Katolik cerkven list* Danica i shaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti z» celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. m ."« !» rt \ t.-, i ^ T«i. !5kr. V tiakarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četrrt leta DO kr., ak<> zadri • ».: «!;.i. prayi.il, izid. Danica dan poprej. Tečaj XXIII. V Ljubljani 21. vinotoka 1870. 1AM 42. Oh nikdar več je ni. Jesenske že cvetlice Pobeš»«jo glavice Od mraza ovenej A v spomladi zelene , Prelepo pomlajene Nas zopet vesele: — Nedolžnost se zgubi, Oh, nikdar več je ni! Ob, nikdar več je ni! Na pot se pripravljati , Slovo od nas jemati Že tičice začno; Priklije cvetje belo, Nam petje spet veselo Se zlega na uho r — Nedolžnost se zgubi, — Ob. nikdar več je oi! Ob, nikdar več je ni! Nemilo drage starše In ljubljene tovarSe Kosi nam smertni meč; Pa snidemo se gori Med angelskimi kori, Kjer sinert ne žanje več Nedolžnost se »gubi, Oh, več nikdar je ni! Ob, vtč nikdar j« ni! J os. Pro s en. Kam ve ta f Pravo zginja, vere jakost peša, Svet za dobe nove lučjo stopa: Kaj če vodi te slepivna ve«a, Kam potem zabrede*, oj Evropa? Če se ozremo po mnogoizolikani Evropi, kažejo se nam povsod prežalostni prizori, prizori, kteri navdajajo serce z grenkostjo ter obujajo v nas resno skerb zastran prihodnjosti. Vera peša, pravica se bije v obraz, mir in sloga zginja, ljubezen ugaša; nasproti pa se na dolgo in široko objestno šopiri brezbožna nejevera, kteri ni nič svetega, nič spoštljivega, ktera se ne zmeni za pravico, za Boga, ktera derzno stega:oko po ptujem blagu, ter slepo dere le za svojim dobičkom ter lastco koristjo. Nejevera ošabno nosi glavo, hoče vse vediti, vse znati, in vendar ni na jasnem glede z naj pervimi načeli postavnih resnic. Nejevere Bog je denar, vživanjeter na-silstvo; obeta posamnemu vsestransko prostost, ter neomejeno svobodo, pa oznanuje razberzdanost mesa, po-silnost ter splošui nered. Sad takošnih natezanj in naporov že zori, sad grenek in okužen, ki pade kmalo zrel svojim gojivcem in pričetnikom v naročje. Ze odmevajo od juga in severo-zapada topov strašni gromovi, že se stresa zemlja pod silo strelivnega pa ru-šivnega orodja, sela in vasi padajo v pepel, mesta se gru-dijo v prah, terdnjave padajo, ljuta vojska otresa grozovito svoje kervave kreljuti nad ravnokar Še mirnimi pokrajnami, na vse strani stezaje svoje ostre kremplje, žejna nove kervi, glomeča ter dihteča po novih žertvah. Sedaj je pričelo kipeti, kar je dolgo na tihem vrelo ter se zbiralo v bolnem telesu človeštva. Bog daj, da bi ne bilo to pričetek še hujših dogodb, kakor pravi sv. pismo: „Ko pa bote čuli vojske ter govorice o vojskah, ne bojte se; mora tu sicer biti, toda ni konec. V»talc bode ljudstvo zoper ljudstvo, in kraljestvo zoper kraljestvo — Pričetek bolečin je to." Nebo se ne izvcdri ter zrak ne izčisti, dokler ne pribuči bliska ter groma vihar; vino se ne obriše, dokler ne izmeče iz sebe razne soderge ter nesnage blata. Tudi borba med ljudstvi se ne poleže rada, dokler se ne izčisti zaduhli ter kužni zrak brezbožnih ter nejeverskih misel, in satanovih pri-zadev, dokler se ne iztrebi glota ter razna plaža izmed zdravega, oklenega zerna. Postava, ktera je veljavna v neživi natori, velja tudi v razvitku človeštva, to nam priča pamet, bolj jasno pa še zgodovina stoletij. Torej je treba poboljšanja vsih in mnoge molitve pravičnih, da bi celi vihar ne izbučal in da bi se človeške stiske okrajšale. Ozrimo se na Cerkev, sv. Cerkev božjo in vidili bomo, kako bijejo v skalo sv. j tra od vseh plati silni valovi ter skušajo omajati ali pa spodkopati njeno nepremakljivo terdnoto, ko bi bilo to mogoče. Španjskoje prevladalo že pred letom razvertje in prekucija; Angleško je po večini še vedno ločeno od vira življenja ; Rusija je okamenela v svojih obredih in izročilih ; kraljestva na severu derži oklenjene merzli protestanti-zem ; kako je z Avstrijo, slišimo vsak dan, — če je kaj zmožno jo pogubiti, je duh nejevere in lažnjivega liberalizma; Franciji pije nemški iivelj kri iz serca, ob enem pa gloje na njej pogiibivna kužnost nravne spačenosti in napčne svobode; slovanski jug zdiha in se vije še vedno pod turškim polumcsecem; in Laška, o uboga Laška, ona je toliko bolj razdjana, kolikor bolj jo Macini, Garibaldi pa Viktor- Kinanvel zedinjujejo. Kaj bo neki puntar zoper Cerkev zedinil! Toda ni še vse. Tudi središča katoliškega sveti ni pus'ila pri miru r livarska sila in kjer je bil dosele mir, tje se je vselila mori v nega orožja sila. Tudi to sveto mesto, središče zgodovine svete katoliške Cerkve, moralo se je oskruniti, teči je morala kri tam, od koder se je ozuauoval tuir in sprava vsemu svetu, — in to je naj veči madež našega stoletja. Vidni poglavar Kristusov na /.eml|i je veržen iz svoje pravne dedovine, oropan je stol a v. Petra, in to je ter ostane vnebovpijoča krivica, ostane uaj gerše pa nikdar ne opravičeno dejanje, dokler se človeštvo ni 5e popolnoma znebilo čuti resnice in pravice. Ni t: zastonj zatemnelo svitlo lice, otožna nevesta Kristusova, ne žaluješ brez vzroka ter se ode vaš v temno odelo otožnosti, ne liješ zaston j vročih solza ter lomiš r«.ke klicaje v pomoč ter obrambo tistega, kt»-ri ti je obljubil obstanek do konca dni! Tvojega p-rvega sedeža s«- jo polaknil zaprisežen sovražnik, tvoj viši pastir je ubezei. kakor ovca med volkovi: kam se hoče podati, komu se zaupati, ker so se mu nekdaj naj zvestejši sinovi izneverili in ga prepustili njegovim protivceui V Zares, lio- •spod na višavi! udaril si pastirja naj nedolžnišega, naj vdanišega ti pastirja, in ovce so prestrašene in preplašene: toda Ti, ki vladaš širno zemljo, Ti, ki vodiš ter snuješ skrivnostno človeštva prečudno zgodovino, Ti bodeš čul nad nami, Ti cul nad svojo brezmadežno Nevesto, Ti varoval ter branil nam pohlevnega pastirja, Pija IX. Ker pa zahtevaš, večna Resnica in Svetost, prošnje in molitve, izlivamo pred Teboj goreče zdihe, da se nas usmiliš, da braniš svojo cerkev, ktcro si sozi-dal na tepremakljivo skalo, da nam varuješ preljubega višega Pastirja, razjasniš oblačno nebo ter potolažiš grozeče valove. Le upaj, pa terdno stoj, ti sivi Starček, kakor si dosedaj; le Bogu se izroči, Ti blagi Pij, kar si v popolnem pomenu svojega imena, mi, in posebno mi svečeniki hočemo darovati za te ter prositi večnega Očeta po večnem Sinu in upamo za terdno, da bodeš vidil še zmago resnice ter veselo slavstvovanje svete Cerkve. K i m o m i r. Zgieti ufiom WJr&ttH»iske bratov sine. K godu sv. Uršule in nje sv. tovaršic, kterim 7 čast in vernim v zveličanje se je osnovala družba ker-sanskega podučevanja za srečno zadnjo uro, se spodobi uršulinskim udom po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem poslati nektere čertice za pozdrav, in tako stare ude poterditi, in še kaj novih privabiti. Katoliški kristjani so sv. Uršulo in njene sv. tovaršice že od nekdaj visoko častili, pa ne le priprosti ljudje, ampak tudi imenitne osebe naj vikših stanov. To nam spričuje zveličana Frančiška, britanska vojvodinja, ki je leta 375 po Jezusovem rojstvu sveto umerla, in ki pravi branje, da bo se ji sv. uršulinske Device na smertni postelji prikazale in jo v nebesa spremile. — Kako si je pa ta visoka gospa toliko čast in srečo zaslužila? S tim, da je svete uršulinske device s posnemanjem njihovih prelepih čednost in dobrih del vredno častila. 