PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—NO. 907. CHICAGO, ILL., 29. JANUARJA (January 29), 1925. LETO—VOL. XX. UpravniStvo (Office) 8639 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 28««. _ i * i » JAPONSKA IN SOVJETSKA RUSIJA. Zastava carske Rusije je dne 21. januarja izginila s palače ruskega poslaništva v Tokiju in ostanki diplomacije stare Rusije, ki so našli v tej palači zavetje in mesto za svoje intrige, so se morali izseliti. Japonska je prenehala biti zatočišče bele garde in pokroviteljica tistih Rusov v njenem ozemlju in drugod, ki sanjajo o povratku cariz-ma. Po dolgotrajnih pogajanjih je priznala sedanjo rusko vlado in japonski ministri so naznanili svetu, da bosta odslej živela japonsko in rusko ljudstvo v največjem medsebojnem prijateljstvu. Pogajanja med japonsko in rusko vlado so bila mnogokrat prekinjena in se zopet obnovila. Končni dogovor med njima je bil podpisan v Pekingu. Japonska, ki danes s svojimi diplomatični-mi izjavami obljubuje prijateljstvo ruskemu ljudstvu in ruski vladi, Rusiji še ni bila nikdar resnično prijateljska. L. 1904 je Japonska prvič v svoji zgodovini premagala velesilo in s tem sama postala velesila. Carska Rusija je bila te-pena in je morala sprejeti japonske mirovne pogoje. Potem se je prijateljstvo z nova pričelo, ki je v diplomatičnem pomenu besede trajalo do zloma carizma. Japonska in Rusija sta se v svetovni vojni borili proti centralnim silam — Japonska radi tega, ker je dobila priliko izriniti Nemčijo iz Azije. To je dosegla. Po november-ski revoluciji v Rusiji je dobila Japonska nalogo "ustaviti" prodiranje kajzerjevih armad v Rusijo in z ofenzivo je pričela v — Sibiriji. Zavezniki so z enakim namenom poslali svoje čete v Arhangel. Obojim se je v resnici šlo za poraz Leninovega-Trockijevega režima, kajti nemških čet ne bi mogli ovirati z vpadom v Sibirijo in Arhangel tudi ako bi jih hoteli. Japonci v Sibiriji niso bili dolgo sami. Pridružile so se jim tudi čete drugih zaveznikov, med njimi ameriške in češkoslovaške legije, ki so bile takrat v notranjosti Sibirije glavna zavezniška sila. Amerika je poslala svoje vojaštvo v Sibirijo pod pretvezo, da gre za demokracijo in proti kajzerizmu. V resnici se je bala, da bi Japonska ne ostala stalno v Sibiriji in se tako ojačala ter ogrožala ameriško pozicijo na Pacifiku in na Kitajskem. Zato je ekspidicija v Si- birijo dobila zavezniški pečat. Ako bi ga ne bila, če bi se Zedinjene države ne bale jačanja Japonske, tedaj bi bila sibirska ekspidicija japonska zadeva in Sibirija ob morju in daleč v notranjost bi postala japonska kolonija. Rusko prebivalstvo v Sibiriji je bilo provo-cirano od Japoncev. Japonska je ustanavljala celo "ruske" režime v Vladivostoku, ki so predstavljali nekakšno vlado proti sibirski republiki s sedežem v Čiti. Sovraštvo med sovjetsko Rusijo in reakcionarno Japonsko je bilo nepopisno. Danes se vsa Japonska veseli pogodbe, ki so jo sklenili zastopniki obeh vlad. In zadovoljna je tudi Rusija! Japonska je predstavljala svoj kos zidu, s katerim se je blokiralo ali skušalo blokirati Rusijo ekonomsko in politično. Rusija je dala Japoncem mnogo koncesij v Sahalinu in drugih delili Sibirije. Japonska potrebuje olje, premog in les. Vse to se dobi v Sibiriji, ki je industrialno še nerazvita dežela. Japonski kapital bo v nji razvil svoja podjetja in produkti se bodo izvažali v mikadovo cesarstvo. Rusija ob Pacifiku ima bogate ribolove. Japonci žele tudi v tem oziru ugodne pogodbe in Rusija jo je pripravljena skleniti. Gre se za ekonomske interese obeh dežel, ki so močnejši kakor fraze boljševikožrcev na Japonskem in propagandistov revolucije v Moskvi. Japonska je reakcionarna, v političnem oziru avtokratična dežela, v kateri je delavsko ljudstvo brezpravno, socialisti in komunisti preganjani, unije zatirane. Njena vlada goji imperialistično politiko. Uradno ime Rusije je "linija sovjetskih socialističnih republik." Načelno nima z japonsko vlado ničesar skupnega. Ali tu so ekonomski vzroki. Rusija potrebuje Japonsko, toda slednja potrebuje Rusijo še mnogo bolj. In tako je prišlo do pogodbe. Japonska je spoznala, da mora računati s takim režimom in sistemom v Rusiji kakršnega Rusija ima. In pri tem je skušala dobiti kolikor največ mogoče za svoje interese in pojačati svoj vpliv v Aziji. Sovjetska Rusija se je morala pogajati z vlado, ki jo japonsko zavedno delavstvo sovraži in se bori proti nji. Tej vladi je morala obljubiti, da ne bo intrigirala proti nji ali podpirala kakega gibanja, ki bi imelo za cilj jo strmoglaviti. In japonska vlada je dala Rusiji podobno obljubo. Boj med razredi na Japonskem, pa tudi v Rusiji, bo trajal naprej, na japonskem veliko bolj kakor v Rusiji, ker so razredne razlike na Japonskem res velike razlike. Rusko delavstvo bo simpatiziralo z japonskim proletariatom in mu pomagalo kolikor mu bo v danih razmerah moglo, kakor dosedaj. Vladi obeh dežel pa bosta'skušali biti v prijateljstvu, ker je življenje stvar kompromisov, kadar se tiče bojev in prizadevanja za samoohrano. Kadar so vzroki za vojno silnejši od volje za sporazume, pride do vojne in potem do novih kompromisov. Herrin, illinotski "krvavi madež", zopet v ospredju. Herrin, ki je postal znan za časa stavke pre-mogarjev, ko so slednji izgnali importirane stav-kokaze in provokatorje ter jih nekaj pomorili, je postal potem še mnogokrat predmet, o kakršnih se v ameriškem časopisju piše na "first page". Okraj, v katerem se nahaja Herrin, se v časopisju imenuje "Bloody Williamson County". Dolgo časa so skušali slikati premogarje za krvnike in divje zveri, ki so navalile na mirne delavce (stavkokaze). Ali potem so se dogodili novi krvavi boji, katerih ni bilo mogoče pripisati premogarjem. Neki S. Glenn Young, gunman, podpiran in najet od K. K. K., je parkrat igral glavno vlogo v herrinskih krvavih dramah. K. K. K. je plačeval Younga za vpadanje v stanovanja ljudi, ki jih je KKK sumi, da ne