4l > Povest o Ivanki. i^ IBBjiz učilnice v L . . . so šli otroci po končanem šolskem nauku, dečki SEBgEnaprej a dekleta za njimi, lepo in minio, kakor se spodobuje, raak na |||§|psvoj dom. Hitro so se porazgubili po hišah, a niso bili danes tako ifijiaživi in veseji kakor drugekrati. Deklicam je bilo eelo videti, da iraajo T solzne oči. nTo ste bile danes tepene!" klical je nagajivi rokodelski deček po ulicah za dekleti. In dekleta so si potegnile robce in klobuke bolj na oči, da bi jim ne videl vsak nagajivec objokanih oci. „1 kaj ti pa je, Ivanka? Ti si danes jokaJa? Izvestno si razžalila gospoda učitelja, da so te mora]i kaznovati!" tako je nagovoriJa gospa Bouačeva svojo osemletno hčerko Ivanko. „0 ne, mati I Ničesar žalega nisem storila gospodu učitelju. Ali — gospod učitelj —," ia Ivanka se jame ihteti. „1 im, kaj ti paje? Povej mi, kaj se je zgodilo z gospodom nčiteljem?" vprasa gospa Bonačeva. ,,0h, gospod nčitelj nas ne bodo vefc ucili," zajeclja Ivanka. ,,In zakaj ne?" vprašajo raati ter primejo hcerko za roko. ,,Povej mi, zakaj vas ne bodo ufili ?" ,,Eekli so nam danes v nčiJnici, da bodo nčili otroke v daljnem mestu," dejala je Ivanka. ;,.- ,,Izvestno niste bile pridne; gospod učiteJj so se nad vami razsrdili ter liočejo oditi," reko mati in pogledajo hčerko v oci. B0 ne, mati moja ljuba! Daues ni nihče razžalil gospoda uatelja; vsi srno bili pridiii in poslušni. Ali med naukora jim je prinesel uradni sluga z velikim pei-atom zapef.at.eno pismo. S pazitim oeesom sem gledala v gospoda ueitelja, ko so odpirali pismo. Roki ste se jim inalo tresli. Potem so po-tegnili iz zavitka prcganjeno polo papirja, odvili so in čitali. Videla sem, da so obledeli. Prebravši, spravili so polo zopot nazaj v zavitek in sedli za mizo. Podprli so si glavo z roko in gledaJi raolčeč prod se. BaJa sein se, da bi se jim kaj žalega ne pripetilo. Potlej so vstali ter gledali nekoliko časa na nas otroke. Nihče se ni ganil, in gospod nfitelj nam reko: ,,Otroei Ijubi! danes vas zadnjikrat učim. DobiJi bodete novega gospoda učitelja, a jaz bodem učil druge otroke v daljnem. mestu. Nadejam se, da bodete vsi pridni in novemu gospodu učiteljn delali ono vesolje, kakeršno stc delali raeni. Daues tedaj slišite zadnjikrat moje besede. Moja poslednja želja je: bodite vedno dobri, pridni in poslušni!" To rekši, obrnili so se gospod nfitelj na stran in dobro sera jira videla solze v očeh. Vsi smo zajokali." ,,Ostanite pri nas, gospod ucitelj, prosirn vas!" zaklicala je Dolinarjeva Jaroslava. „0 ne hodite od nas!" zakliealo je več učeneev, Bvsi vas bodemo slušali in Ijubili." Gospod učitelj so se nato malo nasmehniJi in dejali: ,,]\Ti mogoče, otroci Ijnbi! Moram, da otidem!" 