1. Sv. Uršula in nje sv. tovaršice so čistost ljubile in devištvo ohranile; tako tudi sv. Frančiška, britanska vojvodinja. Se prav mlada Petru britanskemu vojvodu v zakon dana, je bila v junaški čednosti že začudovanja vredno stopinjo popolnamosti dosegla. Ženinu je od velike časti , cene in lepote devištva tako preserčno in ginljivo govorila, da je vojvod sklenil ž njo vred popolnoma devištvo v zakonu ohraniti. 2. Sv. Uršula in nje sv. Tovaršice so na tem svetu veliko terpele, pa vse iz ljubezni do Jezusa voljno prestale, ter niso čez nadloge, preganjanje, zaničevanje go-dernjale. Tudi sv. Frančiška je dosti terpeti imela, pa vsega terpljenja nje samskega, zakonskega in vdovskega stanu ni prostora tu popisovati ; le eno bodi omenjeno. Peter vojvoda je imel priliznjenega služabnika, kteri je bil nedolžno Frančiško prav prav gerdo obre-kel, da je v neki nespodobni zavezi. To je bila huda strela za vojvoda: v naglici, brez prepričanja, ako je to, kar je hudobni jezik izustil, tudi res, plane v divjem serdu na deviško Frančisko, jo na tia pobije, neusmiljeno pretepe, potem v zapor dene. Nikogar do nje ne pusti, da bi jo tolažil, le robata dekla ji jedi nosi in jo z za-robljenostjo terpinči. Vse krivice in muke pa Frančiška voljno iz ljubezni do Jezusa prenaša, dokler ni Bogu dopadlo Petra njene nedolžnosti prepričati. Na tem svetu nam je več ali manj terpeti; le zavolj Boga voljno ter-pimo ; tako bomo vredno častili z bogoljubno Frančiško sv. Určulo in nje tovaršice, in si lepe nebesa služili; sej v poterpljenji, pravi Jezus, bote ohranili svoje duše. '.). Sv. Uršula iu uje tovaršice so se med seboj učile, serčno tolažile, k stanovitnosti budile, in za vse dobre dela trudile; ravno tako je zvel. Frančiška preblago učila in s podukom sklepala dobre dela, molitev, post in milošinjo. Zgodaj je k molitvi in premišljevanju vstajala, k sv. masi in sploh k Božji službi pridno hodila; ostro je živela, se obilno postila in pokorila. Potrebnim je rada pomagala, bolnike obiskovala, in jim veselo stregla; tudi nehvaležnim je dobrote skazovala. Bere se v njenem življenji, da je bila staro revo pod streho vzela in z vsim preskerbela; pa biia je čmerna, prav nehvaležna sirota, ter je dobro gospo grajala in obrekovala. Družina tega nevoljna, veli gospej: „Proč s to nehvaležno baburo!" Ne tako, odgovori Frančiška. Bog daje dež in solnce pravičnim in krivičnim, in deli dobrote vrednim in nevrednim; kadar nehvaležnim dobro storimo, naj bolj Boga posnemamo , in si nabiramo naj več zasluženja. — Tako, uršulinski udje! posnemajte zvel. Frančiško med seboj s podukom in v dobrih delih, kar vam tudi braterna veleva. 4. Med drugim se bere v popisu življenja zvel. Frančiške, da je k časti sv. Uršule in njenih svetih enajst tisuč devic vsako sredo enajst ubogih devic k obedu povabila, in jim sama, če ravno vojvodinja, visoka gospa, pri mizi stregla. Kadar se pa njena smertna ura približa, omedli, in ko se iz medlevice prebudi, oči k nebu vzdigne in jame klicati: „Bodite mi pozdravljene, dobro došle, moje preljube Device!" Okrog stoječi 8 čudovanjem poprašujejo: ,,Kaj so to, ktere so te Device?" In umirajoča Frančiška odgovori: „To so Device, ktere sem vselej ljubila, vedno častila. O moje naj ljubše predrage prijatlice, kako dolgo žc sem želela iz celega serca hrepenela, pri vas biti, se z vami v nebesih veseliti ! Tedaj prav ste prišle, dobro došle, bodite mi preserčno pozdravljene!" Nato je bogoljubna vojvodinja mirno zaspala v Gospodu, ter šla v sv. raj spremljana od sv. uršulinkih devic. — Znano je, da so se ss. uršulinske Device že mnogim o zadnji uri prikazale, ki so jih ▼ življenji vredno častili, kar se tudi dandanes ponavlja. Iz zanesljivih ust dušnega pastirja neke gorjanske fare, kjer se dobro derži braterna sv. Uršule, in sveta vera živo hrani, smo to leto (1870) slišali, da so se nekterim umirajočim uršulinske device prikazale, kar so s svojimi poslednjimi besedami pričevali in na znanje dali. *) Tedaj predragi kristjani, poprijemajte se braterne sv. Uršule za keršansko podučevanje in za srečno zadnjo uro, ter njene pravila dobro in zvesto spolnujte; posebno si zapomnite, da z enim očenašem še ni vse opravljeno, treba je dela, treba truda po zgledu zvel. Frančiške. V braternih bukvicah sv. Uršule, ktere se dobivajo za nektere solds v Ljubljani pri g. M. Gerberju, je popisano bolj natanko, kaj je in tirja bratovšina sv. Uršule. Bodimo dobri, junaški kristjani, to je posebno treba dandanašnji; častimo tudi sv. Uršulo in njene svete tovaršice, in svesti smo si njihove pomoči v življenji in sinerti! — Kosec ceierte z upore ti i Bozfe. Dolžnosti do duhovstva. (Dalje.) II. Dolžnosti do vidnega glavarja katoliške cerkve, do rimskega papeža. „Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev." (Mat. lin 18.) — Svojo duhovno mater, sv. cerkev, spostovaje nikakor ne smemo pozabiti njenega vidnega glavarja, rimskega papeža. Sv. evangelij nas uči, da je Jezus Kristus svojo cerkev sozidal na apostola Petra in njegove naslednike na rimskem sedežu, da je njim dal ključe do nebeškega kraljestva, jn njim izročil skerb nad svojimi ovčicami in jagnjeti. Ce tedaj hočemo svojo duhovno mater, sv. cerkev, spoštovati in ljubiti, moramo posebno njenemu vidnemu glavarju, rim- •) Take reči naj bi se očitno na znanje dale, ker današuji neverni svet vse taji, cesar ni prepričan do kosti in mozga. Vr. skemu papežu, to spoštovanje in ljubezen skazovati zraven druzih dolžnosti, ki jih imamo otroci do starisev. Nočemo tukaj obiirno govoriti od že hote nehote iz vere na edino, sveto, katoliško, apostol jsko cerkev izvirajoče dolžnosti, temuč poprašujemo le: Kako naj kažemo vidnemu glavarju sv. cerkve, rimskemu papežu, da ga spoštujemo, ljubimo, da smo voljni mu pokorni biti in ga v njegovih potrebah podpirati ? 