Program Radia Ljubljana 1944–1949 Tjaša Ribizel Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta tjasa.ribizel@ff.uni-lj.si Povzetek Program Radia Ljubljana je z izjemami v celoti dosegljiv od leta 1945. Na začetkih vzpostavitve Radia Ljubljana je bil glasbeni del radijskih oddaj izvajan v živo. Postopoma so živo glasbo zamenjali posnetki in leta 1949 je mogoče zaslediti prve cikle glasbenih oddaj. Glasbeni del radijskega programa se je zaradi programskih potreb in zunanjih okoliščin prvih petih let tudi spreminjal. Ključne besede: Radio Ljubljana, radijski program, kulturnozgo- dovinske okoliščine Abstract The programme of Radio Ljubljana has been, with some exceptions, available from 1945. In the beginning, the musical part of radio shows on Radio Ljubljana was broadcasted live. Live music was pro- gressively replaced by recordings and in 1949 the first musical show cycles began to appear. During the first 5 years, the musical part of the radio programme also went through some changes because of the programme needs and external conditions. Keywords: Radio Ljubljana, Radio Programme, cultural and histori- cal conditions Prispevek želi s povzetim programom Radia Ljubljana 1944– 1949 predstaviti glasbeni del radijskega programa ter skuša prek povzetega odgovoriti na vprašanji, ali se je glasbeni pro- gram v tem obdobju spreminjal in zaradi katerih ravni dejavni- kov 1 je prišlo do sprememb glasbenega programa. Uvod Radio OF 2 je začel prvič oddajati 7. avgusta 1944. Ob osvoba- janju Ljubljane je prevzel ljubljansko radijsko postajo pod ime- 1 Diferenciacija dejavnikov na posamezne ravni, ki jo uporabljam v prispevku, je predstavljena v sklepnem delu. 2 Radio Osvobodilna fronta. nom Svobodna Ljubljana. Radio OF je prenašal manifestacije slovenskega ljudstva ob pomembnih, za Slovence zgodovinsko usodnih dogodkih. 3 Sestav glasbenega oddelka Radia Ljubljana Ekipa glasbenega oddelka je na začetku štela pet ljudi. Nekaj dni po osvoboditvi Ljubljane je prišel na radio Ciril Cvetko kot glasbeni urednik, Bojan Adamič je bil šef glasbe pri Radiu 3 »Poslušamo Radio 'Svobodna Ljubljana'.« V: Slovenski poročevalec 6/1945, 17, 2. 47 Raziskave nega gledališča, Mladinskega doma Vič, iz krajev po Sloveniji, kot sta Rogaška Slatina in Bled. Nekje od sredine leta 1946 je bilo prenosov koncertov manj. Do konca 1946 leta se je programska shema Radia Ljubljana nekako ustalila in je ostala v glavnem nespremenjena tja do leta 1953, 1954. Oblikovno in vsebinsko pa so se v tistih letih oddaje izpopolnjevale. Vse to je razvidno iz programov in pro- gramskih zapiskov tistih let. 11 Radijski program Celoten radijski program je ohranjen od leta 1945. Za leto 1944 obstajajo v obstoječem gradivu le omembe glasbenega prispev- ka, ki dajo približek temu, kaj naj bi bilo ohranjenega na začet- ku ponovne vzpostavitve radijskih oddaj. Med drugim je za to leto omenjeno predvajanje Dvoržakove skladbe Domotožje. 12 Kljub nedosegljivim sporedom je v Slovenskem poročevalcu ohranjena objava, ki je med drugim obravnavala program radia s prehoda leta 1944 v leto 1945. Iz tega je mogoče zaslediti, da je bila »glavna teža kulturnih programov na glasbeni strani«, 13 pri čemer je bila večina glasbe izvajana v živo. Program je bil sesta- vljen večinoma iz glasbe »slovenskih« [omenjeni so E. Adamič, Kogoj, Pahor, B. Adamič] »in slovanskih skladateljev« [Čajko- vski, Musorgski, Rimski Korsakov, Rahmaninov, Dvoržak] »ter velikih mojstrov vseh dob in dežel« [Bach, Chopin, Debussy, Paganini]. 