spoštujejo 18. dodatka k ustavi. S svojimi agenti in pretepači je Young izzival in če je bilo treba streljati, je streljal. V času svoje karijere, zapopadena v dveh samokresih, ki jih je imel baje vedno s seboj, je pomagal na "oni" svet dvaindvajsetim ljudem. V soboto 24. januarja je Young padel v boju s svojimi protivniki. Poleg njega je bilo ubitih več drugih oseb in par obstreljenih. Vojaštvo je prišlo v Herrin že tretjič "delati red". > V Herrinu skrbi "za red in mir" K. K. K. Tudi po sobotni bitki je zastražil vsa pota in teroriziral ljudi. K. K. K. je fašistična organizacija in poleg tega nevarna celo "redu in miru", red in mir pa je stvar, na katero ta dežela polaga največjo važnost. "Gunmeni" se v tej svobodni deželi gibljejo v resnici svobodno, veliko svobodnejše, kakor pa zakonom, redu in miru lojalni državljani. Slednji se ne morejo vselej zanašati na oblasti in postave, pa se skušajo tu in tam protektirati sami; tako imamo še več umorov in bitk. Ameriška justica je v tej stvari nezaslišno nerodna in človek dobi mnogokrat vtis, da je tukaj za protektiranje kršilcev zakonov. Stroga pa skuša biti, kadar se gre proti ra-dikalcem, ki hočejo "s silo" ali kako drugače vreči te lepe in vzorne ameriške institucije. Protestni shodi proti Pasite-vemu režimu med ameriškimi Jugoslovani. Prosvetni odbor N. H. Z. in H. Z. 111. je pod-vzel iniciativo za sklicavanje protestnih shodov proti nasilnemu beogradskemu režimu, kot pravi v svojem proglasu. V pismu, v katerem ape- j lira na jugoslovanske liste, da naj ponatisnejo ] tozadevne članke (pozive na shod v Pittsbur- : ghu), priobčeni v Zajedničarju, pravi med dru-gim: "Umoljavamo Vas kao braču, kojih se ovaj članak takodjer tiče, dira bratske osječaje na ] pram brači u Jugoslaviji, da susretljivo prihva-tite priloženu Vam objavu, te po mogučnosti u-vrstiti izvolite. Priložena objava utiče neobhodnu potrebu, da se u ovom zgodnom vremenu pred izbore u domovini istupi bratski Srb, Hrvat in Slovenac u Americi, te da time pruži tamošnjoj opoziciji dobro orudje u sadašnjoj borbi za pravdu i slo- j bodu. Pošto mi svi skupa ne činimo nikakve razlike u bilo u kakvom političkom mišljenju Sla-vena u Americi — čvrsto smo uverjeni, ako Vi iskreno dijelite zlo i dobro sa bračom svojom — če te ovaj članak uvrstiti u vaš list". O tem pozivu in protestnih shodih smo nekoliko pisali v zadnji izdaji "Proletarca" pod naslovom "Prosvetni odbor NHZ proti današnjim vlastodržcem v Jugoslaviji". Po tej objavi smo dobili drugo pismo in članek, v katerem je bila navedena dvorana v Pittsburghu, kjer se je shod prošlo nedeljo vršil, a o katerem še nima- j mo poročila. Iz dnevnega reda povzemamo, da so nastopili na shodu sledeči govorniki: Milan Petrak, ki je pozdravil zbor v imenu Prosvetnega odbora. Tomo Besenič, predsednik NHZ. A. Blažekovič, predstavnik jugoslovanske sekcije W. P. P. B. Stankovič, predstavnik organizacije Jugoslovenskog Prosvetnog Saveza (ta organizacija je bila nedavno ustanovljena na konferenci v Pittsburghu in jo tvorijo večinoma bivši člani jugoslovanske sekcije Workers' in preje komunistične stranke.) J. Rajnovič od Srbov; A. Zbašnik od Slovencev; Aleksander Mucker, član odbora H. Z. 111.; predstavnik Hrvatske republikanske lige; predstavnik Hrvatske Katoličke Zajednice; A. Horvat za Slovensko narodno podporno jedno- i to; Louis Frkonja za odsek Hrvatske Radiše; I. Jakšekovič za društvo Hrvatska Sloga. Kot zadnja točka je navedena "Citanje i u- j svojenje rezolucije." Iz tega dnevnega reda, oziroma iz sezna- ] ma govornikov je razvidno, da se odbor ni do- j volj potrudil napraviti iz akcije resnično enot- no in reprezentativno demonstracijo. Edina večja organizacija, katera je imela na podlagi tega seznama svojega predstavnika na shodu, je S. N. P- J-, toda v "Prosveti" z dne 26. januarja či-tamo, da gl. odbor SNPJ. ni pooblastil nikogar zastopati Jednoto. Izgleda, da ni bil v to niti povabljen na način kot taka organizacija zasluži. A. Zbašnik, predsednik JSKJ., ni bil naveden kot zastopnik JSKJ., niti ne kot njen odbornik, ampak le kot govornik "od brače Slove-naca". Med temi, ki sodelujejo v tej akciji so tudi laki, ki so delali za Pasičev režim in za njegovo Jugoslavijo. Mi dvomimo, da so danes v svojem protestiranju vsi odkritosrčni in dvomimo, da-li je bil v sklicanju tega shoda in podobnih drugih .shodov edini njihov namen protestirati proti "veliko-srbskemu hegemonisličnemu režimu, ki je upeljal nad vsemi kraji Jugoslavije, posebno nad hrvatskimi kraji, beli teror, kakršnega sedanja država Hrvatov, Srbov in Slovencev še ni doživela." Čudno, da so tako pOzno prišli do spoznanja! Pasič je bil obdolžen takega režima še ko je bil njegov kabinet na Krfu. Ampak takrat Radičeva stranka še ni bila vodilna na Hrvatskem in Pasičeve premoči nad Hrvatsko tudi ni bilo. Zato mu je mnogo izmed teh ki so danes proti njemu pomagalo uvesti režim, katerega danes obsojajo. Edini element, ki je bil odkritosrčno za pošten, demokratičen režim v Jugoslaviji, za ustavo kateri ne bi mogel oporekati noben socialist in ne današnji komunisti, je bilo tisto delavstvo, ki se je borilo v organizacijah združenih v J. R. R. Takrat je bil čas za delo, ampak tisti ki danes tekmujejo kdo bo bolj protestiral proti Pa-siču za ameriško konsumacijo, so bili takrat ne le gluhi za naše akcije ampak so bili proti nam celo v boju, med njimi tudi A. Zbašnik "od.brače Slovenaca" in Milan Petrak, sedanji urednik "Zajedničara", takrat urednik Grškovičevega Jugoslovenskog Svijeta". Edini element v okolici Pittsburgha, ki se je v resnici boril proti kraljevaški propagandi, katera je delovala za stvoritev take Jugoslavije kakršna danes v resnici je, je organiziran v socialističnih klubih J. S. Z. in v društvih S. N. P. J. ter S. S. P. Z. Vsi ti klubi in deloma društva naprednih podpornih jednot in zvez so zastopana v "Konferenci klubov J. S. Z. in društev izobraževalne akcije J. S. Z." za zapadno