1. Spoštovanje, dolžno rimskemu papežu, nekaj naznanuje že to, da ga imenujemo „s v. Očeta" ali ,,Njih svetost." Zakaj bi papeža ne imenovali: „sv. Oče" ali ,,N j i h svetost?" Sej je namestnik Jezusa Kristusa, Narsvctejsega. Sv. apostelj pravi vernim v obče „sveti", in mi bi namestnika Kristusovega, občega očeta vseh vernih, ne smeli ,,sv. Očeta" ali „Njegova svetost" imenovati? Kristjani, prepričani da papež je povzdignjen na naj višjo stopnjo časti, do ktere zamore umerljiv človek dospeti, moramo to čast visoko ceniti. Na celem svetu ne najdeš, kar bi se moglo enačiti s častjo in z dostojanstvom papeža, Kristusovega namestnika. Posvetna oblast, se tudi tolika, je le majhna in slaba mem oblasti, ktero ima rimsko-katoliške cerkve vidni glavar, kteremu so izročeni ključi, ne kacega silnega in imenitnega posvetnega mesta, temuč nebeškega kraljestva, ktero naj odpira po svoji razsodbi vrednim, in zapira nevrednim. Rimskemu papežu, ki vlada vso cerkev, predpostavljene in podložne, „ovce in jagnjeta," gre tedaj naj veče spoštovanje, in sledenj pravoverni naj si prizadeva to spoštovanje do rimskega papeža v sercu zmiraj poživljati in z deli kazati, posebno pa o času, ko se naj sve-tejši reči teptajo in oskrunjajo, kakor bi ne veljale več besede: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje." 2. S pravim spoštovanjem je sklenjena ljubezen. Le l]ubezen dela Človeka v resnici blazega in priča, da je res dober bližnjemu in pravi človek. Kristjan je dolžen vidnega glavarja sv. cerkve, rimskega papeža, serčno ljubiti, — tedaj mu vse naj boljše želeti, zanj moliti, se za njega poganjati, ne pustiti skruniti njegovega poštenja. Svetemu Očetu moramo iz serca privošiti vse dobro. Pa ne le privošiti, temveč preserčno želeti in po vsi moči si prizadevati za blagor sv. Očeta. Gotovo prav zaničljiv je kristjan, kteri ostane merzel n. pr. zdaj, ko se sv. Očetu hudo godi, ko so jetnik prehudih sovražnikov. Pravica in ljubezen naklada dolžnost, moliti za obrambo in srečno vladanje vidnega glavarja sv. cerkve. Bog na prošnjo vernikov svojemu namestniku papežu podeluje obilniši milost in potrebno moč, da zamore ložej varovati sebi izročeno čedo, jo na dobro in zdravo pašo voditi in tako ž njo vred priti v večno življenje. Papež podeluje tudi po sebi od Boga izročeni oblasti svojim ovčieam veliko neprecenljivih in drazih milosti; — če že molimo za dobrotnike, ki nam le časno dobro storijo, koliko gorečiše še moramo moliti za une, od kterih dobivamo duhovno dobro ! Kako potrebno je kristjanu moliti za papeža, kteremu je izročena skerb nad neštevilno čedo neumerjo-čih duš, da bi zamogel obilniše nebesa jim odpirati in pekel zapirati. Zakaj bi iskren kristjan ne molil za svojega papeža, ki se ravno sedanji čas toliko bori zoper sv. cerkve sovražnike , kteri s silo in zvijačnostjo išejo cerkev Kristusovo zatreti in vničiti? Kako bi ne molili za papeža, ki terpi celo od svojih vlastnih duhovnih otrok, kteri iz slabosti pa tudi iz hudobije nauke svojega očeta prezirajo, njegove zapovedi zaničujejo, ali pa s peklensko nehvaležnostjo njegovo blago serce ranijo, kakor so posebno v najnovejšem času Lahi storili? Zares, čutljivo keršansko serce ne more nikakor prezirati te dolžnosti; še le draga in všeč mu mora biti. Mnogekrati in pobožno tedaj roke dvigajmo k Očetu vse milosti in molimo za vidnega glavarja sv. cerkve. Naj večemu delu vernih sicer ni moč svojega občega očeta tukaj na zemlji z vlastnimi očmi gledati, - veliko veliko jih je na tisuče ur od njega oddaljenih : pa vse to ni nikakor v stanu njihove ljubezni do njega oslabiti, dosti man? še ceio ugasiti. S telesom le so daleč, njih serca pa $0 blizo. Sledenj dan opravlja sv. oče papež naj gorečniše molitve za svoje ovčice, gotovo bodo tudi sledenj dan serca otrok polne svetih vošil in molitev za svojega občega očeta. Pervi kristjani so molili za sv. Petra , per-vega papeža, in so nam v tem naj lepši izgled. 3. Zraven spoštovanja in detinske ljubezni pa je iskren kristjan tudi rade volje in natanko po k o rt* r namestniku Jezusa Kristusa, rimskemu papežu. Pape ževe zapovedi v zadevah sv. cerkve pravemu kristjanu niso zapovedi človeške, temuč zapovedi Božje. Kdor tedaj papeža ne posluša, Boga ne posluša; kdor papežu ni pokoren, se zoperstavlja zapovedim Božjim. Tukaj vendar nimamo na misli cerkvenih zapovedi v obče, tudi od papežev danih, ktere smo vsikdar dolžni spolnovati kot božje zapovedi, temuč menimo v ožjem zmislu izreke in vredbe papeževe pri razpravah verskih in nravskih. Tem i/rekam in vred-oam nezmotljivega pastirja vesoljne cerkve se mora vsak vernik ponižno podvreči in se po njih ravnati. Jarem pokornosti otresti in se opirati na občen cerkveni zbor, kakor je storil v naj novejši dobi nesrečen o. lliacint v Parizu in še drugi, pri tem pa učiti in ravnati po svoji glavi, — to je vedenje nepokornega otroka, ki nima ušes za očetove nauke, ki hoče vse boljše in jasniše znati in zapopasti mem unega, na kte-rega je Jezus Kristus svojo cerkev zidal in kterega sv. Duh vse motljivosti varuje. Takošncga nepokorneža bo pa tudi zadelo uno proklet3tvo, ktero je Bog nad vsemi nepokornimi otroci izrekel. Na žalost svojih duhovnih starišev očetovo hišo, sv. cerkev, edino rešivno barko zapustivši, tavajo takošni nepokorneži po svetu v vsi hudobiji, grešnosti in brezbožnosti, dokler sc v sramoti ne pogubijo. Pokoren otrok sv. cerkve vendar le poštenje in srečo žanje in vedno obilno blagoslova »ožjega dobiva. Oboje zadevajoče izglede najdemo v vseh, posebno pa v poslednjih treh stoletjih. 4. Verh vsega tega še iskren kristjan tudi v djanju podpira vidnega glavarja sv. cerkve in svoje dolžnosti do njega tako popolnoma dopolnuje. Redko kedaj imamo priložnost svetemu očetu osebno pomagati; le o «"asu sile iri preganjanja je nam to mogoče, kakor ravno zdaj, ko sveti oče papež, obropan od svojih in sv. cerkve sovražuikov in od vseh mogočnežev sveta zapuščen, ra-dovoljno naše darove sprejemlje Podpiramo pa njega tudi, če otrokom njegovi skerbi izročenim pomagujemo in za njih telesno in dušno dobro skerbimo, k čemur nam je vsak dan in vsako uro dosti priložnosti. Prizadevaj si tedaj po vsi svoji moči natanko spolnovati svoje dolžnosti do sv. cerkve, svoje duhovne matere in do njenega vidnega glavarja na zemlji, do papeža, svojega duhovnega očeta in trudi se v djanji storiti vse, kar je tukaj le na kratko omenjeno in na-čertano. — Pastirski tisi mit. Mir i ti srn s k ega škofa IVurfiir*///i Gitssrrja. Spreljubi v Gospodu! „ J e čas molčati in čas govoriti" t Pridig. 3. 