14 Leta 1945 je program v zimskem času obsegal več žive glasbe kot v poletnem. Zimski program je bil z glasbene strani sesta- vljen iz izvajanja skladb različnih inštrumentalnih ansamblov znotraj ali zunaj ljubljanske radijske postaje. Zvrstno je obsegal operno, solistično, vokalno ter simfonično glasbo. Velik del je obsegalo predvajanje oziroma izvajanje partizanske glasbe. 15 Temu podobni so bili tudi programi naslednjih treh let (1946– 1948). V prvih treh letih aktivnega ustvarjanja radijskih programov je bilo predvajanih veliko slovenskih skladateljev. Prav tako kot skladateljev je v programih zastopano večje število slovenskih dirigentov, zborovodij, inštrumentalnih in vokalnih ansam- blov ter vokalnih in inštrumentalnih solistov. Skladbe ustvar- jalcev iz drugih republik takratne Jugoslavije so bile v manjši- ni; v tem pogledu jih je presegla tako glasba nejugoslovanskih skladateljev kot tudi slovenskih. To smemo razumeti kot po- sledico programskih potreb, zaradi katerih je takrat nastopilo tudi precej simfoničnih orkestrov; natančne zasedbe v večini ni mogoče natančno določiti. Med njimi so bili mali in veliki ter plesni (v virih je na določenih mestih naslovljen tudi kot 11 Prav tam. 12 Prav tam. 13 D. M.: »Naš Radio in njegovi kulturni sporedi.« V: Slovenski poročevalec, 1945, 2, 3. 14 Prav tam. 15 ARS, AS 1215. Dnevni spored Radia Ljubljana 1945, mapa 776. Ljubljana, ustanovo pa je vodil Franček Brejc. 4 Diskoteko radia z glasbenimi posnetki je na začetku urejal Dušan Mauser. Do osvoboditve je Radio pod okupacijo prejemal vsak mesec pri- bližno 50 kg plošč. Nemci so na radio pošiljali – najverjetne- je v letih 1945–1946, natančnejših let iz ohranjenih podatkov ni mogoče razbrati – mehke folije, na katere je Mauser posnel približno tisoč plošč z glasbo Adamičevega orkestra (Plesni or- kester Radia Ljubljana), vojne glasbe, solistov, kulturnoumetni- ških korpusov ter drugih ustvarjalcev. Stare plošče, večinoma posnetke vokalne glasbe, so izločali iz diskoteke. Izločevanje plošč je v začetnem obdobju potekalo bolj ali manj sistematič- no. Po resoluciji informbiroja so po besedah Mauserja morali uničiti vse plošče ruske glasbe in mnoge druge. 5 O radijskem programu je prvi spregovoril Milan Erbežnik, ki je na začetku prevzel tehnično vodstvo ljubljanske radijske posta- je. Kot je zabeleženo v kroniki, je pripovedoval, da je bil Ante Novak, vodja Radia Ljubljana, član agitpropa CK ZKS; ta naj bi programsko orientacijo radijskih oddaj dobival na Central- nem komiteju. 6 S prihodom direktorja Eržena se je spremenilo programsko planiranje oddaj. To je pred letom 1946 mestoma potekalo brez vnaprejšnje priprave, sredi leta 1946 je novi di- rektor naročil, da je bilo treba uvesti oddajni sistem in oddaje planirati vnaprej. 7 Programi so bili od začetka preprosti. Obsegali so list papirja, in sicer napoved časa, gong, poročila, plošče in diskoteka stare- ga radia, spet poročila in glasba. Ta zgradba oddaj si je bila gle- de na ohranjene programe precej podobna. Železni repertoar so bile plošče ter živa glasba harmonikarja Avgusta Stanka in pianista Bojana Adamiča. 