Pennsyl-vanijo. Odbor, ki je podvzel iniciativo za sedanje protestiranje, bi moral, ako mu je pripisoval tako važnost, sklicati pravočasno konferenco organizacij zastopnikov, katera naj bi se zedinila za enotno akcijo, ako bi se sploh mogla zediniti, kajti med nami SO razlike v mišljenju in imamo o protestih na daljave v takih slučajih tudi vsak svoja mnenja, nekateri pa svoje posebne namene, kot bi se dalo sklepati iz podvzete ak-cije. Socialistom svoboda govora, zborovanja in tiska ni samo fraza, ampak ena najvažnejših zahtev. Borili smo se zanjo v prošlosti, borili se bomo v bodoče. Ne bomo pa se prislanjali akciji kakršnegakoli odbora ki nas kliče na protestiranje, dokler nas ne prepriča, da misli odkritosrčno in ima poštene namene boriti se za ista načela kot se borimo mi. ANTON GARDEN: Chicago—in kaj potem? Še par tednov in zopet se bodo zbrali zastopniki strokovnih organizacij, socialistične stranke, kooperativ in raznih manjših političnih skupin, katere so se pojavile v teku zadnjih nekaj let v nejasnem, a kljub temu vidnemu toku politične regrupacije, takozvano "progresivno gibanje" z La Follettem na čelu pri zadnjih predsedniških volitvah. Zborovanje se bo obdrža-valo, kot znano v Ghicagi dne 21. feb. pod avspicijo konference za progresivno politično akcijo (K. P. P. A.), katera je organično oficielna predstavnica politično nezadovoljnega elementa s starim strankama, republikansko in demokratsko. Izmed zadnjih strank je prva oficielna predstavnicca Wall Streeta, to je ameriškega velekapitala ter njegova stoodstotna zagovornica. O tem ni dvoma ali ugovora. Druga (demokratska) stranka je tudi predstavnica in zagovornica velekapitala in ob enem velika nasprotnica Wall Streeta (kadar lovi glasove); je politična predstavnica katoliškega elementa z newyorškim governerjem Al Smith-om na čelu in ob enem predstavnica najostudnejšega protikatoliškega bigotstva na "solid" Southu; je predstavnica ku klux klanovcev v enemu delu Združenih držav in obenem predstavnica proti ku klux klanovcev v drugemu delu; je za odpravo mezdnega otroškega dela in obenem proti odpravi mezdnega otroškega dela; je tamanitska "zagovornica" delavskih strokovnih organizaciji in ob enem njih sovražnica. Z drugimi besedami: demokratska stranka je politični anakroni-zem kapitalistične Amerike. Da je dober del organiziranega in neorganiziranega delavstva in bankrotiranih farmarjev zrel za trajno politično reorentacijo ali "tretjo" stranko je dokaz 5,-000,000 glasov, ki so bili oddani pri zadnjih predsedniških volitvah za La Folletta kljub brezmejni kapitalistični kampanji laži, osebne intimidacije in svete pesmi o slabih časih v slučaju ako bi Coolidge ne-bil izvoljen. Politične razmere dežele, zapopadene v graf-tarstvu in vsesplošni korupciji starih strank odsevajoče v periodičnih odkritjih "Teapot-Domov", izmed katerih je najzadnejši tekoče prizadevanje privatnih interesov zaseči Muscle Shoals, so gotovo že več kot dozorele za ustanovitev tretje ali delavske stranke. Iz historičnega in razvojnega stališča ekonomske razmere tudi hitro dozorevajo in, zahtevajo od delavstva, da si ustanovi svojo politično organizacijo, katera naj bi mu služila v protekcijo svojih interesov, ne samo politično pač pa tudi ekonomsko. Fakt je, da je ekonomsko delovanje ameriških strokovnih organizacij ja-ko zapostavljeno, ker njih pravice in funkcije dosedaj še niso definirane na zakonodajni način, temveč so popolnoma odvisne od milosti sodnikov. In kot znano so zadnji skoro v vsakem slučaju v službi privatnih interesov; in v slučaju delavskih stavk inžunkšni kar dežujejo na delavstvo ter omogočajo podjetnikom na "legalen" način zdrobiti poskuse delavstva v bojih za izboljšanje svojih življenskih in delavnih razmer. To-raj, ako ekonomske razmere ameriškega delavstva še niso dozorele z vseh vidikov za ustanovitev delavske stranke, so gotovo dovolj zrele iz tega stališča. In, poleg tega ameriško delavstvo tudi nima kraljevskega življenja, kljub temu da jih mnogo lastuje avtomobile, stanovanja, gramofone in klavirje, do česar je v največji meri popolnoma upravičeno, dasi so te stvari skoraj nepoznane med evropskim delavstvom, h kateremu se tolikokrat zatečemo po inspiracije. Kljub zrelosti političnih in dozorevanju ekonomskih razmer dežele, ali smemo z gotovostjo pričakovati formacijo delavske stranke na prihodnji čikaški konvenciji K. P. P. A.? Ali smemo to pričakovati na podlagi pet milijonov glasov, kateri so bili oddani za to gibanje zadnjo jesen? In v slučaju, da se delavska stranka iz enega ali drugega vzroka še ne ustanovi na prihodnji konvenciji, ali ne bo sledilo razočaranje v tistih vrstah delavstva, socialističnega in nesocialistič-nega, kateri komaj pričakujejo videti delavsko stranko, in ki so popolnoma prepričani, da pride "sedaj ali pa nikoli"? Kar se mene tiče ne bom prav nič razočaran, ako se moja želja za enkrat še ne uresniči; bolj bom presenečen ako se to zgodi. Prvič, železničarske organizacije so najmočnejši faktor v tem gibanju in imajo kontrolo.nad K. P. P. A. v svojih rokah. Kot znano so se voditelji železničarjev izrekli pred časom proti sedanji ustanovitvi "tretje" stranke, ker po njih mišljenju čas za to še ni ugoden. Izjema je le Johnston, predsednik unije strojnikov. Toraj ako bodo njih organizacije stoodstotno re-prezentirane na tem zborovanju, in ako je pretežna večina njih zastopnikov tudi tistega mnenja kot njih voditelji, si je težko predstavljati na kak način bi na tem zborovanju prišlo do tretje stranke, ker pri glasovanju bi imeli železničarji premoč, posebno ako bi skupno nastopali. Zapomniti si je treba, da železničarske organizacije niso prežete z razredno zavednim duhom; njih tendenca je le progresivna. In ravno enak fakt je z neštetimi drugimi elementi iz katerih K. P. P. A. sestoji. In to je dobro da si zapomnimo ter imamo vedno pred očmi, kadar govorimo o delavski stranki (ne Workers' ali komunistični stranki), in