Izhaja «mI UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE Sr. 806 TRST, ČETRTEK 27. AVGUSTA 1970, GORICA LET. XIX. (Ta pogajanja se tiiejo tudi nas Zadnje dni je končno le tudi Izrael imenoval svojega predstavnika za pogajanja z Arabci za sklenitev miru. Izraelski predstavnik je zunanji minister Abba Eban, s čimer je Izrael spet hotel poudariti, da hoče, da bi se odvijali ti pogovori preko posrednika Združenih narodov Šveda Jarringa na ravni vlad in ne samo veleposlanikov, kot hočejo Arabci. Izraelu ni bilo ugodeno v tem, da naj bi potekala pogajanja na Cipru ali kje drugje v bližini Bližnjega vzhoda namesto v New Yorku. Za to je navajal razne praktične razloge, v resnici pa se boji, da bi Združene države in Združeni narodi izvajali v New Yorku premočen pritisk na izraelskega predstavnika. V tem se gotovo tudi ne moti, kajti Združenim državam in Združenim narodom je veliko do tega, da bi se spopadi med Izraelci in Arabci že enkrat nehali in bi bilo končno odpravljeno žarišče večne vojne nevarnosti na Bližnjem vzhodu. Toda mir se zdi še daleč. Arabske gverilske organizacije niso priznale 90-dnevnega premirja in niso prenehale s svojimi gverilskimi akcijami proti Izraelu. Lahko se zgodi, da bo prišlo zaradi tega do hudih zapletljajev v arabskem svetu. Irak in Alžirija sta proti pogajanjem — ker pač nista izpostavljena direktnim izraelskim povračilnim udarcem — in se spuščata v ostre obrekovalne polemike proti Egiptu in Jordaniji. Zdi se tudi, da spletkarita in obetata pomoč gverilskim enotam v Jordaniji. Te bodo prej ali slej gotovo poskusile ob podpori iraških čet, nastanjenih v Jordaniji, da bi vrgle kralja Huseina. To se lahko zgodi že v kratkem. Izraelu tak razvoj morda ne bi bil čisto nevše-čen, ker bi ga obnovitev sovražnosti s strani Jordanije rešila pred nujnostjo, da pristane na morebitno sklenitev miru, s katerim bi se moral odreči velikemu delu zasedenih ozemelj, če ne vsem. Vendar je verjetno, da še tako obsežne izraelske koncesije ne bodo zadovoljile Arabcev, ne le gverilcev, ampak tudi ne Nasserja in Husseina. Oba bosta najbrž hotela, da se Izraelci odrečejo Prav vsem zasedenim ozemljem in predvsem Jeruzalemu, ki velja tudi Arabcem za sveto mesto. Izraelci pa so že dali vedeti, da se Jeruzalemu, ki je bil vedno središče in prestolnica njihovega naroda in njihove vere, za nobeno ceno ne bodo odrekli. Združeni Jeruzalem — do l. 1967 je pripadal stari del Jordaniji — so že razglasili za glavno mesto Izraela. Po vsem tem lahko sklepamo, da bo pot do miru med Izraelci in Arabci še dolga in trnova. Če bi se zgodilo, da bi Združene države in Rusija pritisnile na oboje, da se morajo pogoditi — pod grožnjo kake skupne oborožene intervencije — bi to le za malo časa prineslo mir. (Nadalj. na 2. strani) DELJENA MNENJA O NEMŠKO-SOVJETSKI POGODBI Nemško-sovjetska pogodba, ki je bila v začetku tega meseca podpisana v Moskvi, je zelo razdelila duhove v Nemčiji. Kancler Brandt vidi v tej pogodbi velik uspeh svoje vlade, ki je že takoj v začetku, ko je po dolgem razdobju krščansko-damokratskega vladanja prevzela oblast v Nemčiji, izjavila, da se bo trudila za izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo in z Vzhodom. Opozicija in zlasti njen duhovni voditelj, bavarski krščansko socialni.politik Franz Josef Strauss, pa vidi v tej pogodbi veliko napako nemške zunanje ipolitike, ker je odprla Nemčijo sovjetskemu vplivu in ji odvzela možnosti, da bi pozneje s pogajanji za mirovno pogodbo izsilila iz Moskve kakšne večje koncesije. Opozicija zato ostro napada Brandtovo vlado nedvomno bo to pri prihodnjih volitvah v 'Nemčiji eden izmed glavnih argumentov na obeh