8 Novembra leta 1946 je kot referent za mladinske oddaje prišel na radio Tone Sojar. Oddaje je sam opremljal z glasbo. V glasbenem oddelku je bila inventarna knjiga, ki je hranila podatke o vseh takrat dosegljivih posnetkih na ploščah. 9 Ta inventarna knjiga se ni ohranila. Radijske oddaje V prvih dveh letih so najpogosteje predvajali t. i. žive oddaje. Najlaže je bilo v živo oddajati soliste, kot so bili Avgust Stanko, Janez Kuhar, Bojan Adamič, soliste iz Opere in Drame, razne korpuse, vojne in civilne, male ansamble, radijski orkester ter komoroni zbor ipd. 10 Poleg tega so tudi v živo prenašali različne koncerte z raznih glasbenih prizorišč. T a glasbena prizorišča so bila Unionska dvorana v Ljubljani, deško vzgajališče v Mostah, velika in mala Filharmonična dvorana v Ljubljani, ljubljanska klavnica, prenosi iz relejne postaje Maribor, ljubljanskega oper- 4 Arhiv Republike Slovenije (v nadaljevanju ARS). AS 1215 Kronika Radia Ljub- ljana 1945–1950, mapa 57. 5 Prav tam. 6 Prav tam. 7 Prav tam. 8 Prav tam. 9 Prav tam. 10 Prav tam. 46 48 Program Radia Ljubljana 1944–1949 Češka operna glasba Ignacy Jan Paderewski Češke pesmi Andrej Filippovič Paščenko Češke polke in valčki Plesna glasba Emmanuel Chabrier Poljske ljudske Frederic Chopin Sergej Rahmaninov Ciganska glasba Maurice Ravel Arcangelo Corelli Ottorino Respighi Eugen d’ Albert Nikolaj Rimski-Korsakov Manuel de Falla Ritmična glasba Claude Debussy Romunska ljudska glasba Léo Delibes Gioacchino Rossini Edvard Elgar Albert Roussel Hans Engelmann Ruska glasba Gabriel Fauré Ruska in sovjetska simfonična glasba Oscar Fetras Ruske zborovske skladbe Zdeněk Fibich Camille Saint-Saëns Francoska glasba Pablo de Sarasate Francoska komorna glasba Franz Schubert Ignacy Friedman Robert Schumann Glasba iz sovjetskih in čeških filmov Jean Sibelius Aleksander Glazunov Slovanski skladatelji Mihail Glinka Slovaški narodni napevi Edvard Grieg Bedřich Smetana Aram Iljič Hačaturjan Sovjetska lahka glasba Joseph Haydn Sovjetske balalajke Arthur Honegger Sovjetske operete Dobri Hristov Sovjetske pesmi Jacques Ibert Sovjetske vojaške pesmi Iz ruskih in sovjetskih baletov Španska glasbena literatura Klimentij Korčmarev Richard Strauss Alexej Kozlovski Igor Stravinski Fritz Kreisler Josef Suk Lahka glasba Karol Szymanowski Ruggero Leoncavallo Tartini Sammartini Franz Liszt Antonio Vivaldi Anatolij Ljadov Pančo Vladigerov Giuseppe Martucci Carl Maria von Weber Pietro Mascagni Henrik Wieniawski Tabela 3 | Nejugoslovanski skladatelji/glasba Arhivsko gradivo za leto 1948 omenja uničenje plošč z glasbo skladateljev, ki so prihajali iz držav, pripadnic takratni sovjetski zvezi. Da bi morebitno uničenje, ki bi v primeru programske prakse pomenilo pomemben mejnik glasbene sestave progra- revijski orkester Radia Ljubljana) orkester Radia Ljubljana, or- kester ljubljanske opere, orkester Opere narodnega gledališča v Mariboru, sindikalni orkester tovarne Impol, sindikalni plesni orkester. Slovenska ustvarjalnost s področja simfonične glasbe je bila v tistem času šibka. Zaradi tega je bilo treba poseči po tuji simfonični literaturi. Povzetek glasbenega programa 1945–1948 Matija Bravničar