27 Potem smo raolili in šli domov. Kadar smo odhajali, prijeli so'mene — o mati, ali slišite, samo meue — za roko in mi rekli: Ivanka, ali ti bode kaj žal po meni?" Vže sem jim hotela reoi, kako zelo mi bode žal po njih, ali niti besedice niseni mogla izpregovoriti. Poljubila sem jim roko. in iz oči mi je kanila solza na ujo. 0 mati, ali ue bodo gospod učitelj slabo lnisUli o rneni, ker jim nisem prav uič odgovoriJa?" ,,Jaz raislim, da ne, hčerka Ijuba," tolažili so jo mati Bgospod učitelj so ti brali iz o&i, kar bi jim bila rada povedala, a nisi mogla. Nu, utohv/i se, jaz jim bodera sama povedaJa, saj nas izvestno obiščejo, predno otidejo iz našega kraja." Pri Bonačevih so se pripravljali h kosilu. Gospod Bonač je bil posestnik velikega mlina ne dalee od trga L . . ., kamor je Ivanka hodila v šolo. ,,Ali veš, oče dragi, da izgubi Ivauka svojoga ueitelja?" vprašala je gospa Bonačeva svojega sopruga. ,,Slišal sem vže v mestu nekoliko o teiu," odgovori gospod Bonač. ,,Zek'> mi bode žal po njem." Ivanki se vdero debele solze iz ooi. ko je sJišala očeta tako govoriti. ,,Ne joči se, Ivanka! Na mesto tvojega sedanjega gospoda učitelja pride drugi," tolaži jo oče Bonač. „0 jaz imam sarno tega gospoda učitelja tako rada," jeelja Ivanka ihteč se. MNu, saj jih raoreš tudi potera še rada imeti! Zelo rne veseli, da jih tako nerada izgubiš! Ali gospod učitelj ne raorejo tukaj ostati, ker jih dolžnost kliče drugam!" Kaj je Ivanka vedela o dolžnosti ? Ona je imela samo jedno misel: da jo gospod učitelj zapuščajo. Dva dni pozneje je zavladala v L . . . ski ueilnici nenavadna razbur-jenost. Vsi otroci so si pripovedovali, da so novi gospod učitelj vže prišli. Jeden uCencev jih je celo vže videl. Zatorej je pripovedoval svojim tovarižem, da imajo velike brke in so veeji nego Ji poprejšnji gospod učitelj. Z najvecjo radovednostjo so otroci pričakovali novega gospoda učitelja. Končno se odpro vrata iu novi gospod utitelj stopijo v učiluico. Otroei so tihi in mirni, kakor še nikoli poprej. Spodobno so pozdravili novega gospoda učitelja in z največjo pozornostjo pazili na vsako njegovo besedo. Ivanka jih je komaj ugledala, in vže so se jej oci zalile s solzarai. Po molitvi reko novi gospod učitelj: ,,Vaš poprejšnji gospod uuitelj so mi rekli, da ste vsi prav pridni in posluSni otroci. To me zelo veseli, in upam. da se bodete tudi zdaj tako vedli, da bodem tudi jaz z vami vedno zadovoljen." Nato se je začel poduk. Otroci so bili malo raztreseni. ali gospod ucitelj so bili izvanredno prijazni in Ijubeznjivi, ker so vedeli za vzrok. Pripove-dovali so jim lepo pripovedko o ,,povodujem moži" in tako so si kraalu pri-dobili otroejo Ijubezen in zaupanje. Samo Ivanka je bila še uekoliko žalostna. I)a, zdi se mi, da se je na tihem malo jezila na novega gospoda učitelja. ,,Ce bi ne bili novi gospod učitelj priSIi, bi Kstari" ne bili morali oditi," tako si je mislila Ivanka. Ali vidite, čitateljčki raoji ]jubi, da Ivanka ni prav sodila. Ravno narobe bi bila morala soditi: ker stari gospod učitelj odhajajo, ne raoremo biti otroci brez 2* poduka in zato morajo priti novi. Ali odpustimo to dobrej lvanfci. Ta njena mise] je izvirala le iz velikega spoštovanja do poprejšnjega gospoda učitelja. Ko je po končanem šolskem nauku novi gospod ueitelj poprašal: ,,Katera izmed vas se imenuje Ivanka Bonačeva?" postala je Ivanka rudeČa, kakor da bi jo bila oblila kri. Mislila si je, da so jej novi gospod učitelj njene