7. Ko sem se teh Pridigarjevih besedi spominjal, s«m doslej molčal, tudi ob svoji vernitvi (z Kima- v svojo domačijo, dasiravno sem mogel s tim silo delati svojemu sercu, ki me je govoriti gnalo; pa sej je Gospod sam vara govoril, in sicer z milim glasom svoje cerkve v vesoljnem vatikanskem zboru , s strahovitim glasom topov (kanon) pa v vojski dveh narodov. Ta glas je bil tako razumljiv, da je njegov pomen tudi naj bolj topi človek lahko zapopadel, in m6gel za-klicati s psalmistom: „Dela njegovih rok so resnica in pravica" (Pa. 110, 7.). Pa čas molčati ima svoj konec : nastopile so prigodbe, ki mi nakladajo dolžnost, da spregovorim. Dvajsetega t. m., kar nam je vsem znano, so po štiriurnem boji laške trume mesto Rim posedle. To je naj hujši poskušnja, ki je prišla nad sv. Očeta papeža Pija IX ves čas njih veselja in težav tolikanj polnega višjega pastirstva. Že sočutje, ki smo ga dolžni preča-atitemu očetu vsega keršanstva, ki so že pri koncu svojega pozemeljskega popotovanja, mora z bridkostjo na-polnovati serce vsacega pravega katoličana. Pa ko bi se tudi na časti vredno in nad vso hvalo zvišano osebo Pija IX ne ozirali, mora nas vender-le ta silovitost, po-sedba Rima, z gnjusobo napolnovati, in zoper ktero imamo veliko vzrokov na ves glas oporekovati. To početje studimo v imenu pravice. V nebo vpijoča krivica je to. Priča te krivice so ravno tisti, ki so jo storili. Se 20. velicega serpana tega leta je nekdo izmed laške vlade v hiši poslancev v Florencu tišanju, da naj se Rim in cerkvena deržava obleže, z opombo se upcrl, rekoč, da ni pametno oblegati deržavo, kjer ni nobenega tacih vzrokov, ki v Evropi obveljavajo. Kakor tedaj tistikrat ni bilo nobenega tudi ne naj manjšega vzroka, Rima se polastiti, ter ga postavnemu gospodu vzeti; tako ga tudi 20. t. m. ni bilo, ko so laske trume v Rim planile. Ta početek ne jenja biti v nebo vpijoča krivica zato , ker jo laska vlada na ljudstvo zvrača (da namreč ljudstvo hoče Rim imeti). Ali gorjč ljudstvu, ki s pota pravice stopi! Krivica slehernega človeka je polna nesreče; zastran krivice celih narodov pa je pisano, da Gospod take ljudstva potere v svojem serdu. Milujemo in studimo polastenje Rima v imenu vladarskega načela (v imenu vladarjev, kraljev in cesarjev). Vsak lahko spozna nevarnost, ki proti vladarskim stolom (tronoin) in kronam. Puntarstvo čaka le vgodne prilike, da bo postavne vladarje zapodilo. Nam tedaj, ki se s staro zvestobo deržimo našega postavnega cesarja, ne more vse eno biti, da se je rovarstvo lotilo naj starejega, naj pnstavoejšega in naj bolj častitljivega vladarskega sedeža, na kterem sedi naslednik sv. Petra, in ga je prekucnilo.*) Milujemo in studimo v Rimu storjeno silovitost v imenu sinovskega spoštovanja. Komu gre bolj to spoštovanje kak«»r svetemu očetu, vesoljnemu očetu vsega keršanstva? Ta v Rimu storjena silovitost je zato toliko bolj ostudna, ker je niso storili ne neverniki, ne tujci, ampak lastni otroci sv. očeta in ravno tisti, ki so jim naj bolj pri sercu. Zato ima ta silovitost gotovo tudi tiste hude nasledke, s kterimi Bog prelomljevavcem četerte zapovedi Božje žuga. Vender pa me vari Bog, da bi vse laško ljudstvo dolžil vsega tega, kar se je zgoddo. Nasproti dobro vem, da veči del tega tolikanj bogato obdarovanega ljudstva v svojem sercu sovraži to, s čemur so se njega oblastniki pregrešili nad sv. očetom. Gotovo je tedaj to, kar so sv. oče odgovorili kraljevemu poslancu, ki jih je pregovarjal, naj bi prostovoljno Rim ": Če so la«ki rovarji papeža — kralj« z njegovega naj stan jega st >la vergli . *li ne bodo — morda kinalo — tudi svojega kralj m Viktor-Kmanv> la zapodili? Ce so papežu-kralju vso lastnina |M»r«»p*li, ali ne l>o«lo tudi j>o Terstu, Isti.i, Dalmacii in lahkem Tir<>lu segali? Bog daj, da hi ne! Ko bi pa vender to storili. l>i bilo mar to prav? T-« nam povejte vi, tagblatovci! ki rop papeževe dežele zagovarjate in opravičujete. Prestavlj. prepustili. Ta poslanec namreč je rekel papežu : „Sveti Oče! 25 milijonov Lahov vas prosi zato", papež pa so mu precej v besedo segli, rekoč: „To ni res! naj manj 23 milijonov jih je, ki se mene deržijo in se jim studi vaša prederznost." Vzetje Rima moramo milovati in studiti v imenu vere. To vzetje je cerkveni rop, je božjeroparska hudobija. Spomnimo se, kako so take djanja še celo tudi neverniki sodili, in sicer iz med njih naj bolj omikani. Kdor je zveden v zgodovini starih Grekov, lahko ve, kako huda in kervava vojska je nekdaj bila, ko se jo bilo ljudstvo nekega kraja polastilo zemlje , ki je bila lastnina delfiškega tempeljna. Ta vojska se je imenovala sveta vojska, ker z njo je bila kaznovana božjeroparska pregreha. Če se s tem primerja to, kar se je pregrešilo nad dedišino sv. Petra in nad glavnim mestom vsega keršanstva, zaženemo nehote bridki glas: „Oh, kam smo prišli! Ali smo se res tako globoko pogreznili, da morajo neverniki biti nam v zgled in sodniki naši?" Zoper polastenje Rima moramo še dalje oporekovati v imenu splošne sreče keršanskih narodov ali ker-šanskega reda na svetu. Na čem sloni splošna sreča keršanskih ljudstev? Na prijaznem združenem delovanji deržave in cerkve, ali deželske in duhovske gosposke. Pa ravno to je, kar prostornavtarji in vsi, kteri se jih vedoma ali nevedoma deržijo, naj bolj čertijo. Oni hočejo imeti deržavo brez Boga. Oni nimajo nič zoper to, če je deželski vladar zraven tudi papež, to je, duhov-ski vikši poglavar v svojih deželah (kakor angleška kraljica in rusovski cesar); papež pa, ki je zraven tudi deželski vladar le kakega mesta ali majhne dežele, to je gnjusoba v njih očeh. Od kod to nasprotno početje? Prav lahko se to razloži. Všeč jim je, da je deželski vladar ob enem tudi duhovski vikši poglavar v svoji deželi, ker dobro ved6, da je v tej okolišini cerkev deržavi podložna dekla, in da mora duhovska gosposka vladi služiti ter njene povelja dopolnovati. Nasproti pa ne morejo nikakor terpeti, da je papež, to je, duhovski vikši poglavar keršanstva, ob enem tudi deželski vladar svojega mesta in svoje cerkvene deržave, ker dobro vedč, da je v tej okolišini cerkev gospodinja v oziru svojih duhovnih opravil, da po Božji volji sama sebe vlada, in da se njene pravice tudi v očitnem življenji spoznavajo, in jih tudi lahko od deržave tirja. Naši nasprotniki pa zahtevajo deržavo ločiti od cerkve, zahtevajo med de-želsko in duhovsko gosposko razpertje napraviti, zahtevajo cerkev deželski oblasti popolnoma podvreči; in ravno zato hočejo popolnoma zatreti deželsko papeževo gospostvo, to sveto, živo predpodobo prijazne, združene delavnosti v deržavi in cerkvi Bogu v čast in ljudem v zveličanje. Duh sedanjega časa še terpi dan današnji kralja-papeža (na Angleškem in llusovskem), ali papež-kralj (v Rimu) jim je gnjusoba. Od tod tedaj vrisk, da je Rim papežu-kralju vzet. (Konec nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Bivšega Triglava vredništvo in založništvo nam je željo razodelo, naj bi tudi po Danici se opomnili njegovi naročniki, da naj bi odrajtali, kar so na dolgu, da potem stroške poravna, ker trud in delo je tako še zastonj. O našem šolstvu nektere rirohtine. Razun novomeških so s tera mescem pričele se naše srednje šole po navadi. Na ljubljanski gimnaziji je za kers. nauk v viših razredih vstopil spet g. dr. Gogala; na g. Garibolditovo mesto je prišel iz Kranja g. \V. Zupančič; g. BI. Ilrovatova služba pa je razpisana, toda za matematiko in naravoslovje; g. dr. A. Zupan je sprejet za suplenta na realko. Gimnazijski knjižničar je gosp. prof. J. Šolar. Dijakov ali učencev je letos vseh skupaj krog 520, toraj čez 70 manj od lani. Toliki propad v dveh mescih — je grozen! O dotičnih vzrokih je Danica že nekteri-krat govorila, se vč, bil je in je še njen govor — vpitje, veter. *) Razdeljeni so vsi v 13 razredov; brez treh vi-aih imajo vsi drugi vštrične razdelke ali paralelke. Čemu so v 3.