Partizanske skladbe Fran Gerbič Saša Šantel Gustav Ipavec Risto Savin Davorin Jenko Rado Simoniti Marjan Kozina Slovenske narodne pesmi Gojmir Krek Slovenske pesmi Božidar Kunc Niko Štritof France Marolt Matija Tomc Slavko Osterc Fran Vilhar Karol Pahor Hrabroslav Volarič Partizanske koračnice Ubald Vrabec Tabela 1 | Slovenski skladatelji/glasba Oskar Danon Natko Devčić Hrvaške ljudske pesmi Hrvaška solistična, zborovska in simfonična glasba Jugoslovanska ljudska glasba Ivan Matetić Ronjgov Boris Papandopulo Srbske narodne pesmi Ivo Tijardović Ivan Zajc Slavko Zlatić Tabela 2 | Jugoslovanski skladatelji/glasba izven Slovenije Ameriška plesna glasba Jules Massenet Johann Sebastian Bach Romanos Hovakimi Melik‘yan Ludwig van Beethoven Felix Mendelssohn Bartholdy Hector Berlioz Nikolaj J. Miaskovski Blodek Vilém Moderni plesni ritmi Bolgarske ljudske pesmi Wolfgang A. Mozart Luigi Borghi Oskar Nedbal Enrico Bormioli Vítězslav Novák Aleksander Borodin Norman O’Neil Johannes Brahms Jacques Offenbach Peter Iljič Čajkovski Giuseppe Olivieri 49 Raziskave Češki plesi Sergej Prokofjev Vincent d’Indy Giacomo Puccini Claude Debussy Sergej Rahmaninov Gaetano Donizetti Maurice Ravel Mac Dowell Nikolaj Rimski-Korsakov Aleksander Dargomižski Peter Roseo Paul Dukas Giuseppe Rossini Antonin Dvoržak Albert Roussel Gabriel Fauré Arthur Rubinstein Cesar Franck Ruska heroična opera Georg Gershwin Franz Schubert Aleksander Glazunov Robert Schumann Reyngol’ d Moritsevich Glier Skladbe francoskih avtorjev Mihail Glinka Bedřich Smetana Charles Gounod Sovjetska simfonična glasba Aleksander Tichonovič Grečaninov Johann Strauss Ferdo Grofeo Richard Strauss Josef Haydn Giuseppe Tartini Gustav Holst Ernst Urbach Jacques Ibert Antonio Vivaldi Leoš Janaček Richard Wagner Fritz Kreisler Rudolph Cornelius Wiedoeft Tabela 6 | Nejugoslovanski skladatelji/glasba Sklep Vsebina glasbenega programa se je spreminjala. Po letu 1948 je na primer z radia izginila partizanska glasba, zmanjšalo se je tudi število jugoslovanske glasbe zunaj Slovenije. Na spremembe so vplivali dejavniki, ki jih v prispevku delimo na dve ravni. Prvo raven predstavljajo navedki, ohranjeni v arhivskem gradivu Radia Ljubljana, drugo raven pa časopis- ne objave; 16 te so spremljale organizacijo ustanove, njene programe ter spremembe v zvezi s tem. 17 Obe ravni sta bili v času 1944–1949 prisotni v različni meri in sta se tudi dopol- njevali med seboj. I Obe ravni kažeta na programske spremembe, ki so nastale za- radi radijskega orkestra. Z razpustom orkestra konec leta 1947 je ljubljanska radijska hiša izgubila stalni izvajalski korpus, ki je zadovoljeval potrebe radia po dotoku nove glasbe in s tem 16 Pri pregledu dnevnega časopisja sem izbrala Slovenskega poročevalca. Izbrala sem ga zato, ker je poleg vseh drugih objav bolj ali manj redno prinašal tudi prispevke o glasbi in s tem ponudil pregled glasbene dejavnosti v Ljubljani pa tudi zunaj nje. Hkrati je bil tudi edini – in seveda zato tudi osrednji – dnevni časopis obdobja, ki ga obravnava prispevek, v slovenskem jeziku tistega časa (povzeto po: Tjaša Ribizel, Osrednje glasbene ustanove v Ljubljani v očeh dnev- nega časopisja (1945–1963), 2014, 5. Publikacija je v pripravi). 