raisli kar iz oei brali ter jo bodo zdaj ostro posvarili. Ali temu ni bilo tako. Gospod učitelj jej prijazno reko: ,,Tfoj bivši gospod učitelj so mi rekJi, da si ti najboljša in najpridnejša izmed vseh ueenk. Ali danes se nisi niti jedenkrat oglasiJa, da kaj znaš. Zakaj tako, Ivanka?" Ivanka se joče. ,,Ne joči se Bonačeva!" tolažijo jo gospod učitelj. ,,Vem, da ti je hudo po poprejšnjem gospodu učitelju, ali nadejam se, da bodeš tudi mene rada imela. Pojdi domov. Bivši tvoj gospod učitelj so pri vas, da bi se od tebe poslovili." Ivanka je hitela dornov. Stari gospod učitelj so je spominajo! Priporočili so jo pri novem gospodu učitelju. Zdelo se jej je, da jih ima še rajše nego li poprej. Ko bi jih zdaj zaglerlala, padla bi jim takoj okolo vratii. In, ali so res pri nas? Eada bi jih videla še jedenkrat. Pri mlinu jo je vže babica pričakovala. ,,Ali veš. Ivanka, kdo je pvi nas?" kliee jej babica naproti. ,,Gospod učitelj! gospod u^itelj!" vzklikne Iranka in se stisne k babiei. ,,Pojdi in lepo jih pozdravi!" reče jej babica. Šli ste v sobo. Ondii na stolu sede gospod učitelj, a njim nasproti oče in mati. Ivanka jjh lepo pozdravi, prikloni se in jim hoče roko poljubiti. Ali gospod ueitelj jej to zabranijo ter jo primejo Ijubeznjivo za roko. Niti izpregovoviti ni mogla, toJiko raenj pasti jim okolo vratii, kakor je poproj mislila. Gospod ucitelj so jo še vedno držali za roko ter pripovedovali roditeljema, kam da otidejo in zakaj, o potu in o drugih stFareh, a lvanka jik je verno poslušala. Ko bi pač smela tudi jaz s svojim učiteljem iti! Saj bi tudi tara pridno v šolo hodila in vsako nedeljo bi prišla doraov. Oče imajo konje in vselej bi lahko poslali po mene! „0 čem misliš zdaj Ivanka?" jo vprašajo gospod učitelj. ,,A]i si vže videk novega gospoda učitelja? Ali se ti dopadejo? Ali jih bodeš rada imela?" Ivanka jecljaje govori: ,,Ne, ne dopadejo se mi! Niraam jih rada! Samo vas sem rada imela!" ,,Ne tako, Ivanka! Vera, da ni resniea, kar govoriš. Poznam te dobro. Zelu me veseli. da imaš mene rada. Ali nimaš babiee, matere in očeta tudi rada? Vem, da jih imaš; a razven mene moraš imeti tudi novega gospoda učiteJja rada. In ravno zato jih moraš imeti rada ter jim s prid-nostjo in poslušnostjo veselje delati, ker imaš mene rada. To me bode veselilo, ker bodem prepriean. da si me vedno rada imeJa." ,,Zato pa bodem novega gospoda učitelja tndi rada imela!" zašepeta ne-kako boječe Iranka. ,,Vem, vem! 0 tebi se nisem nikoli varal, ti si in ostaneš vedno moja najljubža učenka. Tedaj, dobro se imej in ne zabi nikoli mojih naukov! Za-našam se, da bodo tvoji Ijubi stariši mnogo veselja s teboj doživeli. Z Bogom 29 gospod Bonae, z Bogom gospa. Gospod učiteij se poslove od Ivankinih starišev. Ali Ivanka je stala kakor bi biJa k zemlji priraščena. Gospod ueitelj tudi njej podado roko in jej reko: nIvanka, z Bogom!" 