straneh. Socialni demokrati bodo prikazovali pogodbo kot uspeh, opozicija pa kot hudo napako. Oboji pa lahko navajajo v iprid svoje teze močne razloge. Šele čas bo dokazal, kdo ima iprav. BRANDTOVI UPI Kancler Brandt in njegova vlada upata, da sta dosegla odločilen preobrat v nemško-sovjetskih odnosih s tem, da sta dokazala « to pogodbo, da Nemčija nima sovražnih ali celo revanšističnih namenov do Sovjetske zveze in to Vzhoda na splošno. Zdaj, ko se je Moskva lahko o tem prepričala, (bo sama — kot upa Brandt — pokazala več razumevanja in dobrohotnosti do nemškega naroda s tem, da bo pripravila Vzhodno Nemčijo do tega, da podre dejanski in politični »berlinski zid« med obema Nemčijama in dovoli svobodnejši promet ljudi in idej med njima. Po določenem času bi potem morda lahko prišlo tudi do pogajanj o ponovni združitvi obeh polovic Nemčije, vsaj začasno — v kaki kon-federativni obliki. S tem bi bilo rešeno jedro nemškega vprašanja. Poleg tega bo pogodbi gotovo sledilo povečanje trgovinskega prometa med Zahodno Nemčijo in drugimi vzhodnoevropskimi državami, ki bodo sledile vzgledu Sovjetske zveze s lem, da se bodo začele kazati prijaznejše do Nemčije. Nedvomno stoji za Brandtom velika večina nemških gospodarstvenikov, ki bi radi sklepali kupčije z Vzhodom. Hkrati Brandt ve, da je storil s to pogodbo uslugo Združenim državam, ker jih je vsaj delno rešil skrbi za obrambo 'Nemčije in nemira zaradi možnih zapletljajev okrog Berlina. Američani si bodo prihranili tudi precej stroškov, ker bodo lahko zmanjšali svoje posadke v Nemčiji. STALIŠČE OPOZICIJE Opozicija pa meni, da je s to pogodbo Sovjetska zveza dosegla v bistvu tisto, kar je že vedno hotela, pa se ji doslej ni posrečilo — da odpre vso Nemčijo svojemu vplivu in zmanjša težo in vpliv Zahodne Nemčije in zahodnih zaveznikov v Berlinu na minimum. Brandtova vlada že res misli na to, da bi prenehala s svojimi demonstrativnimi u-radnimi manifestacijami v zahodnem Berlinu, kot so npr. uradni obiski nemškega predsednika in podobno, kar draži vzhodnonemško vlado. Nemčija je dejansko priznala mejo na Odri in Nisi, četudi v pogodbi to ni izrecno omenjeno. S tem pa se je odrekla ne le nekdanjim nemškim ozemljem, ki jih ima zdaj zasedena Poljska in jih smatra za del svojega državnega ozemlja, ampak tudi vzhodnemu delu Vzhodne Prusije, ki ne spada pod Poljsko, ampak k ruski sovjetski republiki, s katero pa nima teritorialne zveze, razen po litavskem ozemlju. Vzhodna Prusija pa je Nemcem že od nekdaj iz zgodovinskih razlogov posebno pri srou. Po mnenju opozicije se je Nemčija s to pogodbo hočeš nočeš dejansko oddvojila od zahodnih zaveznikov in prevzela sama nase odgovornost za svojo usodo, ta odgovornost pa bo morda pretežka zanjo. Najhujši očitki opozicije zvene celo v tem smislu, da je Zahodna Nemčija s to pogodbo izidala zahodni tabor in dokazala očitno pomanjkanje vzajemnosti s češkoslovaško. Odslej bo postajala Zahodna Nemčija — po mnenju kr-ščansko-demokratskih politikov — vedno bolj odvisna od Sovjetske zveze. Skrajna desnica pa celo dolži Brandta in zunanjega ministra Scheela, da sta s to pogodbo izdala Nemčijo in da bi jima morali zaradi tega soditi. Teh obtožb oba demokratska tabora seveda ne jemljeta resno. KAKO SODI O POGODBI OSTALI SVET V ostalem zahodnem svetu si tudi niso čisto enotni v presoji pomena nemško-so-vjetske pogodbe. Mnogi mislijo, da se je začelo s sklenitvijo te pogodbe novo obdobje v Evropi, ko bo tudi Nemčija vodila nekako »degolistično« politiko na lastno pest, z odmikanjem od zahodnih zaveznikov in s kazanjem prijaznega obraza Sovjetski zvezi in Vzhodu, kot dela to degolistična Francija, da 'bo