17 Povzeto po: Ribizel, Glasbena praksa ..., 203. ma, lahko potrdili ali zavrnili, sem za primerjavo povzela glas- beni del radijskega programa za leto 1949. Poleg zastopanosti skladateljev različnih narodnosti je za glas- beni del radijskega programa pomembna tudi sprememba zasedb izvajalcev. Leta 1948 je bil takratni simfonični orkester Radia Ljubljana razpuščen, člani orkestra pa so bili priključeni vzpostavljeni Slovenski filharmoniji. V radijskem programu je bilo, z izjemo nekaterih nastopov takratnega plesnega orkestra Radia Ljubljana in še nekaterih manjših inštrumentalnih za- sedb za leto 1949 zabeleženih manj nastopov simfoničnih za- sedb. Povzetek glasbenega programa 1949 Bojan Adamič Viktor Parma Emil Adamič Samospevi slovenskih skladateljev Anton Lajovic Risto Savin Blaž Arnič Rado Simoniti Natko Devčić Slovenske ljudske pesmi Anton Foerster Pavel Šivic Jurij Gregorc Lucijan Marija Škerjanc Anton Lajovic Hugo Wolf Tabela 4 | Slovenski skladatelji/glasba Zmanjšalo se je število jugoslovanskih skladateljev ter glasbe zunaj Slovenije, in sicer so se skladatelji na programu pojavili dvakrat januarja in enkrat marca. Natko Devčić Jakov Gotovac Hrvaška zborovska, solistična in orkestralna glasba Istrske in medjimurske pesmi Boris Papandopulo Tabela 5 | Jugoslovanski skladatelji Aleksej Arenski Edouard Lalo Johann Sebastian Bach Anatol Ljadov Ludwig van Beethoven Jules Massenet Hector Berlioz Felix Mendelssohn Bartholdy Luigi Boccherini Nikolaj J. Mjaskovski Enrico Bormioli Aleksander Moyzes Aleksander Borodin Wolfgang A. Mozart Johannes Brahms Modest Musorgski Jean-Baptiste Bréval Vítězslav Novák Frederic Chopin Amilchare Ponchielli Arcangelo Corelli Popularni operni napevi Peter Iljič Čajkovski Ennio Porrino 50 Program Radia Ljubljana 1944–1949 politični naravnanosti in lojalnosti do političnega oz. komuni- stičnega režima. Komunistična partija Slovenije, ki je prevzela oblast v državi, ni trpela nikakršne konkurence, kar se je odražalo tudi v kulturi. Tudi v kulturi je bil po mnenju partije potreben nadzor; zato je bil ustanovljen poseben partijski aparat za agitacijo in propa- gando, ki se krajše imenuje agitprop. 21 Prvič je mogoče dih sočasne kulturne zgodovine v okviru Ra- dia Ljubljana zaslediti že leta 1945, saj o tem priča ohranjeno zgodovinsko gradivo. Gradivo govori o vplivu CKZKS 22 na An- teja Novaka, 23 a je težko ugotoviti, v kolikšni meri je leta 1945 Centralni komite prek Anteja Novaka vplival na sestavo radij- skega programa, ker o tem ni neposrednih dokazov – izjemi sta le navednica v arhivskem gradivu in časopisna objava v prvem letu po ponovni vzpostavitvi radia. V objavi je navedeno: »V odstvo radia Svobodna Ljubljana je s tradicijo nesistematike, nerazumevanja resničnih ljudskih potreb prenehalo.« 24 Po mnenju pisca, ki v objavi ni naveden, je bil pomemben na- predek radia »zavest, da je radio v službi naroda, zavest, da je potrebno široke množice muzikalno izobraževati ter da morajo glasbeni sporedi z večjo resnostjo zasledovati stvarni cilj, ki se bo skladal s cilji izobraževanja širokih množic«. 