383 Vsake baze kaj. * Kmet in pa pek pred sodbo. Neki pek v rae-sticu, ktero vsi poznamo, kupi od nekega kmeta 8 fantov sirovega masla (putra), ga zvaga, pa najde, da ga je za dobrega pol fanta premalo. „Zdaj pa le z manoj v kan celijo, goljuf!" zaupije pek nad kmetom. Kmet noče iti; ker pa pek le ne neha razsajati, pobere svoje kopita pa gre s pekom k sodnii. Na vprašanje sodnika: „ali je ta puter vaš?" odgovori kmet, da! „Ste ga res prodali za 8 fantov, pa ga še 7 in pol ni?" „Jez sem mislil, da ga je pošteno 8 fantov; če sem se v vagi zmotil, nisem jez tega kriv" — odgovori kmet. „Kako to?" — vpraša sodnik dalje. „Vidijo, gospod žlahtni, ker nimam vage pri hiši, sem pa dva hlebca kruha na vago djal, vsaki hleb po 4 fante, ki sem ja včeraj ravno pri tem peku kupil. In moj puter je še enmalo več va-gal. Ce hočejo, pa prinesem hlebca sem, saj ju še nisem načel". — Kako se je peku nos obesel pri teh kmetovih besedah, vsak sam lahko zapopade, in tudi to, kako je pravda stekla. 'L Naj večji most na svetu je v Kanadi Ste-fensonov železni most, kteri je en del Viktorine železnice v angležki severni Ameriki. Dolg je ta most skorej dve angležki milji in na 24 stebrih visi. Izdelan popolnoma bo še le leta 1860; veljal bo čez 10 milijonov in 500.000 tolarjev. * Napoleonova rodovina je nemška rodovina, ko bi bilo nemškim časnikom od leta 1812 verjeti. Leta 1812 se je namreč večidel v vsih nemških, iz teh pa tudi v francozkih časnikih bralo, da očetu rajncega Napoleona I. ni bilo ime Bonaparte, ampak Nikolaus Guttheil, in da nemško ime Guttheil je še le prese-livši se na laško zemljo — v Korsiko — prekerstil v ta-lijansko Bonaparte (po našem Dober del). * Lepa pobožna navada za mertve moliti, je že zlo stara navada in izvira iz časov sv. aposteljnov, pa takrat še ni bil poseben dan — vernih duš dan — zato določen. Bere se, da sv. Odilo je pervi leta 998 v vsih samostanih Kluniacenserjev ukazal, naj se na dan po vsih Svetih, to je, 2. nov., spomin vsih v Bogu počivajočih duš obhaja, z daritvijo sv. maše in drugimi dobrimi deli praznuje. To lepo navado so poterdiii potem papeži in za celo kristijanstvo postavili 2. listopad za vernih duš dan. Cerkveni zbor v Oksford-u leta 1222 je izrekel ta praznik za mali praznik, ob kterem so potrebne dela pripušene, in tako je še dan današnji.