torej imela njena zunanja politika močan priokus po nevtralnosti ali bolje neuvrščenosti mod Zahodom in Vzhodom. A-meričani ne kažejo nasprotovanja pogodbi, ker jih je — kot rečeno — začasno rešila precejšnje brige in se bodo laže posvetili homatijam v južnovzhodni Aziji. Neuvrščeni svet pa je pogodbo pozdravil kot velik prispevek k svetovnemu pomirjenju. Jugoslovanski predsednik Tito je v svojem komentarju k sovjetsko-nemški pogodbi, ki je bila pretekli teden podpisana v Mo-(Nadaljevanje na 8. strani) Gradnja »slovenske transversale« FUNT NIHA Položaj britanskega funta šterlinga je nestabilen in njegov kurz na valutnih tržiških Komisija Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki bo doneč meseca obiskala Jugoslavijo, bo dobila skupno dokumentacijo jugoslovanskih in avstrijskih strokovnjakov o gradnji ceste Hoče - Levec, za katero bo deloma dala posojilo tudi Mednarodna banka. Tako poroča slovenski tisk. Strokovnjaki iz Slovenije in Avstrije so 'se na Dunaju strinjali, da je cesta Šentilj -Nova Gorica pravzaprav del evropske cestne transverzale in nikakor ne cesta lokalnega pomena. Avstrijci se na primer zanimajo za to cesto tudi zato, ker jim odpira potniško turistični promet proti jadranski obali in drugim krajem Jugoslavije, hkrati pa tudi tranzitni tovorni promet proti Kopru in Reki. Zato so tudi pripravljeni nekatere svoje projekte za modernizacijo cestnega o-mrežja podrediti cesti Šentilj - Nova Gorica, oziroma zgraditi ustrezno cesto do Gradca. Graditi so začeli že tudi odsek »transverzale« Vrhnika - Razdrto. Zemljišče, kjer bo tekla cesta, minirajo noč in dan. Odsek je razdeljen na področja posameznih podjetij, ki so udeležena pri gradnji ceste, skupni nadzorni gradbeni štab pa je v Postojni. Cesto gradi več podjetij, ki so izlicitirala dela. Iz Slovenije so »Gradis« iz Ljubljane, »Tehnogradnja« iz Maribora in »Primorje« iz Ajdovščine, eno pa je iz Makedonije (»Mavrovo«) in eno iz Srbije ('»Partizanski put« iz Beograda). Pričakujejo, da bo drugo leto zgrajena druga faza (ravnanje cestišča oziroma trase). Prvo fazo predstavlja čiščenje tal od drevja, skal itd. in utrjevanje. Kot znano, je povzročilo dejstvo, da je zvezna vlada lani poleti odločila odložitev gradnje avtoceste Št. Ilj - Nova Gorica, s tem, da načrta ni predložila Mednarodni banki za obnovo in razvoj za posojilo, hudo razburjenje v Sloveniji. Zdaj pa se je Slovenija, kot je razvidno iz zgornjega, odločno lotila gradnje transverzale, ki je dobesedno življenjske važnosti. Zaradi ogromnega prometa na sedanjih preozkih cestah v isti smeri se namreč neprestano veča število smrtnih žrtev, vsak čas pa prihaja tudi do prometnih zastojev, ki jih povzroči sleherni incidenti Politbiro sovjetske komunistične partije 'in sovjetska vlada sta »v polni meri« odobrila so-vjetsko-nemško 'pogodbo, kot je naznanila sovjetska agencija TASS. Italijanski državni proračun za 1. 1971, ki ga je odobrila še Rumorjeva vlada (kljub temu, da je že odstopila) tik pred rokom, ko je vlada po zakonu dolžna predložiti proračun parlamentu, predvideva primanjkljaj v znesku 1.866,3 milijard lir. Dohodki so preračunani na 12.147,3 milijard, izdatki pa na 14.013,6 milijard. Na vsak milijon prebivavcev Italije bo prišlo torej okrog 242,9 milijard proračunskih dohodkov in za vsak milijon prebivavcev bo potrebnih okrog 280,2 milijard izdatkov. Na vsak milijon prebivavcev bo prišlo 37,3 milijard primanjkljaja v državnem proračunu. V proračunu ze leto 1970 je preračunan primanjkljaj na 1.867,7 milijard. Prihodnji proračunski primanjkljaj bo torej, po dosedanjih računih, za 1,4milijarde manjši, kakor niha s tendenco po znižanju. Sedanjo