0 kako je bilo zdaj Ivanki tesno pri srei. Oklenila se je gospoda učitelja okolo vratii in dejala: „0 ne hodite od nas! Pri nas ostanite, prosim vas!" Gospodu učiteJju priteko debele solze iz oči. ,,Z Bogom, z Bogom, Ivanka! Bodi pridna! Na svidenje! Z Bogom vsi! Gospod Bonač, njegova sopruga in babica, vsi so jokali. Gospod učitelj se siloma iztrgajo iz nežnih rok jokajoče Ivanke ter otidejo z brziini koraki iz mlina. Druzega dne sta vlekla dva Bonačeva konja velik voz. Gospod Bonač je ukazal odpeljati ueiteJjevo hišno opravo na njegovo novo mesto. — Ko je šla lvanka zjutraj v šolo, opominala je konja: nDa mi počasi vozita, ia mi gospoda ueiteija stvari ne poioinita! Potlej je že prosiia hJapca, da bi na vse pazil ter si vse dobro zapomuil, kar bode slišal o gospodu učitelju, kateri so se danes na vse zgodaj odpeljali z brzovlakom na odločeni jim kraj. Ko se je hlapee vra&al, tekla mu je Ivanka dober kos ceste naproti. Hlapec jej ni mogel na toliko vprašanj odgovarjati. BAli se ni kaj razbilo? Kako daleč je do.mesta in kakšno je? Eakšne sobe imajo gospod učitelj? Kaj so delali ? AJi so bili veseli ? Ali ti niso niL. naročiii ? Ali so rekli, da nas skoraj obiščejo?" 1 ne, nič se ni razbilo. Pridna Ivanka bi potrebovala ves dan do mesta. Lepo je in veliko to mesto; rniiogo lepše in večje nego naš trg. Soba je inajhena pa čedna. Gospod ueitelj so si urejevali svoje stvari. Bili so malo otožni. Naročili so ini vsakega pozdraviti, posebno pa Ivauko. Pridejo, čim ' prej jim bode mogoče." Vse to je biio Iranki premalo. Hotela bi mu takoj pisati. Ko so jo stariši prvič v šolo poslali, ni znala nič, prav nič; gospod učitelj pa so jo vsega naueili. In zdaj zna tako lepo pisati, dobro čitati na vsako knjigo in innogo drugih lepih in koristnih stvari. In ona tako rada čita, posebno one lepe knjižice', katere so jej gospod učitelj darovali, ker v njih je maogo povesti, katere so gospod učitelj sami spisali. Saj so pa tudi te povesti tako lepe in mične. Vse se jej tako zelo dopadejo. Gospa Bonačeva je rada poslušala to uedolžno modrovanje in presojo-vanje svoje Jjube hčerke Ivanke. Najbolj jo je pa veselilo, da se ni več hudo-vala ua novcga gospoda učiteJja. Eekla je, da bode vse to pisala staremu gospodu učiteJju, kar ga bode izvestno najbolj razveselilo. ln Ivanka je novega gospoda učitelja res rada imela. Pripovedovala je doraa vse, kar je slišala v šoli. Kadar je prinesla šolsko sporočilo domov, imela je zgoJj ,,prav dobro" zapisano v ujem, kar je tudi v resnici zaslužila. Minula sta dva meseca, odkar so otišli stari gospod učitelj. Necega dne prinese pismonoša k Bonačevim zavitek, na katerem je bilo zapisano: Ivanki Bonačevej v L . . . Gospa Bonačeva ogleduje zavitek od vseh strani, pa nikakor ne ugane, od kod bi utegnil biti. ,,Aha, to je morda od gospoda učitelja," deje babica. ,,Nemara pošlje našej Ivanki kako knjižieo?" 