-5. razredu paralelke, kjer jih je v posamnih razdelkih sploh po 30 učencev, je težko razviditi. Pa vsaj ne, da se deržijo v Ljubljani nekteri profesorji, ki so priselili se k nam pod Šmerlingom iz Translajtanije? Šolsko mašo imajo gimnazijalci zdaj po dvakrat na teden, in sicer ob torkih in petkih. Da sta k temu pripomogla ravno.....ka dva, to boli. Realka naša je dobila novega ravnatelja; to je dr. Janez Mrhal iz Stigovic na Moravskem, doslej profesor v Tešinu, učen za matematiko in fiziko; poprejšnji g. T. Schrev**) je postavljen za profesorja na realko v Celovec. Prof. J. Drizhal je prestavljen na realko v Berno; ostane vendar pervo šolsko polletje na sedanjem mestu. Na novo so dobili razun g. Zupana še g. J. Fingerja iz Pilzna, ker je šel g. J. Hafner dover-ševat svoje nauke, g. Fr. Pegam pa je posebej še dobil štipendijo, da se pripravi za učiteljstvo francoskega jezika. Učencev imajo v toliko razredih kakor lani jnekaj pod 300, kakih 5—7 več mimo poslednjega leta. Šolske maše nimajo; mar celo potrebe ne čutijo? — O godu petdesetletnice svoje je kranjska hranilnica sklenila pridobiti realki poslopje in nakupila je te dni prostor v spodnjem Gradišu (Kastner- in Cvajarjev vert s hišama), ker doslej ima dva razreda še v občnem šolskem poslopji, druge pak v Mahrovem vstavu. Posebno znamenita ima biti v prihodnje učiteljska pripravnica z vzorno ali normalno šolo svojo, kteri je na mestu g. Legata ravnatelj g. BI. Hrovat, učitelja pa sta razun g. kateh. J. Kiemenčiča gg. Fr. Lesjak in L. Gariboldi, in tretjega služba je še razpisana. Pripravnikov za ljudsko učiteljstvo štejejo letos v treh razredih blezo 30. — Na vzorni ali normalni šoli podučujejo doslej lanski gg. učitelji, in imajo v vsakem razredu neki po G0 učencev. Pervi dan so jih peljali k sv. maši, po tem pa ne več. — Ker je paralelke normalne prevzelo mesto ter napravilo drugo mestno ljudsko šolo, je imenovalo za vodja pri sv. Jakobu g. A. Praprotnika, ter mu poterdilo za učitelje g. J. Schotta, Fr. Raktelja in M. Močnika, pri sv. Nikolaju pa je postavilo za vodja g. L. Bela rja, in za učeni k e kranjskega rojaka g. J. Zima, dotlej učitelja v Velikovcu na Koroškem, A. Vizjaka in J. Kokalja, za keršanski nauk pa je mestno starasinstvo sprejelo g. kat. Fr. Bostijan-čiča na obe mestni šoli. Učencev imajo mnogo, po tudi 100 v enem razredu; šolske maše doslej niso imeli. Ker se v mestnih podučujejo tisti nauki, ki se učijo v glavni z učiteljsko pripravnico sklenjeni šoli, bi si pač lahko primerno razdelili tudi učence. Da so kranjsko nižo in novomeško višo gimnazijo ob novem šolskem letu nagloma spremenili v realni, to je Danica že povedala. Kranjska ima biti celo z učnim jezikom slovenskim. — Kako bode v Novo-mestu, si človek ne more misliti. Hiti pa se ne prehiti, pravi pregovor. Novomeška frančiškanska gimnazija pa se je po telegrafu spremenila v dvalistično realno; prideržati hočejo o. Bernarda Vovka, o. Ladislava Hro-vata, o. Rafaela Kiemenčiča in o. Ignacija Stavdaharja z novo za učitelje po srednjih šolah v kratkem vzvišano plačo. Brati je vendar, da se brez posebnega redovni- ") Nova »*ra toliko vpije po šolali, njeno početje pa je malo prijazno šolam. Zmiraj vc^i učnina. zmiraj veei takse pri spraševanjih, zmiraj veČi strah pred veroukom in Božjo službo — niso šoli vgodne dogodbe. To po mestih popačeno domače ime se po deželi glasi in izgovarja Šraj. škega privoljenja branijo doslej priseči na osnovne der-žavljanske postave. Ravnatelj je imenovan dr. J. Zind-ler iz Slezije, in poslednjič naznanjeni učitelji, ki so razun enega po imenih in domovih vnanji, nekaj iz .Sle-zije, nekaj iz Tirol, nekaj iz gornje Stajarske. Novice so povedale unkrat svojo misel o tej nagli premembi, in bati se je , da se utegne vresničiti. Nastavljeno je bilo, da prično v Novomestu 2U. t. m., po novejših poročilih pa še le z začetkom prihodnjega mesca. Da so realne gimnazije nova poskušnja, se ve; ali se pa bode ta poskušnja dobro obnesla, to se ne ve, in nekteri jako dvomijo, češ, da se dvema gospodoma služiti ne more. Naglica ni pridna, in pripoveduje se celo, da je ta prememba v Kranju in Novomestu največ delo c. kr. dež. šolskega nadzornika gosp. M. Vrečkota, ki je nekako brez vednosti dvalističnega druga svojega g. K. Holzingerja to doveršil. Ko bi nam g. dr. Vrečko slovensko realno gimnazijo v Postojni ali v Idriji pridobil, in le s pervim razredom v prihodnjem letu , bi vse drugačno hvalo vedili mu kraaj-ski Slovenci! Da se na mesto odstopivšega g. prof. M. Peter-nela v deželni šolski svet toliko časa ne imenuje naslednik, to se mora čudno zdeti vsakteremu. Naj pri tej priliki razodene neki dvom Danica, da bode javal|ne dobro za naše ljudsko šolstvo, ako se tudi imenujejo nadzorniki izmed mož, ki jih je za 12. šolske okraje nasvetoval naš deželski šolski svet. Pravijo, da so med nasvetovanimi profesorji in ravnatelji iz srednjih in drugih šol itd. Kako morejo ti puščati med letom svoje službe ter hoditi po šolah svojega časih oddaljenega okraja? Učeni za svoje šole — so li tudi za ljudske? Zmožni slovenščine — vendar so nekteri tujci, in ali ne bi bilo bolje, da so nadzorniki bolj stanovitni, da poznajo že v svojem okraju narod ali ljudstvo, učitelje, druge okrajne in srenjske zadeve? Mnogo nezaupanja se je vzbudilo poslednji čas med učitelji in duhovniki in oziroma med narodom samim; ali mnogo bi se dalo morebiti popraviti, ko bi se nadzorovanje izročilo spet g. dekanu, in ako ta iz kterega koli vzroka ne bi prevzel, kteremu drugemu stanovitnemu duhovniku v dekaniji, kterim naj bi se le nekaj o i prihodnjim nadzornikom odmenjcnc plače naklonilo, pri tem pa odločilo, kolikrat v letu in kako naj obiskujejo šole po svojih okrajih in kteriin vradnijam naj poročajo o njih. ('asih naj bi iz deželnega šolskega sveta poslani prepričali se sami o potrebnih rečeh. Tako bi se tu in tam naprav ljena nevolja potolažila, in zaupanje bi se tu in tam po-vernilo, dobra reč pa pospeševala. Se ve, da to niso sveti za Tagblatt ali novodobne zopercerkvene libera-luhe; narodu našemu pa bi svesto koristili. — Prof. J. Macun je iz Zagreba prestavljen na gimnazijo v Gradec; ravnatelj srenjske realne