koliko radi-kalizma bo zavzemala pri svoji ustanovitvi. Ameriško delavstvo ni razredno zavedno, razven tanko raztresenih posameznikov, izmed katerih jih je okrog par deset tisoč organiziranih v socialistični stranki. Zakaj da ni razredno zavedno, pove jasno ekonomska, politična in socialna zgodovia Amerike. Za socialiste je ta konferenca toraj posebne važnosti. Nič manj ako ne še bolj važna kot je bila zadnja ali clevelandska. Prvič je za nas velikega pomena radi strankinega sodelovanja v zadnji kampanji, največ radi pričakovanja, da se na prihodnjem skupnem sestanku oficielno ustanovi delavska stranka po modelu angleške delavske stranke. Drugič je za nas važna radi negotovosti o rezultatih in meglene situacije, katera bo zahtevala od socialistične delegacije več razsodnosti in presojanja kot kedaj v preteklosti. Vzemimo slučaj, da ho konservativni element tega gibanja v premoči na tem zborovanju, na kar je treba računati, in bo nastopil proti sedanji ustanovitvi delavske stranke, kar je velika možnost. Kaka bo v tem slučaju tak- tika socialistične delegacije in tistega elementa kateri bo deloval za takojšno ustanovitev delavske stranke? V slučaju da bo zadnji element v manjšini, mu bo odprta ena izmed dveh potov: Prva je še nadalje ostati del tega gibanja z zavestjo, da bo te še najbližji korak do končne ustanovitve take delavske stranke, katera bo v resnici reprezentirala ameriško delavstvo ter zastopala njegove težnje v tolikem obsegu kot bo delavstvo zrelo zanj. Druga" pot je odcepiti se od tega gibanja, namreč od K. P. P. A., ter iti naprej svojo pot; kar ne izključuje zaiti na pot, po kateri naprimer hodi komunistični element zadnjih par let, potem ko je zapustil "podzemsko" gibanje: samostojno ustanoviti delavsko stranko, to je brez sodelavanja strokovnih organizacij kot takih. Zadnja pot ali odstop socialistične stranke iz K. P. P. A. gibanja, brez ozira ako bi potegnila s sabo tudi ostanek manjšine ali ne, v slučaju da je večina proti sedanji ustanovitvi delavske stranke, bi bila po mojem mnenju največja zmota in "blunder", ki bi se dal teško opravičiti. To bi bil ravno tisti korak katerega bi reakcija in razni "palitišni" sprejeli z odprtimi rokami, ter ob splošnem veselju pripravljali "partije" in bankete. Vsaj zadnjega veselja jim ni treba privoščiti. Ker ako bi socialisti na tak način zapustili strokovne organizacije bi bile iste v resnici za lep čas rešeno strahu pred "rdečo poplavo". Zgodovina bi se najbrže zopet ponavljala, kar bi gotovo ne koristilo delavskim interesom. Za konstruktivno delovanje socialistične stranke v strokovnih organizacijah preostaja toraj edino prva pot, to je, ostati še nadalje organični del K. P. P. A., v slučaju da se organiziranje delavske stranke za enkrat še odgodi. Elementom "sedaj ali pa nikoli" se bo seveda težko odločiti za to taktiko; ali spoznavanje nesmiselnosti druge poti bi moralo tudi pri njih obvta- j dovati. Argumentirati, da stranka ni nič pridobila z njeno taktiko v zadnjih volitvah, kot se je izrazil Judge Panken, je jako površno mišljenje; to so prvi simptomi utrujenega radikalizina. Ako je naše poznavanje kapitalizma količkaj vredno, smo gotovi, da bo delavstvo prej ali slej primorano organizirati svojo politično stranko v širšem pomenu besede. V to bo prisiljeno po razvojnih silah samih, katere vsebujejo vedno ostrejši boj med delavskim razredom in kapita- 1 lizmom. Ostati še nadalje organični del K. P. P. A. gibanja, brez ozira da-li smo povsem zadovoljni z rezultati či-kaške konvencije ali ne, bo le pospešilo razvoj delav- i skega gibanja v smer kot si jo mi kot socialisti želimo in za katero rabi stranka vse svoje energije. Ako bo stranka to storila, bo prvič imela odprta vrata za voditi socialistično propagando v unijah namesto zaprte, i kar je velikega pomena; drugič ji bo omogočeno izviti vedno nove koncesije od K. P. P. A. gibanja v smeri iz- : popolnovati to organizacijo, kar je potrebno in v splošno korist delavstva; in tretjič bo potom te taktike, za-popadene v zmožnosti se prilagoditi novim razmeram brez vsakega strahu pred načelnimi kompromisi pokazala, da je v resnici vredna zaupanja voditi ameri- 1 ško delavstvo na političnem polju. Kar je za enkrat najbolj potrebno je graditi krajevne organizacije stranke in potom teh voditi socialistično propagando in širiti naše ideje. Koncem konca je i glavna sila vsake organizacije zapopadena v številu, moči an aktivnosti krajevnih organizacij in. njenih organov. Ta resnica velja še veliko bolj za delavske po- j litične organizacije. In dolžnost nas slovenskih sodru- gov in zavednih delavcev je, da se oklenemo te resnice, prenehamo s pričakovanjem na prihod novega mesija, ker isti smo mi sami, si zavihamo rokave ter se podamo na delo graditeljev. "Edinosti", "D. Sloveniji" in drugim katerih se tiče. "Edinost" ima svojo tiskarno in urednik "Delavske Slovenije" ima svojo tiskarno. Oboji se torej razumejo na business in na računanje. Ker oboji računajo teden za tednom, kolikokrat je bil razdeljen "miljondolarski" fond, je vendar že čas, da nam enkrat podajo čiste račune. Mr. F. Novak je na debati dne 18. januarja dejal, da se je "zapravilo" $68,000, frančiškanska "Edinost" pa pravi v izdaji z dne 21. januarja, da $60,000. Pirčeva Domovina je razdelila "miljondollarski fond" sto enajstkrat, vsakikrat na drug način. Nad-katoliška "Edinost" ga je razdelila 9999-krat in F. Novak, urednik "D. S.", ga je razdelil 189-krat. Ljudje pa niso prav na jasnem, kdo je pravzaprav deležen teh tisočakov. Na podlagi gori navedene statistike so dobili: E. Kristan, 57,190,000 (reci: sedem miljonov, sto devetdeset tisoč dolarjev); J. Zavertnik $3,100,000; pokojni M. Konda SI,760,000; I. Molek $800,000; F. Za-laznik ves miljondolarski fond; F. Zajec ves miljondolarski fond, ki mu služi kot dosmrtna kasa, iz katere jemlje "za cigare"; F. Godina je tudi dobil ves miljondolarski fond. Blasnikova tiskarna