nestabilnost funta povzroča več dejavnikov: pesimistična predvidevanja o gospodarstvu, ki ne izključujejo nevarnosti novega razvrednotenja; zaskrbljivo dviganje cen in plač; rekordno število brezposelnih; in hudi sindikalni spori v industriji ter sezonski odtok funtov zaradi trgovinskih saldov. V torek je dosegel funt svojo najnižjo vrednost po septembru 1969. —o— ZADEVA INDIJSKIH DEKLET ZA SAMOSTANE V EVROPI Glede nabiranja indijskih deklet za samostane v Evropi, o čemer je zadnje dni obširno pisal mednarodni tisk, je vatikanski radio izrazil v neki izjavi prepričanje, da absolutno ne gre za to, da bi hoteli siliti mlade Indijke v redovno življenje, ampak za •hvalevredno pobudo, ki odgovarja novim kriterijem cerkvenega apostolata. O isti stvari je objavil »Osservatore roma-no« članek, ki hoče dokazati, v nasprotju s tistim, kar poročajo, o stalnem prizadevanju Cerkva, tudi v Indiji, da bi nudila moralno in versko pomoč, kjer je mogoče. Jugoslovanski predsednik Tito je v sredo sprejel v svoji vili na Brionih monsignora Agostina Casarolija, tajnika vatikanskega sveta za javne zadeve Cerkve. Ta je prišel v začetku tedna na uradni obisk v Jugoslavijo, na povabilo zunanjega ministra Mirka Tepavca. Pri dolgem in prisrčnem pogovoru med Titom in monsignorom Casarolijem so bili navzoči Tepavac in nekateri jugoslovanski funkcionarji, poverjeni za zunanje in za cerkvene zadeve, jugoslovanski veleposlanik pri Svetem sedežu Cvrlje, apostolski pro-nuncij v Beogradu mons. Mario Cagna in tajnik nunciature mons. Celata. Po srečanju s Titom se je pogovarjal mons. Casaroli še s Tepavcem, nato pa se je z letalom odpeljal v Zagreb. Prod obiskom na Brionih se je mudil na obisku v Beogradu, kjer je bil sprejet pri Tepavcu. bo letošnji (kar pa se bo videlo šele ob koncu proračunskega leta, ki sovpade, kot znano, že nekaj let s koledarskim letom). Tudi v Jugoslaviji so uvedli stroge zdravstvene preglede med potniki, ki prihajajo iz Sovjetske zveze in iz držav na Bližnjem in Srednjem vzhodu. ☆ Ministrski predsednik Colombo je poslal brzojavko z voščili udeležencem univerzitetnih iger v Turinu. Univerziada ima še poseben pomen kot svetovno srečanje študentovske mladine, da bi se tako mlade generacije bolje spoznale in utrdile medsebojne vezi prijateljstva — pravi Colombo v svoji brzojavki. SLOVENSKA TEOLOŠKA FAKULTETA Na ljubljanski bogoslovni fakulteti je vpisanih dosti slušateljev, tako da morajo kandidate celo odklanjati, zaradi pomanjkanja prostora. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo fakultete. Za dekana je bil izbran izredni profesor cerkvene zgodovine dr. Maks Miklavčič; prodekan pa je postal docent dr. Marijan Smolik. Prodekansko mesto v mariborskem odseku fakultete je poverjeno docentu filozofije dr. Štefanu Steinerju. S 1. oktobrom, ko se. začne novo šolsko leto, bodo na novo izbrani predstojniki nastopili svoja mesta. V državah, kjer je zahtevala epidemija kolere smrtne žrtve, kot na primer v Sovjetski zvezi in na nekaterih področjih Bližnjega Vzhoda, se je zdravstvenim oblastem posrečilo omejiti epidemijo na doslej okužena 'področja. ☆ V Italiji cepijo po odredbi ministrstva za zdravstvo vse osebje pristanov in letališč ter izvajajo stroke zdravstvene preglede potnikov, ki prihajajo s področij, kjer so ugotovili kolero. ☆ Indijska vlada pa je naznanila, da je uvedla preiškavo, da bi ugotovila, koliko je resnice na tem, da je katoliška hierarhija v 'indijski deželi Kerala baje pošiljala dekleta v evropske samostane. ČUDOVITA VZTRAJNOST — IN ZABITOST V angleškem mestecu Harragalc so imeli te dni je veliko slav.je. Dvainšestdesetletna gospa Miriam Hargrave je opravila