Dopisi
Dobri učenki v spomin.
Minulo je že nekaj tednov, odkar so te položili v hladno gomilo. V torek dne 23. decembra si bila še v šoli. Pač nisem mislila, da bi bilo to zadnjič. V sredo se je na Lesnem brdu oglasil zvon tako žalostno in milo. Po vasi se je hipno raznesla vest, da si umrla ti. Skoro neverjetna se mi je zdela ta novica in silno me je pre-tresla. Kdo bi si mislil kaj takega, da te baš na Sveti večer ljubi Jezus pokliče k sebi. Pohitela sera k tebi, da te zadnjič vidim. Ležala si na mrtvaškem odru, belo oblečena in mirtin venec je krasil tvojo plavolaso gla-vico. Okrog usten ti je igral lahen nasmeh. Okoli tebe pa so gorele visoke voščene sveče ter razširjale po sobi mrtvaški duh.
Na sv. Štefana dan so te nesli k večnemu počitku. Solnce je plavalo nad širno sneženo planjavo in njega žarki so božali tudi tvojo krsto. Šli sriio za teboj in vsc pot smo molili sv. rožni venec. Ko smo prišli na pokopa-lišče, so te spustili v jamo in te zagrebli. Marsikomu se je utrnila solza v očesu.
In ti! V nebesih pri ljubem Bogu in premili materi Mariji uživaj srečno novo leto, ker ga na tem svetu nisi učakala.
Blagor tebi!                           Rus Marija,
učenka na Drenovem griču.