je dobila 1724-krat deset tisoč dolarjev, tako da je Ljubljana kar poplavljena z njimi. A. J. Terbovec je dobil "nekaj malega". "Proletarec" je "požrl" miljondolarski fond 718-krat in celo mize in stole je pogoltnil po nikdar sitem žrelu. Razen teh so tudi "drugi koritarji napolnili žepe z miljondolarskim fondom". Vsega skupaj je bilo na podlagi teh "razdelitev" nabranega v miljonodolarski fond okoli štiriindvajset miljonov dolarjev. Listi in osebe, ki premlevajo dan za dnem "miljondolarski fond", se zavedajo da lažejo. Majhni ljudje umaznih misli ne morejo misliti drugače kot umazano. Dokazov, da se je dogodilo pri stvari kaj nepoštenega, teh pa ni od nikoder. Žonglerji številk, čemu ne bi bili enkrat jasni? Ako bi imeli opravka z resnimi, odgovornimi ljudmi, bi tudi mi vpraševali: Kaj je z res visokimi vsotami, ki so jih dobile kraljevaške organizacije v Ameriki? Pri njih se ni šlo za šestdeset tisoč, ampak večkrat za šestdeset tisoč! Računov niso polagali. Ali se še spominjate, da niste videli od njih nikoli 'likakih računov? Ali veste, da so dobivali sredstva '-udi iz drugih virov, ne samo od rodne brače in milih rojakov? J- R. Z. je objavilo vse svoje račune, predloženi sr> bili vsem njegovim zborom, kljub temu, umazanci govore ]e o tem fondu. Čemu ne o tistem, o katerem računi res niso bili Predloženi, in kateri je bil večinoma res nepošteno zapravljen? Rev. Zakrajšek in ostali pisci "Edinosti", "D. S." ali ne bi bilo prav, če bi se enkrat res lotili računov, vaših računov? Mr. F. Novak, ali ne bi bilo dobro posvetiti v "mo-narhistične" organizacije, v katere so mnogi današnji člani vaše sekcije in njeni simpatičarji prispevali precej več kot pa je bilo nabranega v "miljondolarski fond"? Zakaj ne vprašate o tem bivših voditeljev monarhistične propagande? Ali se jih "šonirate" zato ker so danes vaši ljubljenci? A-a-a? Ker je na svetu še mnogo vode in ima solnce še mnogo vročine, ne bo še konec sveta. To nam daje upanje, da bomo še z vsemi imeli priliko napraviti obračune! Prav poštene obračune — namreč po za-služenjul L. Fišer vržen s prestola "Radnika". Pri komunističnem "Radniku" se gode zanimive reči, o katerih članstvo jugoslovanske sekcije W. P. prav malo izve. Taktika "Radnikovega" odbora je namreč še vedno "tajna" — za članstvo! Vodilni "borci", ki se tepejo za prvenstvo in službe, si pulijo brado in lase na stare načine — potom pisem in cirkularjev zaupnim osebam, ki imajo vpliv v lokalnih organizacijah. Vzelo je mnogo truda, predno so izpodrinili Cvet-kova in Kutuzoviča. Potem so vrgli Prevedena, in polagoma je L. Fišer postal "kralj na Betajnovi". Razgaljali so njegovo prošlost, vezali ga z "munjšajnom" in "pool roomom", objavljali njegova pisma, toda kadar je Fišerju predla najhujša, mu je prišel na pomoč C. Ruthenberg, ki je kot zadnja instanca obsodil bivše komunistične voditelje jugoslovanske sekcije in jih krstil z imeni, kakršne so prvotno izumili za nas, Fi-šerja pa je kazal za vzor. Vsi diktatorji nimajo sreče. Fišer se je trdno držal, toda so ga le omajali. Pred tedni ga je večina "Radnikovega" odbora vprašala, če ne bi bilo dobro, da poda "ostavko" kot glavni urednik. Fišer se je razjezil in povedal tem ljudem, da so predrzni brez primere. Odbor se je udal, a se je zopet premislil. Fišer s prestola, Zinič na prestol. Pravijo, da se tudi Chas. "Novak" punta in ni zadovoljen z vsako službo, ki mu jo "Radnikov" odbor, oziroma odbor sekcije hoče dati. C. Novak bi bil tudi rad diktator v imenu "revolucionarne" discipline, a ob enem je proti disciplini v stranki, ker se je zoper-stavil večini, ki jo vodi Foster. Ta pa se krega z Ru-thenbergom, in tako je v W. P. res tak špetir da se bogu smili. Drugače pa prirejajo shode v spomin obletnice smrti Nikolaja Lenina, kažejo slike iz Rusije, nabirajo za politične jetnike itd. itd., v glavnem pa se seveda drže svoje razdiralne taktike, ki je radikalnemu delavskemu gibanju v Ameriki napravila ogromno škodo. V?® Ubrani se "prijateljev", drugo bo lahko. Delavci, nikoli ne pozabite reka, ki je resničen in ostane resničen, neglede kdo ga je izrekel: O Bog, varuj me mojih prijateljev, sovražnikov se bom že sam ubranil. Vsi se laskajo delavstvu. Vsi listi, posebno med tujerodnim delavstvom, so "delavski". Vsi kandidatje v vse urade so prijatelji delavstva. Delavec, poskušaj se ubraniti svojih "prijateljev" in potem boš sovražnike lahko premagal. ANGELO CERKVEN I K: SKOZI MEGLO (Nadaljevanje.) "V najslabše življenje boš vstopila, da se ti ne bo treba bati hujšega. Veruj mi: Mir boš imela, duševni mir in srečo, ker je sreča mirno stanje, podobno mrtvi, zasmrajeni vodi; je kakor smrt. V bordel pojdeš. Kar mi je tvoj oče ukradel, mi povrne lastnica bordela. Drago te bom prodal; lepa si! Pojdi!" Prešibka je bila moja misel, da bi se mu bila uprla. Utrujena sem bila do poslednje kapljice krvi in lačna. Izmučene noge sem vlekla za seboj, prazno glavo in prazno srce. Samo ena jasna misel, ena želja, ena volja: posteljo, kruha, miru! Pokazali so mi lepo posteljo; tudi ponudili so mi jo. Prav nič nisem pomišlja-la. Vlegla sem se ter zaspala. Belega kruha so mi ponudili; použila sem ga s slastjo. Mnogo časa je poteklo, dokler so me poučili o mojih nalogah in o moji službi. Slaba učenka sem bila; moje tovarišice so pogostoma dejale, da sem najbolj rafinirana od vseh, kajti imeti me hočejo — baje — prav vsi moški. Meni pa ni bilo za moške; tudi tistega samoljublja nisem poznala, v katerem so videle vse moje tovarišice zmisel svojega življenja—ne vse, toda vsaj velika večina njih. Pravjzaprav ni nič posebnega na teh ženskah; skoraj vse brez izjeme so enake. Po večini so lene in malomarne, iakomne in mnoge tudi hudobne. Prepričana sem, da so mi danes vse nevoščljive, ker si šel z menoj. Kolikokrat že sem bila kregana zaradi njih! Tožijo me, če le morejo. Vseeno mi to življenje ni težko; teče mi mirno in enakomerno. Moški obrazi gredo mimo mene, kakor megleni