šoferski izpit. To ni samo po sebi nič čudnega. Dokaz čudovite vztrajnosti pa je, da je pri izpitih devet in tridesetkrat padla, štiridc-setič pa ji je končno le uspelo. Kar jokala je od veselja, meščani so pa njej na čast razobesili zastave. Prišla pa je tudi v poseben almanah, ki objavlja vsako leto imena ljudi, s kakim posebnim prvenstvom; štirideset izpitov v isti »stroki« niso mačic solze. £a pogajanja ... (Nadaljevanje s 1. strani) Ob prvi priložnosti hi si Arabci in Izraelci spet skočili v lase. Za Slovenijo in Trst zadeva ni tako malo pomembna, kot bi se zdelo, ker sta oba zainteresirana na pomorski trgovini in plovbi skozi Sueški prekop, ki je daleč najkrajša morska pot v južno Azijo, na Daljni vzhod in v Avstralijo. Dokler pa spor med Arabci in Judi ne bo rešen, bo ostal Sueški prekop zagaten s potopljeni ladjami in zaprt. Poleg tega je ravno napetost med Izraelci in Arabci spravila sovjetsko mornarico v Sredozemlje in sovjetsko vojaštvo v Egipt ter povzročila resno nevarnost vojne na tem koncu sveta in strah v Jugoslaviji in Albaniji. ' Po najnovejših vesteh so bila arabsko-izrael-ska pogajanja že odložena do septembra, ko se bodo verjetno nadaljevala na ravni zunanjih ministrov, kot želi Izrael. Lahko pa tudi, da so nastopile nove nepredvidene težave v pogajanjih in jih bodo do septembra skušali rešiti. Do hipa, ko to pišemo, vzrok odložitve pogajanj še ni jasen. Italijanski proračun za leto 1971 (Tito sprejel mons PISMO UREDNIŠTVU: K SREČANJU AMERIŠKE VOJNE MORNARICE „BORA” S KOŠARKARJI Ob letakih in pismu uredništvu, ki ga je objavil Primorski dnevnik v torek 18. t. m. na športni strani, z vsebino katerih sem se seznanil pred dnevi ob košarkarskem srečanju med športnim društvom »Bor« in moštvoma ameriških mornarjev VI. ladjevja, ki je bilo v Trstu, so se tudi meni vsilile nekatere misli, posebno še, ker sem bil pred tem deležen zelo poučnega razgovora s tistimi somišljeniki piscev letaka, ki so na samem prizorišču košarkarskega srečanja skušati agitirati proti napovedani tekmi. Iz ust predsednika openskega prosvetnega društva »Tabor« in njegovega somišljenika so med drugimi padle tudi besede, ki niso imele nič skupnega z gostovanjem ameriških mornarjev. Ko sem jima omenil, kakšna pa naj bi bila vloga sovjetskih vojakov na Češkoslovaškem, če ne žandarska — torej niič manj žandarška kot ameriška drugod po svetu — sta mi odgovorila, daje »SZ šla branit socializem, ki ga — mimogrede — v Jugoslaviji ni več.« Zelo sem jima hvaležen za pojasnilo, zdaj vem, kdo edini ve, kaj je socializem, kdo vodi blokovsko politiko, in kdo je žandar na svetu. Seveda takšne napredne ljudi, kot so bili agitatorji v Padričah in podpisniki omenjenega letaka prav malo moti, če so v Evropi postavile bodečo žico prav takoimenovane socialistične države in minirale svoje meje; če je postavila zid v Berlinu prav Nemška demokratična republika, katere miličniki so v nekaj letih postrelja-li na stotine »navdušencev« nad paradižem na zemlji. In sprejem, ki so ga Čehi in Slovaki priredili sovjetskim vojakom, je bil mogoče takšen, kot ga človek, prireja navadno bratu, ali mogoče takšen, kot ga prireja žandarju? Da spet nekoliko navežem na trditve v omenjenem letaku, je »ameriško ladjevje pokazalo svojo funkcijo varuha obstoječega reda pred grožnjami naprednih gibanj ob priliki fa- šističnega državnega udara v Grčiji, ko je s svojo prisotnostjo zagotovilo uspeh vojaškemu puču.