gimnazije v ogerskem Gradišču (U. Hradišt) g. A. \Veichsclman pa za ravnatelja vladne realne gimnazije v Freistadt na gornjem Avstrijanskem. Sprevidil je neki, da brez jezika slovanskega mora hirati njegova gimnazija (z judi pa vradniki), toraj si je pomagal drugam na Nemško. Rad i bi slišali, koliko se je slovenščini zboljšalo letos na srednjih šolah ljubljanskih, kakor tudi, kaj in koliko dobrega sta nam prinesla z Dunaja naša gg. prof. J. Šolar pa prof. M. Vurnar, poslana t je k posvetvanju o prestvaritvi in učni preosnovi dosedanjih gimnazij to stran LitaveV Bodo vsaj namerovane prenaredbe v pretres dali posameznim deželnim zborom, in občne pa deržavnemu zboru, da se ne zadene na pregovor: Prenaglo storjena — rado skaženaV Ver hrenu *1orniro. Ravno kar je katoliška družba na svitlo dala že napovedano knjižico: Papeževa nezmotljivost, ki do- kazuje to versko resnico iz virov božjega razodenja, namreč iz sv. pisma in cerkvenega izročila, razlaga njeno primčrnoBt in korist ter zavrača nektere ugovore nasprotnikov. Perva in edina je v našem jeziku, ki govori o tem dan danes imenitnem vprašanji, o kterem hoče sedaj vsak govoriti in soditi, pa dostikrat tudi dobri katoličani niso dovelj podučeni, zviti nasprotniki pa napčne zaumene podtikajo: torej mislimo, da bo z njo vstreženo željam in potrebam mnogoterih bralcev. Zato jo živo priporočamo vernim katoličanom, da bodo po nii poterjeni v svojem prepričanji, in bodo v stanu tudi nasprotnikom odgovoriti. Priporočamo jo tudi nasprotnikom , ako jim je mar za resnico, naj mirno in ne-enostransko prevdarijo in sodijo o reči, ktero so tako strastno napadali. Priporočamo jo še takim, ki so že druge spise o ti tvarini preiskovali, ker tukaj dobč kratek pregled poglavitnih dokazov naše resnice. Priporočamo jo vsim Slovencem tudi po druzih škofijah, ker je sedaj potreben vsim vernim pravi zaumen in dobro podučenje zastran te verske resnice. Res sicer ne prinese novih dokazov, pa sej razodeta resn:ca ni nova, dobila je po občnem zboru le nov izraz, in zato je treba vsim temeljitega podučenja, zakaj je zbor to določil. Kes nekteri omenjeni dokazi tirjajo znanje cerkvene zgodovine, pa to po bistvu naše resnice in cerkvenega izročila ni drugač mogoče. Veči del dokazov pa je vsim razumljiv in tudi priprost bralec bo našel veliko podučljivega, kar ga bo spodbudilo za sv. cerkev in njenega poglavarja, nezmotljivega papeža. Pridno tedaj sezite, verni Slovenci, od vaih krajev po tej času primerni in potrebni knjižici ter upamo, da bo po nji kakor vlani po ,,Zlatoroašniku" rastlo vaše spoštovanje in vaša ljubezen do sv. Očeta. 'L CaoreiiHkega. Na roženkransko nedeljo. Slavno vredništvo „Zg. Danice!" Vsako leto se na današnji lepi Marijni praznik razlagajo po katoliških cerkvah vesoljnega zemeljskega kroga več ali manj skrivnosti sv. roženkranca, se verniki spodbujajo k molitvi te sprelepe in koristne molitve, ter se tudi v misel jemljejo vzroki, zakaj se je pričela in razširila. Velike stiske v katoliški cerkvi so namreč nagnile nebeško Kraljico Marijo , da je ona sama po sv. Dominiku razodela pomoček zoper hude tedanje navale na katoliško vero in sovražne napade kervoločnih Turčinov. — Poglejmo pa si sedanji svet! Ali nismo naše dni ravno na takem in morebiti še na hujšem, kakor v časih sv. Dominika? — Ne vem, odkod to, da mi je danes prišlo med duh. opravilom po pridigi v cerkvi tole na misel: Sveti Oče Pij IX so ravno zdaj v večjih stiskali, kakor kdaj po-pred. Litanijam Matere B. so dostaviti ukazali prošnjo: ,,Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta — za nas Boga prosi!" in res, veliko je Ona že Njim in vsim rodovom zemlje sprosila zlasti za razširjanje sv. katoliške vere. Kaj ko bi oziroma na sedanje stiske kot nekaki dostavek k sv. roienkrancu Njih papeževa svetost Pij IX blagovolili lavretanske litanije pomnožiti še s tem, da bi za celi keršanski svčt ukazali privzeti tem litanijam še prošnjo: „Kraljica sv. roženkranca — za nas Boga prosi!" — Bi li ne mogel kdo sv. Očetu tudi za ta dostavek k lavretanskini litanijam prošnje predložiti? Opomniti pa moram očitno, da sem tu na Goren-skem že večkrat slišal, ko ro rastivci Marijni o sklepu lavretanskih litanij — menda iz lastnega nagiba — dostavljali omenjene besede: ,,Kraljica sv. roženkranca, — za nas Boga prosi!" — Nisem tedaj tega razglaše-vati hotel za izvirno misel, ampak le kot dober nasvet. Neduhoven. Iz Zalega loga. M. K. — Naša med visokimi gorami stoječa cerkev je po prizadevi vis. čast. g. duhov- nega pastirja dobila prav lično olepšavo z izslikanjem duhovnišča (presbiterije). 16. oktobra ao bile slikarije slovesno blagoslovljene. Sostav slikarij je kaj podučno napravljen. Na čelu je napis : Gloria in excelsis Deo. Ave Maria Porta coeli. Na oboku je podoba Boga Očeta z dvema angeloma, ki eden derži žezlo, drugi krono. Dalje po oboku je skrivno razodenje; nad velikim al-tarjem je nebeška družba v svojem prebivališu. Tem podobam nasproti je prav lična podoba sv. očeta Pija IX-Na straneh so podobe evangelistov. Prav primerno bo pridjane tudi podobe angela Rafaela, spremljevavca mladega Tobija, nasproti angela varha, ki ima pod varstvom dečka in deklico, in sv. Antona pušavnika, bo-jevavca zoper skušnjave in napasti hudobnega duha. Janez Gosar stanujoč v Dupljah nad Kranjem je doveršil umetDO olepšavo. Iz Jarenine na Štajerskem, 12. okt. Čem bolj si prizadeva nova doba zadušiti v sercih vernih kristjanov gorečnost za Božjo čast in za razširjanje sv. vere, širiti pa vnemarnost v verskih rečeh, tem lepše se prikazujejo serca, ki razodevajo svoje občutke v naj lepših, občudovanja vrednih činih. Povej tedaj , ljuba Danica, eno taci h lepih del. Posestnik J. V. je omislil na svoje stroške za našo farno cerkev veliki zvon, ki tehta dva in sedemdeset (72) centov in petnajst funtov. Vlil ga je zvonar F«lkl v nemškem Gradcu in sicer tako mojstersko, da je „odbor" graške razstave ga naprosil, naj mu svoj izdelek za razstavo izroči. V nedeljo, 9. okt., pa se je zbralo v Jarenini gotovo do pet tisuč ljudi, akoravno sta černo obnebje in silni vihar napovedovala slabo vreme. Da je bilo naše in vseh pričujočih veselje še veče, so milostljivi knezo-vladika sami nas počastili ter blagoslovili razun včlikega krasno okinčanega zvona še dva jnanjša zvonova, kte-rih enega je kupil posestnik J. Š., drugi pa je le bil prelit. Po blagoslovljenji so milostljivi knez in viksi pastir sami zbrani množici oznanovali božjo besedo, ter so vernim priporočevali poganjati se za Božjo čast — sej jih tudi zvonovi k temu spodbujajo, — terdno deržati se sv. vere, tudi v tacih rečeh, ktere oslabljeno pamet našo presegajo, ter v lepi edinosti ostati s sv. Očetom papežem, kterega posebno zdaj sovražniki hudo stiskajo in