30 ,,Ees je!" pravi gospod Bonač, Hpoznara njegovo pisavo." Ivanka pa je bila v šoli. Babica je ne more pri&akati in često zagodrnja: nKje pa danes to deklctee tako dolgo ostaja?" nAli babica, kaj mislite? zdaj še ni niti pol jedenajsta ura, a Ivanka ima šolo do jedenajste ure!" smeje se gospa Bonačeva. Končno odbije ura jedenajst. Babk-a stopi ven pred mlin ter gleda proti trgu. Glej, ondu pride Ivanka. ,,Ivanka! Ivanka!" kliče jo babica. ,,Pojdi, pojdi, nekaj lepega si dobila!" Ivanka poteče k babici in v trenotku stoji pri njej. ,,N6, no, divjakinja ti! Glej, da me ne zvrneš!" pokara jo babica z ljubeznjivim očesom. ,,Poglej, kaj je to?" ,,0j to je od gospoda ueitelja!" vzklikne veselo Ivanka. nTo so pisali gospod učitelj. Poznam njihovo pisavo. Prosim te babica, hitro mi razpečati zavitek!" V tem pogovoru ste prišli v sobo. Babica razveže ovitek. Ovitek pade na tla; urno ga pobere Ivanka. V zavitku je bila Jična knjiga v rudeeih platnieah in z zlato obrezo V knjigi pa je bilo mnogo lepih in poučnib. povestic, katere so gospod ueitelj sami spisali. In še nekaj! Pridejano je bilo tudi piseraee. ,,Glej, tukaj je pa pisemce!" vzkliknila je babica ter podala Jistek Ivanki. V sobo stopita oee in mati. Ivanka bere: ,,D r a g a h č e r k a ! PošJjem Ti knjižieo, katero sem spisal takim pridnim otrokom, Kakor si ti, Ijubo dete! čitaj jo rada in večkrat! V njej najdeš flosti vzgledov, kako ljubi Bog vžc na tom svetu poplaeuje lepe čednosti, pridnost in pokor&iino do starišev in učiteljev. Tudi tebi ne bode plačilo izogtalo, ako ostaneš dobra, pridna in pobožna, kakor si bila do zdaj. Najlepše plačilo pa ti bodi čista vcst in misel, da natančno spolnuješ svoje dolžnosti. . Spominaj se večkrat mene, kakor se tudi jaz tebe spominam. Glej. da se ne provzameS, ker prevzetnega človeka Bog ne Ijubi. Bodi ponižna kakor vijolica, katera mej vsemi cveticami najlepše dehti, pa se vendor ponižno skriva v grraovje in trnje. Nadejam se, da ostaneš kakor ponižna vijolica ter ohraniš vse one lepo kreposti, katere si do zdnj imela. Kadar moliš, sporninaj se tudi mene v svojej molitvi iu prosi Boga, da bi mi podelil zdravje, srecno in dolgo življenje, da bi rnogel še veb let vzgajati svojemu milomu slovenskemu narodu tako dobre in pridne otroke kakor si ti. Pozdravi mi prav prisrSno svoje ljube roditelje ia dobro babico. Tvojbivši učitelj in dobri prijatelj." Ivaviki so se solzile oči, ko jo brala to piserace. Ali oee jo utolažijo s tem, da jej pokažejo prekrasno knjižico, katere Ivanka še ni bila v roke vzela. ,,Evo, Ivanka, to so pa gospod učitelj sam!" roko oče pobiraje sJiko, ki jc bila v tem trenotku iz knjige na tla padla. ln ros, gospod učitelj so poslali Ivanki svojo sliko (fotografijo). Bili so kakor živ. Ivanki se je pa zdelo kakor bi se jej nasmehovali. Zelo vesela je bila tako dobro zadete slike svojega nekdanjega gospoda učitelja. I ~ ¦ : BKaj pa je pod sliko zapisanega ?" vprašajo mati. nBeri, lvanka, beri!" m Ivanka tiere gaslo gospoda uGitelja: ,,Vsak, kdor se bojuje, ne zmaga; fta kdor hoče zmagati, mora se bojevati!" B- Tega pa Ivanka ni mogla razumeti. Oče jej te besede raztolmačijo, ali ¦Ivanki še dolgo ni moglo v glavo, kaj bi te besede pomenile. Zelo se ustraši: Bzakaj pa so gospod ucitelj zapisali, da se morajo bojevati? Ali morajo v mrojsko! 0 da, oee, dobro vem, da so gospod učitelj vojak. Prosim vas, oče ttjubi, povejte mi ali bode vojska? Da bi v vojski gospoda učitelja ubili?! 