« To je vse res, res pa je tudi, da je SZ kot domovina in varuhinja vseh naprednih idealov zelo zgodaj navezala uradne stike z istimi grškimi polkovniki in da sovjetske apostole socializma stiki z zatiralci grškega naprednega gibanja prav malo motijo, kot jih tudi ni dosti motilo, da so kupili Francov premog ravno takrat, ko so španski rudarji stavkali že tri mesece. Priznati moram, da se mi zdijo »obiski ameriškega ladjevja, prirejanje košarkarskih tekem, dobrodelnih akcij in podobnega, kar pomaga ši- riti idejo o stalni ameriški navzočnosti v Sredozemlju«, manj nevarni in naš mir v teh krajih manj ogrožajoči kot takšni letaki in akcije in sodbe o socializmu v Jugoslaviji, ki mi zelo na-stacije služijo in kakšni naj bi bili nameni or-zorno pravijo, da se leto 1048 spet lahko povrne in verjetno, sodeč po duhu takšnih izjav, s tudi nič manjšo silovitostjo. Edino upanje, ki ga gojim in zato tudi pišem te vrstice, je to, da pri nas ni več toliko Slepcev, ki bi nas radi spet potegnili v temo. Grožnje sovjetskih varuhov socializma Jugoslaviji pred pičlima dvema letoma pa niso izmišljotina do socializma sovražno razpoloženih ljudi, ampak konkretno dejstvo, ki ponovno kaže, da niso samo Američani tisti, ki šibijo idejo o svoji vsemogočni prisotnosti na tej naši mali in ubogi zemlji. (Na.da.lj. na 8. strani) PISMO UREDNIŠTVU 99 Skupina s posebnimi interesi 99 Tako torej: rimska vlada je zavrnila zakonski predlog, po katerem naj bi se Slovenci imenovali »Slovenci«; ostati bodo morali še naprej le »skupina s posebnimi interesi«. Kajti »za zaščitne norme v korist jezikovnih skupin (s posebnimi interesi) je pristojna izključno rimska vlada.« Ker pa vemo iz neštevilnih protestov, resolucij in manifestacij naših šolnikov, naših izvoljenih političnih predstavnikov in raznih slovenskih organizacij, kako"' so rimski ministri radodarni z obljubami, katere potem dosledno pozabljajo, izgleda taka vladina skrb za svoje kompetence kakor norčevanje. Takšno ravnanje me pa niti posebno ne čudi, ko berem razne proteste. Kljub dosedanjim slabim izkušnjam je kak vodilni časnikar še vedno prepričan, »da nova vlada (ki je pravzaprav skoro ista kot prejšnja) noče ponavljanja podobnih primerov krivičnega ravnanja« in »da bi bilo logično, da se ne bi dogajali primeri, ki nasprotujejo njenemu hotenju, ker so navzkrižja (sic!) med njenim hotenjem in opisanimi krivičnimi primeri zares nepotrebna«; (Srb bi dekel: Lepo pevaš, ali glas ti ne valja.) Res |e čudno, da se v Rimu ne zavedajo nepotrebnosti teh »navzkrižij«! Slovenska skupnost (ali morda bolje »Skupnost s posebnimi interesi?«1) pa izraža »svoje začudenje nad ravnanjem rimske vlade, ki gre mimo priporočil krajevnih pokrajinskih tajništev strank leve sredine.« Človek bi po takih izjavah in takem ravnanju vlade mogel sklepati, da je »leva sredina« v opoziciji, katero vlada, razumljivo, ne upošteva. Pa ni. Kajti tudi vlada je levosredinska, kar pa ni v »protestih« nikjer omenjeno ali je celo namenoma zamolčano. Najbrž zato, ker je vendar protislovno v lokalnem merilu podpirati levi center, v državnem merilu pa dobivati od levega centra brce. Saj šo navsezadnje za ravnanje vlade posredno odgovorni tudi tisti izvoljeni predstavniki, ki levi center v lokalnem meriju podpirajo. Ubald Vrabec POTOVANJE PO SKANDINAVIJI VIATICUS VI. Plavolask je po cestah v Kobenhavnu — tujcu se še zapiše Kjobenhavn, kar pa je po danskem pravopisu zastarela oblika in je Danci sami ne uporabljajo več — gotovo več kot npr. v Trstu, vendar pa lahko človek že prve ure v Kobenhavnu opazi, da je govorica, da so vse ženske v Skandinaviji plavolase, čist mit. Večina žensk ima čisto srednjeevropski videz, le tu pa tam pade v oči kaka ženska z izrazito plavordečimi ali svetloplavimi 'lasmi, ki pa navadno ni med najlepšimi, kar zadeva obraz in oblike. Na splošno so Danke podoben tip kot Slovenke, razen