obrisi mnogoštevilnih obrazov, ki jih slučajno srečaš na cesti, ki te pa sicer prav nič ne zanimajo. Večina obiskovalcev, ki prihaja^dan za dnevom k nam so ljudje brez volje in moči. V vsaki taki družbi je mož, ki zapoveduje in drugi, ki se mu pokoravajo. V bordel prihajajo, ker prihaja on. Morda bi niti desetina tistih obiskovalcev ne zahajala v javne hiše, če bi imeli vsi svojo lastno voljo in svoje lastne misli. Nikakor ne morem doumeti, v čem obstoji zmisel obiskovanja bordelov. Dozdeva se mi, da je to nekaj nevarno nezdravega; in vendar ni polovica človeštva nezdrava. Vesela sem, da nisem poročena, da nimam moža. Studil bi se mi ker vem, da so prav redki možje, ki se niso umazali v teh nečistih dvoranah. Samo meso, samo meso! Tako ogabno, tako ostudno, tako grdo in smrt vlivajoče. Kakor velikanska mesnica, kjer smo me mesarice. Vča- sih čutim, kako se mi lepijo prsti od krvi, čutim, kako se mi v želodcu obrača; a iz blata in krvi se ne morem dvigniti. Kljub vsemu mnogo, mnogo premišljujem; saj imam toliko časa! Že pe lastnic sem menjala; povsod je enako." "Ali si srečna," jo je kar nenadoma vprašal Ladavac. "Nevem! Kaj je sreča?" "Sreča: res nevem, Olga, kako bi ti to razložil. Sreča je isto, kakor bog. Kdo bi ti mogel povedati, kaj je bog? Nemogoče je to povedati! Čutiti moraš! O bogu govorijo le ljudje, ki ljubijo sami sebe nad vse; vse te razlage o bogu so zgolj najgnusnejša varanja. In med najgnus-nejšimi so najostudnejše pisane razlage z lepo donečimi besedami. Kakor tisti so, ki slikajo boga." "Nevem, če čutim. Motno mi je v glavi; saj je vse to samo začasno življenje, kakor etapa, ki je slučajno nekoliko daljša- Prepričana sem, da ne ostane večno tako. Nekaj posebnega mora nastopiti; danes, jutri, ne vem kdaj . . ." "Ali hočeš biti svobodna, in hočeš li delati?" "Delala bi, mogoče bi mi bilo bolje. Poskusila bi!" "Jaz te odkupim, Olga, poplačam ti dolgove in ti preskrbim dobro in prijetno službo — tam daleč, v popolnoma nepoznanem ti kraju." Že mnogo časa je pričakovala tega trenutka, mnogokrat je že premišljevala o tem trenutku, tudi o Ladavcu je premišljevala. Hrepenela je po tem trenutku. Sedaj pa je občutila ta trenutek kot neprijetno motnjo svojega življenja. Kakor popotniku ji je bilo, ki sedi udobno dremajoč na mehkih blazinah v drdrajočem vlaku, gledajoč sempatja skozi okno na blatno in mokro pokrajino, ko se mora dvigniti, da izstopi na postaji. Neprijeten občutek, tembolj neprijeten, ker bo morala zopet živeti v družini, ki je boljša kakor ona. Po naravnem nagibu je uganil njene misli. "V življenju ni vse tako, kakor ti danes s svojimi očmi vidiš. Mnogo dobrih ljudi živi na svetu, mnogo, prav mnogo stokrat manj vrednih, nego si ti, in na tisoče, ki bi morali poljubiti noge tvoje, da bi se oddolžili za bolečine in gorje, ki so ti ga prizadeli. Pa je tudi v življenju tako, kakor v bordelu. Med tisoči in tisoči najdeš morda enega, ki ume misliti; in kakor ta misli, tako mislijo vsi drugi. Ljudje so živali, propadajoče živali, ker so živali, naravne in zdrave namreč, individualno silnejše kakor ljudje- Nevem, čemu je to dobro, da so ljudje po svoji ogromni večini duševno brezoblična masa; vem le, da je ni sile, ki bi jim mogla vliti spoštovanje do lastne volje in lastne misli. (Dalje prihodnjič.) Našim "prijateljem" v Chicagi. Dne 9. januarja je klub št. 1 sklical sestanek, na katerega je poleg svojih prijateljev povabil tudi tiste "prijatelje", ki jim je klub št. 1 in "Proletarec" neprijeten ter se o obema najrajše sovražno izražajo. Ali "prijatelji" niso prišli, kar gotovo ni znak junaštva. Nihče ne bi bil fizično napaden. Torej se ni mogel nihče bati za svojo osebno varnost. Ali čemu bi prizadeti ne pokazali vsaj toliko poguma, da bi ponovili iz obraza v obraz to kar tako lahko trdijo na/papirju? A. H. Skubic je v uredniškem članku "Glasa Svobode" z dne 19. januarja odgovoril na poročilo o tem sestanku, ki je bilo priobčeno v "Proletarcu*. Tam pravi, da mi "udrihamo" po "Glasu Svobode". Se ne izplača argumentirati s temi ljudmi. Na zbor ne pridejo, v listih pa jim je vseeno da-li pišejo resnico ali laž. Ne, ni jim vseeno! Zato jim je orožje LAŽ. Če se napolni par Proletarcev samo s citami iz izdaj "Glasa Svobode" od prošlega leta, ki niso drugega kakor "udrihanje" po Proletarcu, oni bodo na \sak naš odgovor rekli: Jej, kako surovo udrihajo po Glasu Svobode 1 Pravi, da bi mi lahko bolj spoštljivo pisali o L. Maverju, ki je "baje" pisal dotične članke. Ako kdo žali 72-letnega moža, ga žalijo tisti, ki ga izrabljajo v svoje osebne namene ali v namene drugih oseb. To je bilo od vas grdo! Naziv "stari Mayer" pa ni ničesar nečastnega. Kar se tiče njegovih zaslug, se pa naše mnenje razlikuje od vašega. Skubiceva trditev, "da je ves ta manever od strani urednika Proletarca naperjen proti Turku, Bergerju, Zupančiču in A. H. Skubicu z namenom, implicirati enega ali drugega, da je kršil Jednotina pravila, ga tirati pred porotni odbor in odstraniti iz Jednote," je brez vsake podlage. Ako je tako siguren teh reči, čemu ni prišel in v debati dokazal kar tako brezskrbno "dokazuje" v listu? Vi ste že "kršili" pravila Jednote. Ko ste "pro-našli" zaroto, ki je imela namen "uriniti" v urade take ljudi, ki bi delali "v prvi vrsti za socialistično organizacijo in zanemarjali delo za Jednoto," bi morali "zarotnike" obtožiti. Še veliko bolj pa so bili vredni obtožbe, ker so "delovali da bi "Proletarca" tiskala jednotina tiskarna zastonj." Mnogo takih kršitev bi se še našlo. Kdor se hoče boriti proti neprijateljem z obtožbami pred raznimi porotnimi odbori, mu jih ni treba šele "implicirati" ali jih zaplesti v kršitve pravil. A. H. Skubic pravi, "da s tem, da se ni noben 'pozvanih' odzval in prišel pred vašo poroto, še ni rečeno, da je vse laž, kar je bilo pisano v 'G. S.' " Ampak prav sigurni pa vendarle niste — in morda je to vzrok, da niste prišli pred "našo poroto". Kar se tiče vaših