25 Ta časopisna objava je tisti del gradiva, ki nakazuje vzporedni- ce s takratnim kulturnozgodovinskim dogajanjem. Radio kot pomemben medij tistega časa je bil vključen v izgradnjo siste- ma in glasbeni del radijskega programa je bil tisti, ki je posre- dno zadovoljeval glasbene potrebe ljudstva. Vpliv sistema pa je viden z vključevanjem večjega števila partizanskih skladb, skladb, ki jih program naslavlja kot narodne (sovjetske, hrva- ške, slovenske) ter zvrstno različnih skladb skladateljev s po- dročja sovjetske republike. Zakaj je tako, pa se navezuje tudi na vprašanje glasbenega programa po letu 1948. Obdobje najbolj grobega vmešavanja politike v kulturo se je končalo po informbirojevskem sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. 26 Jugoslavija se je spomladi leta 1948 uprla težnjam Sovjetske zveze po popolnem nadzoru nekaterih vej jugoslovanskega gospodarstva. Temu je sledila resolucija in- formbiroja. 27 Spor je na kulturno področje vplival le toliko, da se je navezava kulturnih stikov s Sovjetsko zvezo rahljala ozi- roma prekinila. 28 V primeru programa je ostala zastopanost slovenske in nejugoslovanske glasbe podobna, zmanjšalo se je 21 Aleš Gabrič. Slovenska kultura v drugi Jugoslaviji. V: Slovenska kultura in poli- tika v Jugoslaviji. Ljubljana: Modrijan, 1999. 116. 22 Centralni komite zveze komunistov Slovenije. 23 ARS, AS 1215. Kronika Radia Ljubljana 1945–1950, mapa 57. 24 »Glasbeno delo ljubljanskega radia.« Slovenski poročevalec 1948, 96, 6. 25 Prav tam. 26 Aleš Gabrič. 1999, 117. 27 Enciklopedija Slovenije. 1990, 147. Informbiro je bil posvetovalni organ evropskih komunističnih in delavskih partij (1947–1956). 28 Povzeto po: Aleš Gabrič: Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945–1952. Ljubljana, 1991, 587. bogatil žanrski prispevek radijskim oddajam. Verjetno so zato žive oddaje, značilnost programa prvih dveh let, zamenjale predvsem plošče; kljub temu so se ohranili prenosi koncertov ostalih ljubljanskih ansamblov, na primer iz Uniona oziroma krajev po Sloveniji. II Obe ravni neposredno kažeta na spremembe radijskega pro- grama (pripravljen/nepripravljen). V obstoječem gradivu je jas- no poudarjen programski prehod med vnaprej pripravljenim in t. i. nepripravljenim programom. Priprave so bile najprej ve- zane na neglasbeni del oddaj, k temu se je sčasoma pridružil tudi glasbeni del. Začeli so se oblikovati cikli oddaj, ki so bili posvečeni določenemu skladatelju, kot npr. leta 1949 Viktorju Parmi. III Nazadnje ravni kažeta na vez med kulturnozgodovinskimi okoliščinami in glasbenim prispevkom radijskih oddaj. Zaradi lažjega razumevanja na kratko povzemam kulturnozgodovin- ske okoliščine v letih 1944–1949. Med drugo svetovno vojno je v Sloveniji vladal t. i. kulturni molk. Tega se je zunaj območij pod nadzorom partizanov dr- žal le malokdo, v glavnem so delovale tudi kulturne ustanove. 18 Kulturni molk je na začetku povzročil prenehanje izhajanja revij, bojkotirati je bilo treba kulturne prireditve, revije in ča- snike, ki so imeli kakršno koli zvezo z okupatorjem. 19 Temu je sledilo preoblikovanje sistema v Jugoslaviji, nastopil je čas spre- memb. V prvem povojnem desetletju je bilo narodno vprašanje od- rinjeno v ozadje, saj so politični voditelji menili, da je bilo to s političnimi spremembami leta 1945 rešeno enkrat za vselej. Na jezikovnem področju se je vse bolj uveljavljala srbohrvaščina. To za Slovence ni bilo najbolj sprejemljivo. V okviru prvega petletnega načrta od leta 1947 do leta 1951 je bil eden izmed ciljev dvig splošne kulturne in s tem civiliza- cijske ravni prebivalstva. To pomeni, da bi se v vsej Jugoslaviji usmerili na izobraževanje mladine, kmetov, delavcev, gospo- dinj. V Sloveniji so bile v nasprotju z ostalimi deli Jugoslavije razmere bistveno boljše, saj je imela Slovenija visoko stopnjo pismenosti, razvito kulturno življenje v društvih, mrežo profe- sionalnih kulturnih ustanov. 