da so morda na splošno bolj drobne, vsekakor pa manj krepke. Začudilo me je — ker sem tudi sam verjel mitu o lepoti Skandinavk — da je na cestah v danski prestolnici videti sorazmerno mnogo manj lepih nog in postav kakor v Trstu, v Sloveniji ali v Avstriji, prekašajo pa seveda Danke v tem pogledu Francozinje in vse, kar je južneje od Firenc in Zagreba. V središču mesta kar mrgoli tujcev, posebno vseh vrht hipijevske potovalne druščine, moških in žensk. Prevladuje seveda mladina, vsak hip pa naleti človek tudi na razne ameriške in nekoliko redkeje na angleške in holandske izletniške skupine, ki jih sestavljajo skoraj izključno stari ljudje, okrog sedemdese- tih let, morda pa tudi še starejši. V skupinah hodijo po pločnikih in si ogledujejo trgovine, najrajši pa se prevažajo s turističnimi avtobusi po mestu. Mnoge avtobuse krasi velik napis »Viking«. V restavracijah je videti veliko črncev, toda medtem ko odnašajo črnci v restavracijah in samopostrežnih bifejih v Hamburgu le umazano posodo z miz, so v Kobenhavnu ali po starem Kjobenhavnu gostje kot vsi drugi. V neki veliki restavraciji v središču, kjer sem večerjal, so bile zastopane med gosti vse rase, a sorazmerno veliko je bilo črncev. Videl sem mlado črnsko, angleško govorečo družino — oče, mati in dva otroka —, kateri je z vso ljubeznivostjo in pozornostjo stregla lepa plavolasa Danka, ne da bi kakorkoli pokazala nevoljo zaradi številnih želja - slamice, zastavice - obeh hudo živahnih črnčkov. Na cestah lahko človek pogosto sreča ibešane pare, največkrat Arabca in Danko. Vse kaže, da je arabska invazija v Nemčijo prodrla tudi že v Skandinavijo in svetlolase ter plavooke deklice na severu so očitni najbolj zaželeni »vojni plen« teh invazorjev. Pri vsem tem igra — bi dejal, sodeč po mnogih indicijah — vlogo tudi ideologija. Mlade Skandinavke, posebno študentke in druge izobraženke, hočejo dokazati svoje protirasistično in napredno člove- čansko mišljenje s tem, da se sprijateljijo s kakim Arabcem, črncem ali Južnoazijcem in se sprehajajo z njim po cestah, objete okrog ramen ali pasu. V tem vidijo — poleg ljubezenske izkušnje seveda — nekako demonstracijo proti rasizmu. Po vrnitvi me je marsikdo vprašal, kako je s slovito trgovino pornografskega materiala v Kobenhavnu. »Sloves« o tem se je razširil po vsej Evropi. Nekatere knjigarne — a ne najresnejše — imajo res razstavljene v izložbah vsakovrstne pornografske publikacije, največ albume z reprodukcijami iz barvnih pornografskih filmov, ki prikazujejo spolno občevanje v vseh mogočih in nemogočih pozah, tudi najdrznejših. Toda ta razstavljena pornografija tako očitno kaže svoj komercialni namen in je tako groba, da ni v njej sploh nič več erotičnega in razburljivega. Človek gleda te slike kot gole anatomske ilustracije, le s to razliko, da so bolj neokusne, ker so izumetničene. Moškemu in ženski na slikah je že na prvi pogled videti, da ni v njunem početju nič spontanega, nič strasti, kaj šele ljubezni, am-pctk da igrata in da sta plačana za to. Dejansko gre pri tej pornografiji za čisto industrijske izddlke, kot npr. za konfekcijo ali za tranzistorje. Določene kapitalistične skupine so pač s tržno preiskavo ugotovile, da se splača investirati denar v to »industrijo«, in so organizirale proizvodnjo v obliki pornografskih albumov, knjig in filmov, vse na zelo nizki, naravnost banalni ravni. (dalje), Stran 4 if TlsaA lit* tj r§ ------------- Spet se pripravlja „kraška ohcet" V tednu od 7. do 13. septembra bomo obhajali drugi »kraški teden« in že tretjo »kraško ohcet«. Oboje se je porodilo iz pobude za »kraško hišo« v Velikem Repnu. »Kraška hiša« predstavlja danes