groženj, prijateljski nasvet: pridržite jih! Se en citat iz Skubičevega članka: "... Če bi bila gotova oseba ki živi tukaj v Chi-l'agi, in ki je Zajcu gotovo dobro poznana, tisti čas v dvorani, ne vem, če bi si upal tako junaško pozivati ljudi, da stopijo pred zbor in povedo, 'kje, kdaj in kako se je intrigiralo in denunciralo v uradu Proletarca J- S. Z.'; dvomim, da bi si upal nazvati pisce pri (l- S.' za intrigante, podleže in strahopetce, ampak o tem bo še govora, tako da se bo videlo, kje so in-•'"iganti, podleži in strahopetci." Grožnje, same grožnje in "namigavanja". Ampak vendarle strah, iz katerega zija laž. Zakaj ne naravnost reči: če bi bil ta in ta v dvorani. Čemu skrivati imena? In zakaj tistega vašega prijatelja ni bilo, v dvorano, kdorkoli je že? Mogoče pa taka oseba sploh ne eksistira? Če jo poznate, se boste mogoče spomnili njenega imena in ga objavili. Če ga ne boste, bo to zopet dokaz, da imate strah priti celo z lažnimi bolj odprto na dan! Ne, ne bil bi imenoval pisce 'G. S.' za strahopetce, ako bi bili navzoči. Če pa kdo ne pride na zbor na katerega je bil pozvan, in, če za poziv obstojajo vzroki, tedaj je to znak strahopetnosti in — slabe vesti. — F. Z. "PROLETAREC" PRED 20. LETI "Proletarec" meseca januarja 1906, prva številka. Glencoe, Ohio. 9. decembra 1905. Mednarodni socialistični klub v Glencoe, O., pri katerem so slovenski socialisti v pretežni večini, odobrava sklep slov. socialističnega kluba v Chicagi, vsled katerega je zagledal beli dan, list, ki se sme v resnici imenovati lastnina vseh delavcev in in ki bo brez vsakih postranskih nagibov stal na braniku za pravice delavcev, sploh vseh zatiranih in izsesavanih slojev in jih bodril za porušenje današnje gnjile gospodarske uredbe. V naši naselbini smo sami delavci, ki si moramo v potu svojega obraza težko služiti svoj kruh v pre-mogokopih. In dasi nas je tukaj le peščica Slovencev trpinov, smo vzlic temu v kratki dobi ustanovili krepko socialistično organizacijo, kateri so se pridružili tudi delavci druzih narodov. Mi dobivamo razne slovenske ameriške časnike. In če te časnike, posebno pa ameriški slovenski dnevnik damo na kritično rešeto, tedaj moramo resnici na ljubo povedati, da je bil v Ameriki skrajni čas, da smo slovenski delavci pričeli z izdajanjem svojega lastnega glasila. Ta dnevnik, ki se po krivici imenuje glasilo slovenskih ameriških delavcev — lastnik lista je vendar g. F. Sakser — piše odprto, ako bi premogarji popustili po 15c pri toni premoga, tedaj bi bil končan boj, ki bo med lastniki premogokopov in premogarji izbruhnil prihodnjo spomlad. Ta list je torej direktno vstopil za interese kapitalistov, mesto za koristi delavcev. Mi ne vemo, čemu bi vendar delavci vedno popuščali pri svojih plačah. Ako bi premogarji ne hodili v jame spravljat črni diamant — premog na svitlo, ne bi bili lastniki premogokopov miljonarji in magari če bi vsak dan na kolenih prosili boga, naj se premog spremeni v denar. Ako se logično poleg naravnih sil edino premogarji pravi producenti premoga, čemu naj bi ne bili tudi premogarji edini pravi lastniki premogokopov? Čemu naj bi premogarji sad svojega dela, ki je po naravnem pravu izključno njih lastnina, delili z lenuhi-miljonarji ali se pa pustili za večji del svojega sadu okrasti od teh postopačev?? Da, čemu?! Že ta slučaj dokazuje jasno kot beli dan, da smo slovenski delavci nujno potrebovali lastnega glasila, v katerem lahko odprto branimo svoje interese. Končno še omenim, naj "Proletarec" brani tudi svobodomiselna podporna društva, tista, ki so v resnici svobo- domiselna in naj se izogiblje kolikor mogoče osebnih polemik. Mi pa že danes izjavljamo, ako bo "Proletarec" izvajal ta težavni posel, da ga bomo podpirali z vsemi svojimi močmi, da se bo iz mesečnika kmalu spremenil v tednik. Torej na delo! Nace Žlemberger, predsednik. "Proletarec" meseca januarja 1906, prva številka. Jakob Polanšek. V minulem mesecu je umrl sodrug Jakob Polanšek po kratki in mučni bolezni. Rajinki je bil doma iz Čes-njice pri Kamniku. Bil je vnet socialist, član slovenskega socialističnega kluba v Chicagi. — Čikaški slovenski socialisti so položili krasen venec kot zadnji pozdrav na njegovo krsto. Na pokopališču je govoril nagrobni govor sodrug F. Petsche, ki je pogrebce globoko ganil. Lahka mu žemljica! "PROLETAREC" PRED 10. LETI "Proletarec" itev. 434, dne 4. januarja 1916. IVAN MOLEK: Po desetih letih. Bilo je v januarju 1906, torej pred desetimi leti. Sedel sem pri uredniški mizi in pred mano je bil razgrnjen jutranji angleški list. Pridno sem ga obračal na vse strani in, lovil z očmi debelo tiskane naslove. Iskal sem novic, da jih prepečem v slovenščino in ser-viram ljubim bralcem, ali zaman. Dotični časopis je bil suh kakor Sahara. Ničesar ni bilo notri, kar bi po mojem mnenju zanimalo rojake; same suhoparne in dolgočasne reči. šele ko sem obrnil zadnjo stran, me je dregnil v oči izredno debeli naslov. Aha, tu bo nekaj! Naglo čitam: "Krava je ubita". In potem je bilo popisano v celi dolgi koloni, kako je na bližnjem tiru žalostno poginila rdečedlakasta krava nekega Finca, ki je bila tako neumna, ali nesrečna — ali oboje — da je na tračnicah čakala na vlak, kakor da bi se hotela z njim bosti. To je bilo vse, kar se je prejšnjega dne zgodilo važnega v malem rudarskem mestecu na seve-rozapadu, kjer sem tedaj urejeval lokalni slovenski tednik. Jezno pograbim dolgočasni list in ga vržem v kot. To je križ, ki ga poznajo že od nekdaj uredniki slovenskih listov — in, samo slovenskih — v Ameriki. Ljudje zahtevajo novic, novic — a odkod naj jih izpre-ša ubogi urednik, če pa v resnici ni nikjer nič novega? Zagledal sem se v gomile snega, ki so ga kidali paglavci na cesti pred hišo. Zdaj pa zdaj je kateri izmed fantin.ov stisnil pest snega in ga zagnal v šipo okna, ki je tvorilo pročelje našega uredništva. Kmalu je bilo tudi okno zakidano s snegom. Ampak to ni bilo nič novega . . . Za mojmi hrbtom je sedel