20 Jugoslavija se je pri oblikovanju načel kulturne politike v prvih povojnih letih zgledovala po Sovjetski zvezi. To je pomenilo, da so morali kulturni ustvar- jalci na eni strani spoštovati in upoštevati marksistično misel, na drugi pa so bili vsi časniki, vsa literatura itd. presojani po 18 Povzeto po: Vesna Čopič: »Kulturna politika v Sloveniji po drugi svetovni voj- ni«. Kulturna politika v Sloveniji. Ljubljana, 1997, 44. 19 »Kulturni molk«. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, 1992, 69. 20 Povzeto po: Vesna Čopič. 1997, 42. 51 Raziskave Viri in literatura 1. Lš., A., pod geslom: Informbiro, Enciklopedija Slove- nije, XVII. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, 147. 2. Ga., A., pod geslom: Kulturni molk, Enciklopedija Slo- venije, XV . Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992, 69. 3. »Poslušamo Radio 'Svobodna Ljubljana'«. V: Slovenski poročevalec 6/1945, 17, 2. 4. »Glasbeno delo ljubljanskega radia«. V: Slovenski poro- čevalec 1948, 96, 6. 5. Arhiv Republike Slovenije, AS 1215. Kronika Radia Ljubljana 1945–1950, mapa 57. 6. Arhiv Republike Slovenije, AS 1215. Dnevni spored Radia Ljubljana 1945, mapa 776. 7. Čopič, Vesna. »Kulturna politika v Sloveniji po drugi svetovni vojni«. V: Kulturna politika v Sloveniji. Ljub- ljana: Fakulteta za družbene vede. 44. 8. D. M.: »Naš Radio in njegovi kulturni sporedi«. V: Slo- venski poročevalec, 1945, 2, 3. 9. Gabrič, Aleš, 1999: Slovenska kultura v drugi Jugosla- viji. V: Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji. Ljub- ljana: Modrijan. 116–117. 10. Gabrič, Aleš, 1991: Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945–1952. Ljubljana: Borec. 587. 11. Ribizel, Tjaša. Glasbena praksa v Ljubljani v letih 1945– 1963. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filo- zofska fakulteta. 203. 12. Ribizel, Tjaša. Osrednje glasbene ustanove v Ljubljani v očeh dnevnega časopisja (1945–1963). 5. Publikacija je v pripravi. 13. Slovenski poročevalec. 1945–1959. Ljubljana: Slovenski poročevalec. število glasbenih prispevkov ostalih jugoslovanskih držav ter izginile so t. i. partizanske skladbe. Res je, da so se določeni skladatelji ali skladbe ponavljale večkrat kot v prvem triletju, kar bi potrdilo izjavo, da so bili nekateri posnetki po resolu- ciji informiroja uničeni. 29 Ni pa mogoče potrditi dejstva, da je glasba sovjetskega področja zaradi resolucije informbiroja po- polnoma izginila. V programu tako najdemo imena skladate- ljev, ki so prihajali s takratnega področja Sovjetske zveze. Res je, da je bila leta 1949 programska zastopanost teh skladateljev manjša kot poprej, ni pa izginila. S tem se dodatno potrdi tudi dejstvo, da je določena oblika kulturne zgodovine ostala tudi v takratni glasbenoprogramski praksi Radia Ljubljana. 29 ARS, AS 1215. Kronika Radia Ljubljana 1945–1950, mapa 57.