0 fcnoj Bog!" . . . . In lvanki se vsujejo debele solze iz oči. I nKaj si vsega ne izmislis? Vojske ni nobene, Ivanka! Poslušaj, kaj ti Fpovem. Ni treba, da bi se vsak bojeval z bodalom in raečetn. Ako hočemo kaj doseči, morarao delati in se potiti. Zatorej so tudi temu lahko reče: bojevati se nam je treba. Ako hoče učenec v svojem spričalu dobre rede imeti, to je, ako boče zmagati, pridno se mora učiti; z drugimi besedami se to pravi: učenoc sg mora bojevati. Mnogo jih je, ki slavno zmagajo, t. j., ki se pridno uče; a tudi takih je mnogo, ki se težko uče, ki jim nauk ue gre t glavo ter ne dobe dobrih redov v svojem spriealu, taki ne zmagajo." ,,Zdaj pa vže umejem," reče Ivanka veselo. Dolgo je se gledala sliko Jjubega jej učitelja in še jedenkrat je prečitala njegovo pismo. potlej še le je zaeela prebirati lepe povesti, ki so bile v knjižiei. Oe bi je ne bili stariši poklieali. pozabila bi bila celo na kosilo. In zvečer, ko je z babico opravila večerno molitev, premišJjevala jo, kaj bi pae ona pisala gospodu učitelju. Poprašala je babico. „1 nii, ]epo se zahvališ gospodu ucitelju," reee jej babica. ,,A zdaj pa le zaspi, jutri ti pomagam." Verujte mi, otroci ljnbi, da Ivanka še nikoli ui tako sladko spala, kakor uecoj. Vso noč se jej je saujalo o prekrasnej knjižici ia o lepili pripovedkah., ki so bili v njej. Drugi dau jo bila nedelja. Ivanka je šla z babico v cerkev. Lepo je molila za očeta. mater in babico. pa tudi na svojega dobrega gospoda učitolja ni pozabila, ki jej je pisal in jo prosil, da sc naj tudi njcga spomina v svojih molitvah. Iz eerkve domov prišodši, pripravila se je k pisanju. Po dolgem pre-mišljevanji in sovetovanji, katerega sto se babica in mati udeležile, napisala jo Ivanka gospodu učitelju listek, ki tako slove: ,,Yele&astiti gospod učitelj! Vzprejmite za ljubeznjivi spomiuek, s katerim ste me počastili, mojo in mojih roditcljev srčno zahvalo. Knjiga in pismo Vaše me bode vedno spo-miiialo mojega prvega gospoda ueitelja; spodbujalo mo bode, da se ravnam po Vaših lepih naukih ter tako svojim starišem in Vani veselje delam. Upam, da me tudi v prihodnje šo ohranite v prijaznem spominu. Zelim Vam naj-b.oljše zdravje in zinago v vsakem boji. Vaša hvaležna iičeuka Ivanka Bonačeva." 32 Potem jej oče pismo zganejo in zapečatijo. Ivanka bi ga rada sama nesla na pošto. Po kosilu gre z materjo v trg, kjer ga vrže v nabiralnik za liste, a mati jej morajo povedati, kdaj ga bodo gospod učitelj dobili. „1 kaj bodo neki rekli? Ali bodo spoznali, da je od mene? Ali še po-znajo moje pisanje ? Bodo li veseli ? Ali sem vse dobro in brez pogreška spisala?" Ees je, da bodo veseli. In kako bi jih tudi ae veselila ljubezen in hva-ležnost nedolžnega otroka! S čim se pač more učenec ali učenka svojemu učitelju hvaležnejšega izkazati, ako ne s pravim spoštovanjem, ljubeznijo in hvaležnostjo, ki jo imata do njega? Minulo je več let, a gospod ucitelj še niso pozabili svoje pridne učenke. Večkrat vprašajo po njej. Vsi jo hvalijo in to jim je najdraže plačilo za trud in odgojo pridne Ivanke. C/z ^česčine" preložu E. K.j ----------V----------