posebne privlačnosti te lepe kraške vasi. Letošnji par »kraške ohceti« sta 25-letni Bogdan Kosmač, elektromehanik iz Zabrežca, in 24-letna Mirjana Peršič, šivilja iz Bazovice. Poroka bo v nedeljo v cerkvi na Repentabru. Ženin in nevesta ter svatje bodo seveda v ljudskih nošah. Pričakujejo, da bo ljudskih noš od 130 do 150, predvsem seveda povabljenci. Zastopane bodo ljudske noše z vsega Tržaškega, zlasti seveda iz Repna, Opčin, Barkovelj, Sv. Ivana, Škednja in iz vasi ob morju. Upajmo, da bo vreme svatbi naklonjeno, kot tudi obredom, ki se bodo vrstili ves teden prej v zvezi s prevažanjem bale in drugimi starimi običaji. V soboto zvečer bo v Velikem Repnu tudi ples na prostem. Poroka bo v nedeljo, 13. septembra ob 10. uri. Ob 14. uri pa bo folklorna prireditev, na kateri bo nastopila plesna skupina iz Rezije s starodavnimi folklornimi plesi. Nastopu bo sledil ljudski ples na trgu v Velikem Repnu. Tudi letos bodo povezane z osrednjim dogodkom — s poroko, ki seveda nima samo folklornega pomena, ker se bosta ženin in nevesta resnično z zakramentom združila v cerkvi za vse življenje (brez tega bi izzvenela vsa stvar kot zgolj »prireditev« brez duše) — razne druge pobude, tudi turističnega značaja, kot npr. gastronomsko tekmovanje gostiln v repentaborski občini. Odprte bodo tudi tradicionalne »osmice«. Vsi bodo lahko prišli na svoj račun — »povabljeni« in »nepovabljeni« svatje. Vabljeni in dobrodošli pa smo seveda vsi! V tej zvezi lahko sporočimo tudi veselo novico, da sta oba para, ki sta se I. 1968 in 1969 poročila na »kraški ohceti«, že dobila naraščaj. Prvi »kraški par«, Angelo in Miranda Krmec, sta dobila punčko, drugi par, Božo in Irma Sedmak, pa fantka — torej spet nov »kraški par«. Letošnji »kraški teden« se bo začel« 7. septembra z italijansko-jugoslovanskim posvetovanjem o zaščiti Krasa, v okviru evropskega leta za zaščito narave. Sodelovali bodo strokovnjaki iz Trsta, Postojne in Reke ter — u-pajmo — tudi s Krasa samega. ZA OHRANITEV KRAŠKEGA OKOLJA Kraški teden se bo začel v ponedeljek dopoldne, ko se bodo v »Kraški hiši« sestali znanstveniki iz Slovenije in Trsta ter obudili že ipred časom začete razgovore o ohranitvi kraškega okolja in kraških tradicij. S tržaške strani bodo .na tem srečanju podali svoja iporočila arh. Costa, arh. Berni, dr. Gruber Bencova, dr. Merku, Dušan Kodrič, prof. Poldini, dr. Montenero in prof. Sema, s slovenske pa prof. dr. Klemenčič, dr. Sedej, dr. Kuhar in dr. Peterlin. Poleg njih pa bodo Kakor je bilo napovedano v programskem govoru na občnem zboru Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki je bil preteklega 1. marca v Trstu, je bil za zvezine pevovodje in pevce študijski in obenem počitniški teden v Tinjah na Koroškem, v prostornem, udobnem in lepem domu ob cerkvi, od koder se odpira pogled na zeleno ravan, posejano s travniki in skrbno obdelanimi polji, na lepo urejene domačije, na bele ceste, ki prepletajo dolino, na motno deročo Dravo, na griče, porasle z grmičevjem in bori. Lepo sončno vreme je delalo pokrajino še lepšo in mikavnejšo, vedrejše duhove in bolj sproščena srca. Dnevi, ki smo jih preživeli v Tinjah, so bili razdeljeni v dva dela: zjutraj so si sledila predavanja in pevske vaje, popoldne izleti, razen v četrtek, ko je bil skupen izlet na Krko in h Gospe sveti že v jutranjih urah in je bil zato študiju posvečen popoldan. Pevci so si poleg teh zgodovinskih krajev ogledali še Djekše, Knežo, Št. Pavel, Št. Andraž; pogumnejši so se povzpeli na Peco. Večere so namenili spreho- srečanju 'prisostvovali še drugi znanstveniki in eksperti, tako da ilahko pričakujemo živahno razpravo in plodne zaključke. Lansko leto je