napadajo. Veliko mašo so imeli preč. gosp. stolni profit med pričujočnostjo mil. škofa in treh gospodov korarjev. Ta dan ostane fari nepozabljiv; sme pa tudi Ja-renina ponosna biti na svoje zvonove, sej ima po škofovi besedi naj veči zvon v njihovi vladikovini. Kaj milo se bodo glasili lepo vbrani zvonovi ter vabili verne v hišo Božjo Boga molit in častit, pa jih tudi spremljali k zadnjemu počitku! Oznanovali bodo ee poznejšim rodovom imena blagih dariteljev ter jih spodbujali k posnemanju! Velikodušnim dariteljem pa naj poverne Bog, in kakor se njihova imena tukaj radostno izgovarjajo, naj se svetijo zapisane tudi v bukvah življenja! Naj pa jim tudi Bog varuje in množi časno premoženje, ker ga tako modro obračajo ne le v svoje potrebe, ampak tudi v Božjo čast. Bog jih živi! M9eiinorec* Grajšak in solarček. Gra jsak. Kaj tako prevzetno memo mene štercaš, paglavec ? Ne veš več, da sem ti bil undan jabelk dal iz svojega verta? Solarček. To je že res, ali mi mali smo mo-drejši od vas bogatih gospodov, kmetov in vertnarjev, boste Vi nam morali poklone delati, se nam odkrivati. Grajšak. Kako to misliš? Solarček. Vam dajejo premije, da redite lepo živino, rudeče jabelka, zalo grozdje, vihrovito salato, bogat fižol in debele buče po vertih in mejah: nas pa imajo za toliko modre in popolnoma, da tacih posvetnih nagibov ne potrebujemo pri učenji. Grajšak. Lejte ga smerkovca, sej res ni brez glave! — Pogovor Jezusa z lažiijivo-vernii« kristjanom.*) (V mestu Ljubeku so na neki tabli zapisane te-le besede:) 1. Imenujete me Učenika; ne prašate me. 2. Imenujete me Luč; ne vidite me. 3. Imenujete me Pot; ne hodite me. 4. Imenujete me Živi jen j e; ne želite i me. 5. Kličete me Modrega; ne v bogate me. 6. Kličete me Lepega; ne ljubite me. 7. Kličete me Bogatega; ne prosite me. 8. Kličete me Večnega; ne išete me 9. Kličete me Milostnega; ne upate v me. 10. Spoznate me Blagega; ne služite me. 11. Spoznate me Vsegamogočnega; ne spoštujete me. 12. Spoznate me Pravičnega; ne bojite se me. 13. Če vas pogubim, ne tožite me. Lilija. Dekle. Lepa si ti lil ja bela , Ti si zgled nedolžaosti, Kak' te rada bi imela! Al te smem utergati? Lilija. Oh, ne tergaj dekle mlado Mene, krasne rožice! Le od deleč gledaj rado Moje belo licice. Bog me stvaril t podučilo. Vam je mladim deklicam ; Naj vam bode pa v svarilo, Da le v cvetji zgled sem vam. Ivan Leban. Razgieii po svetu. Milgosp. Borovski, poslednji škof v zahodnjih ruskih okrajinah in skorej poslednji škof pod ruskim žezlom, je od ruskega birokratovstva v pregnanje tiran. Rusovska birokracija iše mnozih pomočkov, da bi katoličane k odpadu zapeljala. Dala je med drugim neko privoljenje,'' da smejo nižje vradnije občine naprav-ljati, naj prosijo, da se ruski jezik spravi v Božjo službo; s tim so upali razkolništvo lahko vmuzati med katoličane. Našli so se nekteri slineži, ki so dobili nekaj malo zadevnih podpisov. Ker se je pa volinsko-podolj-sko-kievski škof temu porusovanju čversto ustavljal, so ga vlekli v pregnanstvo. Kakor zdaj Napoleon, tako bode Rus še plačeval, grenko plačeval svojo neusmiljenost. Sej tudi že zdaj nima blagoslova pri svojem početji; uno leto še celo zoper oslabljenega Turka ni nič premogel, in v Krimu ni mogel ubraniti zveznemu brodovju na suho, z vso svojo nezmerno silo ne. — Dobro rusko ljudstvo bode gotovo kar na velike trume se vračalo v katoliško cerkev, kadar bode po božji previdnosti ponižano birokraško tlačiteljstvo severnega *) Im Dome zu Liibeck steht auf einer Tafel gesehrieben: 1. Ihr nonnt mich Meister — und fragt mich nicht. 2. Ihr nenut inich Licht — uud sehet mich nicht. 3. Ihr nennt mich Weg — und gehet mich nicht 4. Ihr nennt mich Leben — und bogebret mich nicht. 5. Ihr heisset mich weise — und folget mir nicht. 6. Ihr heisset mich sebon — und liebet mich nicht. 7. Ihr heisset mich reich — und bittet mich nicht. 8. Ihr heisset mich evrig — und suchet mich nicht. 9. Ihr heisset mich barmherzig — und trauot mir nicht. 10. Ihr heisset mich edel — und dienet mir nicht. 11. Ihr nenut mich allmachtig — und ehret mich nicht. 12. Ihr nennt mich gereeht — uud fiirchtet mich nicht. 13. Werde ich euch verdammen — verdenket mirs nicht. Ilaec est locutio cuin illis falsis fidelibus, de quibus seribit s. Paulus: Dicunt esse Deum, factis autem negant. velikana. Ali ni to prežalostno, da ubogim Poljakom hoče pograbiti tudi dušno svobodo, ko jim je razdjal kraljestvo, — jim poropati tudi nebesa, ko jim je bil nekdaj pojedel svet! V Genfu bode 23. t. m. velik shod katoličanov, k kteremu so vabljeni tudi avstrijanski katoličani. Brez dvoma se bode rimsko prašanje obravnavalo. Velika potreba je gotovo, zakaj lažnjivi liberalci in prostomav-tarji bodo kmali imeli v prahu vse prestole, pa tudi brezbožna derhal v svoji oblasti cerkveno in drugo premoženje, ako se ne zakerne na drugo pot. Ilimsko. K gnjusobam in nesramnostim pieraon-škega napada na Kim še nekoliko iz ,,Vaterlanda." Imeli so Lahi seboj toliko silo kanonov, kakor da bi ne bili šli Uima tolovaj it, ampak Pariz. Branili so se pri vsem tem hrabro papeževi vojaki, ter so imeli razbojniki 2000 mertvih in ranjeuih. Fiorenške naznanila so bile lažnjive. Kako so delali zoper narodovsko pravico, priča še posebej to, da ne le v vojašino, ampak tudi v Vatikan, kjer so bili sv. Oče s tujimi deržavniki, so streljali še pol ure po storjeni kapitulacii (vojaški udaji in pogodbi). V Rimu so na zid nabili, kdaj in kod bodo papeževe vojake gnali, in derhal jih je v obličje bila in pljuvala vanje. Izmed te derhali je bilo le nekaj Rimljanov; rimsko ljudstvo je varhom sv. Očeta tudi vpričo italijanskih trum mnogoterno skazovalo priserčno sočutje. Ko so jih vlekli skoz deželo, so jih na postajah derhali izpostavljali, ter jih je zasramovala. Na čelu Piementezov, ko so šli v Rim, — se je dervilo 4—oOOO potepuhov izmed naj bolj zaverženih krajev gornjo-italijanskih mest, ki so bili nalaš zbrani za vhod v Rim. Tem se je pridružila še plaža iz mesta in več izpušenih jetnikov. Med tako derhal so 21. kim. očitno denar deliii. V kloštru pri servitih in po druzih krajih so kar ropali, štatve, podobe in papeževe gerbe podirali. Kako so ostudno s posameznimi papeževimi vojaki delali, ni govoriti. Ta soderga je kar pred očmi laške vojne grozovitnosti počenjala, da je strah. Veliko naj veljavniših Rimljanov je bilo Kadornu oddalo protest zoper rogovilstvo in krič. Ali je to red, ki se pri nas vpeljuje, da si človek ni več življenja s vest ? tako prašajo. Sploh se je govorilo, da vlada ne-ktere stotine potepuhov plačuje zato, da kričijo in ne-pokoj delajo. Protest je pomagal. — V piemontkt vojni je skorej punt vstal, ker soldati se niso hotli zoper papeža vojskovati. Žuganje, da jih bodo kar preccj po-strelili, je po