gospod upravnik. Bil je poštena, solidna duša (bog mu daj srečo tam, kjer je), ali imel je to napako, da me je vselej grdo pogledal, kadar sem takole strmel v zakidano okno našega slavnega uredništva. On se je kajpada čutil basa nad mano in je mislil, da pasem lenobo, če nisem neprestano strgal po papirju; jaz mu pa nisem nikdar zameril tega. Upravnik se je obrnil na polomljenem stolu in toliko, da me ni sunil s komolcem v pleča. Ni bila njegova krivda — in moja tudi ne — da je bilo tako vražje tesno v našem uredništvu. "■No, ali ni nič novega?" je vprašal z avtoriteto. , "Nič, Peter, nič — samo ena krava je crknila, vrag jo na naj vzame!" Tedaj mi je nekaj prišlo na misel. "Čuj, Peter! Nekaj sem slišal, da so se snoči tam in tam poravsali Kranjci, in celo nože so si kazali. Ali bi ne stopil tja in poizvedel, kaj je s to rečjo?" Peter je bil namreč tudi naš mestni reporter, kadar je bilo treba. Zopet me je grdo pogledal in se prijel za pet kocinic pod nosom. "Na-a! Če ni drugih novic, tudi o tem lahko molčimo." Pa smo molčali. Zadej za Petrovim hrbtom so čebljale črkostavke in v uredništvu je dišalo po svincu, petroleju in tiskarskem črnilu. Prišel je pismonoša in jaz sem ga bil vesel kakor suha gruda dežja. Kako ne bi bil, saj je prinesel kup svežih časopisov in gotovo tudi "Appeal to Reason" med njimi. Takrat še nisem bil v socialistični stranki, niti naročnik nisem bil na ta list, ali imel sem ga rajši kakor vse druge angleške liste, ki so prihajali na mojo uredniško mizo. Par let pozneje sem šele znal, da je imel pokojni sodrug Wayland lepo navado, da je pošiljal svoj "Appeal to Reason" zastonj vsem urednikom v Združenih državah. Kako sem mu bil hvaležen! Iz tega lista sem črpal neštete člančke in odlomke, ki jih je kar mrgolelo pod naslovom "One Hoss' Philosophy", in jih lepo prikrojil za svoj list. To seveda ni bilo po volji mojim basom — in basov, hvalabogu, je bil cel regiment — in včasih so pihali kakor gadje, ali mene ni to čisto nič ženiralo. Brž sem posegel po kupu, ki ga je odložil pismonoša na mizo. Bilo je par številk nemškega dnevnika iz Milwaukeeja, Tribuna iz Dulutha, ki je krmila naš list z minnesotskimi novicami, in nekaj slovenskih časopisov, ki so prihajali v zameno; pričakovanega tednika iz Girarda, Kans., pa ni bilo. Nevoljno prebrskam še enkrat ves kupček in, tedaj sem opazil ovitek in pred mano je ležal majhen in skromen časopisek na osmih straneh, katerega sem takrat prvič videl. Prva številka, prvi letnik—torej nov slovenski list v Ameriki. Na čelu lista sem čital v precejšnjih črkah: "Proletarec". Stvar mi je bila nekoliko že znana. Sodrug Petrič, s katerim sva bila prijatelja že par let, mi je pisal nekaj tednov poprej iz Minneapolisa, da bodo slovenski socialisti v Chicagi izdali nov list, ali jaz ga nisem pričakoval tako hitro. In zdaj ga imam v rokah. Res je skromen po obliki in pravi, da bo izhajal samo enkrat na mesec, ali ko sem malo pogledal vsebino, sem uvi-del, da majhna oblika še ni dokaz skromnosti. Čital sem, da imajo sedaj razredno zavedni slovenski delavci v Ameriki svoj list, ki je lastnina organizacije, torej delavcev samih. Ne vem zakaj in kako, ampak res je bilo, da tistega dne nisem nič napisal za svoj list. Še tisti večer sem pokazal novi list družbi rojakov, ki so sloneli pri bari. "Tako? Nove cajtenge? Odkod pa?" "Iz Chicage." "Aha!" "Zakaj: aha?" "Kar je iz Chicage, ni nič prida." "In 'Proletarec' mu je ime? Kaj se pa to pravi? To ni po kranjsko, ali je?" "Enkrat na mesec? O, lahko noč!" "Ta že ne bo dočakal spomladi." "To niso cajtenge, to je pratka — in doba njena je kratka." "Kaj si vse ne domišljujejo rdeči petelini v Chi- "Tistih pet socialistov in brezvercev bo nekaj učilo?" "Saj ni vredno govoriti. Preden, skopni letošnji sneg. bo ta ciganček mirno v Bogu zaspal in slovenski "socializem pojde rakom žvižgat." "Amen. — Hej, ti za baro! Ali spiš? Daj flašo 'nemške'!" Tak ljubeznjiv sprejem je imel "Proletarec", ko se je prvič pokazal v našem mestu. Enostavno so ga obsodili na smrt ob prvih kvatrah, in sicer zato, ker se za tak listič ne bo zmenil živ krst. Spravil sem prvo številko v žep in trdovratno molčal. Le gobezdajte gobezdala gobezdalasta, le gobe-zdajte! Jaz sem pa na tihem skoraj prepričan, da bo ta list živel in nekaj doživel . . . Danes smo deset let starejši in "Proletarec" praznuje desetletnico svojega obstanka. Tisto prvo številko še danes hranim in ne bi se zlepa ločil od nje. Dal pa bi nekaj, če bi se mogel zdaj sniti s tistimi gobe-zdači. v® Milwauska debata in njen konec. (Nadaljevanje.) Ko je končal Zajec svoj prvi govor, je predsednik naznanil, da se bo v pokritje stroškov kolektalo. V kolikor je temu poročevalcu znano, so bili edini izdatki najemnina dvorane in tiskovine. V svojem drugem govoru je Frank Novak vztrajal, da je treba bresti po mlakah evropskega "socialpatrio-tizma". Če je socializem mednaroden, čemu naj bi se ogibal Evrope, je spraševal. Sempatam se je lotil odgovarjanja na izvajanja predgovornika. Priznal je, da je njegova stranka sposobna delati napake in da je sposobna jih popravljati. Ona je zmožna prilagajati se razmeram, zato preminja taktike. Špijone pošilja kapitalizem le v tiste organizacije katerih se boji in ker se je bal komunističnih, jih je poslal v te. Mar naj jih pošilja v socialistične? Socialistično gibanje podpira kapitalizem in ga skuša obvarovati pri življenju, zato pa ga kapitalizem ne sovraži, ampak odobrava, kakor odobrava KPPA. in kakor so kapitalisti odobrili La Follettovo kandidaturo. Komuniste je vlada preganjala, metala jih je v ječe, socialisti pa so se najbrž sprehajali v parkih. Članstvo komunistične stranke ni tako kot socialistično, ki slepo kima svojim voditeljem-birokratom, ki počno z zapeljanim delavstvom kar hočejo. Komunistične stranke ne potrebujejo intelektualcev, kajti pri njih je delavec tisti ko vodi. Vztraja, lla je progresivna taktika v unijah kot jo vodi \V. P.