saiaki ftrar teh nrsrcčnužcv usmilil, in jim potrebnega lesu od kazal, da ai hiše zopet sozidajo. Pa tndi na drugih Ijudoljubov dobrotljivosl trkamo, da bi pogoreleesa z milodari pomagali. l>vakral da, kdor brž da. *) Bsrsni kura 6. t. m. Mettall. 61:40; narodno posojilo 611:40; l^ndon 124:36; adftjo srebra 121:76^ cckini 6:88. Loterijske številko. V Gradcu 8;6 ta, S4. O«. Na Dunaj 876 *0. 5«, OS, 97, Žilna cona v Gorici: 1'šenica po 2 gold. 50 kr.; (goriški kaznauikj; luršica 1:33 do — tnršica beta 1:20 ; ječmen, delan 2:80 do 3. ncdclan 1:70; fižol 2:— do 2:20; ajda 1:20; oves 1:26. OO LA8NIK. Ooitilnica (nekdaj IVojer-jcjA) na trgu av. Antona štev. 1 t Dunajskem predmestji je od 1-.februarja t I. vnovič odprta in ž dobrimi vini in izvrstno kuhinjo oskrbljena. — Nizka cena jedi ia prijač, urna postrežba in pa dobri konjaki (štalc) vabijo vljudno čč. goste, kterih gre torej prav obilno pričakovati. Alojtt l*raprotnik. Prodajavnica materifhlnega in barvnega blaga zraven kavarne „ Commcrcio," blizo cerkve av. Ignacija na Travniku, je vnovič odprta in bogato založena z-vseoi, kar zpada v to vralo blaga. — Postrežba bo hitra in dobra^ cene v primeri z drugimi te sorte pro-dr.javuicami nizke ; torej je labko zanašati se, da bode obilno knpovavcev va-njo zahajalo. Rastlinski obllž (flaiter); iznaiel ga V. ToRen, dober za rane, uUia (ture) iti ozebline. Ta flaiter ima me dvaemi enakimi nar veČi zdravilno moč in je vreden, da ae šteje za prvega med domačimi zdravili; nobena hiša bi ne smela biti brez njega.— Posknšnje, ki so se delale s tim obližem po bolnišnicah, so pokazale, da se dajo ž njim v kratkem času za dobro in brez škodljivih nasledkov ozdraviti nc le vsakoršne rano, temuč tndi občasna nlesa (kronični turi), če jih kdo že tudi 10 do 15 let ima.— Kavno tako ae je izkazala posebna moč tega obliža ludi pri nar hnjših ozeblinah. Turi, kakoršni. zoli, smo-lika (žlezni ol6k) in tako imenovani črv ne j>otrebnje-jo, če se ta flašter rabi, kot malo dni, da dozorč in da človek ozdravi — Glavna zaloga za naše kraje je v gosp. Isodovik Kilmerjevi lekarnici (apoteki) v Gorici. na Tratniku. — J'm veti koa velja 00 soldov, en manjši 25 soldov. — V Cervinjanu se dobiva pri g. Lovi- noni-u. •) Virdniiiro bo radovoljno prejemalo tolloiojo aa le uboga ljudi. __________V'