zunanjem z«»pct mir uapravilo. Kadorna ni hotel Rima bombardirati, Bixio je na to silil, in njemu ostane ta sramota na vse čase. Rimski rop se da moralično opravičiti, pravi ljubljanskih blaterjev nova pravica. Poglejmo, kako so ga tudi laški blatarji opravičevali pri tistem glasovanji, če naj bodo Rimljanje Viktor Emanvelovi podložni ali ne. Znamenit diplomat naznanuje „Vater-landu," da tisti dan pred glasovanjem je prišlo vsak dan po šest do osem tisuč čudnih tujih divjaških obrazov v Rim. Skoz štiri dni so jih vozi i i tje na stroške laške deržave. Ne le Italijani, tudi Francozi, Angleži in Nemci vmes, so dobivali listikc za glasovanje; nekteri so šli iz šale po nje. Ena teh derhal je oddala li-stike zapored pri štirih loncih. Ta glasovavska roko-mavžarska gospoda je šetala med muziko in zastavami k glasovalnemu loncu — otroci kakor odrašeni. Rokodelske združbe so bile „koraandiranc" iti k volitvi, sami so pravili, da slabo zanje, ako na tanko ne pridejo. Marsikteri so imeli namen, da bodo glasovali „110;'' toda predsednik pri vsakem loncu je bil obdajan od tistih obrazov, ki sem jih ravno imenoval in bilo je očitno, če je kdo glasoval „da" ali „ne." Taka je bila svoboda tiste volitve. Gospodje roparji so očitno razglasili le samo število glasovalcev, ne pa njih imen, ker nekoliko od gledavcev" bode včetertek, 27. okt., pri ces. kr. malo jih je vender Že sram te sleparije. Menda blizo dež. sodnii. Tožnika bode zaatopal dr. Razlag. 30.000 je bilo najetih glasovavcev iz vsih strani polotoka. Ti in taki so majčkeni morališki pomočki, ki jih ,,Laibaherici" in „Tagblattu" k opravičevanju priporočamo, pa tudi v rezno premišljevanje, da si vesta iožej pomagati, ako bi se danes ali juter „italianis8imil< nedeljo 23. oktobra 1870 O poli štirih (3'/2) pokaj enacega v glavo vtepli tudi zastran pomorskega kraja, poldne v Virantovi hiši na šent-jakopskem tergu Bazne novice. Na Dunaju je zdaj več deželskih --- .... ... , .o poglavarjev, gotovo ne brez tehtnega vzroka. — J. Neu-bauer v ,,Vaterlandu" očitno prek licu je psovanja zoper vero, cerkev in duhovstvo, ki jih je tri poslednje mesce lanskega leta razglasoval po zanikarnem listu „Morgen-Bternu." Kes pekoča, pa vender junaška pot, ki čaka tudi marsiktere pisatelje v Ljubljani, ako se bodo od menili še vse drugač pekočo pot pred večnega Sodnika njem predlogu : Vabilo katoliških mož ljubljanskih k shodu, št. 139 pri tlčh, v sobah, ktere je slavna katoliška družba blagovoljno prepustila v ta namen. Program. Govorilo se bode o polastenji papeževih dežel po italijanski vojaščini, in sklepalo se o nasled- pohladiti. — Papeževe zvave, ki so se vernili v Rim, tudi ljubljanski Tagblatt potuhnjeno šiplje — ne z manjši spretnostjo mera judovskih listov. Se ve, garibaldovci — to so zanj drugi tiči: oni sovražijo cerkev, papeža, jezuite. — Na danes je napovedan začetek delegacij v Pešti. Iz Ljubljane. To nedeljo o 3■/«, so vabljeni pošteni katoliški možje, kterim je mar za vero, pravico in resnico, na shod v Virantovo hišo na sent-jakopskem tergu. Naznanilo tega shoda, kakor je v današnjem listu, je oddano deželni vladi. Namen je ravno V tem, da je italijansko vojenstvo napadlo papeževe dežele, vidi shod divjaško žaljenje na-rodovske pravice in bogoskrunski rop zoper lastnino rimskega papeža, ktera je z več kot tisuč-letnim posedovanjem posvečena. Mi v oropanji sv. Očeta ob enem vidimo napad na svobodo in samosvojnost papeževega stola, in s tim poškodovanje katoliške Cerkve. Kakor katoličanje toraj pred vsim svetom tam povedan. Upati in želeti je, da naj se vdeleže tudi glas povzdignemo, in z vso določnostjo oporekamo z dežele verli katoličanje tega shoda. (protestujemo) zoper to samosilnost, ki teptd t .^T^i druibl.' °°Va kD"ga' 36 °d -ako pravico in Zali i vse katoliške serca. \ova era si daje veliko opraviti „s preganjanjem . Kakor avstnjanski domoljubi si ne moremo vraž." Toda te vraže so nji le prevelikrat resnice ali kaj ter nas preserčno žali, da se je premoglo pa šege katoliške cerkve, po kterih lučnjaki mahajo; zgoditi toliko nasilstvo, ki ni le v škodo naro- resnične vraže in hujskanja zoper katol. cerkev pa pod- dovski pravici, ampak tudi koristim sedem in pirajo. Kako pa nova era sama sebe po glavi bije, nam dvajset milijonov avstrijanskih katoličanov, in ne ie priča Laibahenca. Pripovedovala le 17. okt. o neki j i« i-i ~ i j A j« i i »govoreči čudežni glavi." Blezo da kruholovcu, ki s da; bl se blla na.s,a vl.ada tud^le 8 krePko 0P0" tim ljudi kratkočasi, da samo glavo kaže skoz mizino reko tema ustavila; in še toliko več, ker tako luknjo in jim neumnosti čenča. Omenjena glava, kakor počenjanje od stranf Italije mora ravnosledno „L. Ztg." pripoveduje, je nekemu možu govorila o ne- pripraviti na to, da se skerčijo tudi meje avstri- svestobi njegove žene, kteri je razdražen domu letel in janskeffa cesarstva r; jcrft^iss:X , ***** M**A*^«*«, njegov zaslužek doma zapija, otroke pa pusti stradati. toreJ in zahtevamo, da se sv. Očetu ohrani ne le Hudo užaljeni mož, ko domu pride, vsakemu treh otrčk prostost njih osebe in samosvojnosti, temuč da ureže zali kos kruha; žena mu brani, ker ravno poprej se jim poverne tudi njih svetno gospostvo, ktero so še le odkosili, od glave nakajfani mož pa jo prav hudo zmerja in žuga jo še pretepati, ter je začudena žena m6gla k sosedom pobegniti. Tudi že undan imenovani krufcolovec še zmiraj ljudem možgane meša s svojimi figurami, češ, kako so menihi ženske na žerjavici pekli, in menda ljudem pripoveduje, kako.šne kleše , vinte in kaveljne so jezuiti iznašli za terpinčenje človeštva. Le naprej tako! V^se vraže, vse hujskanja in laži dopustite in podžigajte ogenj, kteri bo pekel: Vas. Za jetnika sv. Očeta se po katoliškem svetu zmiraj več moli, mašuje, oporeka pa zoper oplenjenje Rima in zapušenje namestnika Kristusovega od strani ker-šanskih vlad. Tudi v Ljubljani se marsikaj stori v ta namen: S3. ma£e so se tudi ta teden brale na Rožniku in drugod. „Tagblatt" se čuti že ka^or na žerjavici ter psuje verne katoličai.e, kterim še molitve ne privoši. edino in samo je zmožno jim zavarovati njih prostost in samosvojnost. V Ljubljani 18. oktobra 1870. Dr. E. H. Costa. Hlatija Gerber. Laka Jeran. Frančišk Kramar, korar. Vilj. gr. Wurinbran. Jože Zupan, Ž. 2 gl. sr. star. den. — Exurge Domine! — adjuva korar, okrožni dekan in iajm. pri stolni cerkvi, so nos» et libera nos prcpter nomen tuum" 2 gl. a. v. pitali stolni dekan. Za pogorelce v Postojni. Dokler imamo čas, 1'orotiia obravnava zoper „Tagblatt" zavoljo delajmo dobro. M. B. 5 gl. „0 b r 11 e začarane svinje in pobiranja 10 sold. Za afrik. m i s. Tri dobrotne osebe 3 gl. Lenka Zotel 1 gl. pap. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazoik v Ljubljani.