O DELU 
javnega pravobranilstva mesta Ljub-Ijane za leto 1978
I. DELOVNO PODROČJE        #
Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane je v letu 1978 delovalo pri pravnem varstvu družbenega premoženja v primerih, ki so na-vedeni v posebnih zakonih, pri zakonitem zastopanju mestaLjub-Ijane in občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik, njih orga-nov, organizacij in skladov, ki so pravne osebe ter krajevnih skup-nosti pred sodišči in drugimi organi v vseh postopkih, ko gre za premoženjsko pravne zahtevke teh subjektov, pri dajanju pravnih mnenj in pravne pomoči v premoženjsko pravnih zadevah teh subjektov. Poleg tega pa lahko javno pravobranilstvo zastopa po pooblastilu tudi samoupravne interesne skupnosti (na področju vzgoje in izobraževalne dejavnosti, kulture, zdravstva in social-nega varstva ter otroškega varstva), ki so del skupščinskega si-stema ter vse organizacije, ki imajo v teh skupnostih polo?aj izva-jalcev.
Poleg zakonitega zastopanja in zastopanja po pooblastilu v za-konu določenih družbenih subjektov pred sodišči in drugimi dr-žavnimi organi pa zakon 0 javnem pravobranilstvu ali drugi za-koni javnemu pravobranilstvu nalagajo še vrsto drugih pravic in dolžnosti kot n. pr.:
—  dajanje pravnih mnenj in druge strokovne pomoči družbe-nim subjektom, ki jih javno pravobranilstvo zastopa po zakonu ali pooblastilu pri sklepanju pogodb in pri reševanju drugih premo-ženjsko-pravnih vprašanj;
—  ocenjevanje predloženih pogodb, sklenjenih v prometu z nepremičninami med družbenopravnimi osebami in občani ter ci-vilno pravnimi osebami zaradi varstva družbene lastnine;
—  spremljanje in proučevanje družbenih odnosov in pojavov ter obveščanje skupščin družbenopolitičnih skupnosti in drugih zainteresiranih družbenih organov in organizacij o problemih, ki imajo poseben pomen za pravno varstvo družbenega premože-nja ter predlaganje ustreznih ukrepov za odpravo družbeno ne-varnih in škodljivih pojavov.
Naloge Javnega pravobranilstva mesta Ljubljane v letu 1978 je izvrševalo deset delavcev — od katerih ima pet delavcev pravno fakulteto in pravosodni izpit in trije delavci s srednješolsko izobra-zbo ter dva z nepopolno srednješolsko izobrazbo. Številčno stanje se v zadnjih letih ni spreminjalo.
Poleg opravljanja strokovnih nalog so imenovani delavci (na-mestniki in javni pravobranilec) tudi družbenopolitično zelo anga-žirani. Tako ima vsak po več zadolžitev v posameznih komisijah in odborih družbenopolitičnih skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah.
V letu 1978 smo nadaljevali s prakso sodelovanja s pristojnimi organi in službami Ijubljanskih občin in mesta Ljubljane. To sode-lovanje se odraža predvsem v tem, da so organizirani ob določe-nih dnevih prvega tedna v mesecu delovni sestanki pri predsed-nikih oz. podpredsednikih Izvršnega sveta ob navzočnosti načel-nikov in posameznih referentov. Na navedenih sestankih rešu-jemo konkretna pravna vprašanja z raznih področij ter jih sku-šamo urediti že v preventivnem postopku tako, da se na ta način skušamo izogniti določenim premoženjsko pravnim posledicam za občino oz. mesto. Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane stalno (vsak dan) sodeluje tudi s pristojnimi službami Ijubljanskih občin in mesta Ljubljane v vseh pravnih in premoženjsko-pravnih vprašanjih bodisi po lastni pobudi ali na pobudo delavcev pristoj-nih organov.
Veliko pozornost posvečamo tudi sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. Znano je namreč, da Ustava SR Slovenije priznava krajevnim skupnostim nove naloge pri uresničevanju skupnih in-teresov in potreb delovnih Ijudi in občanov. Številne omenjene naloge se odražajo v premoženjskih pravicah, obveznostih in od-govornostih krajevnih skupnosti.
Takoj po uveljavitvi ustave smo pismeno obvestili vse krajevne skupnosti na svojem območju, da je Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane njihov zakoniti zastopnik glede premoženjskih pravic in koristi pred sodišči in drugimi organi. Nudimo jim svojo pomoč ne le pri zastopanju pred sodišči in drugimi organi, temveč tudi pri sklepanju pogodb, sestavi zemljiškoknjižnih predlogov, sestav-Ijanju razlastitvenih predlogov ter pri urejanju spornih premoženj-skih razmerij v preventivnem postopku. Ker so funkcionarji v kra-jevnih skupnostih menjavajo, pošiljamo takšna obvestila krajev-nim skupnostim vsako leto znova in lahko rečemo, da se krajevne skupnosti vse pogosteje obračajo na nas. Kljub temu še vedno ugotavljamo, da se nekatere krajevne skupnosti spomnijo na pra-vobranilstvo šele takrat, ko same ne najdejo rešitve za konkretno zadevo, namesto da bi prosile za pomoč takoj.
Zelo uspešno sodelujemo tudi z drugimi pravosodnimi organi (sodišča, tožilstva) in z družbenim pravobranilcem samouprav-Ijanja na področjih skupnega pomena in interesa. Tudi z javnimi pravobranilci naše republike in drugih republik sodelujemo in si medsebojno pomagamo (substitucije — medsebojno nadomeš-čanje javnih pravobranilstev pred sodišči), čeprav so v tem dolo-čene težave glede na različne pristojnosti javnih pravobranilstev v drugih.republikah.
II. delo javnega pravobranilstva mesta Ljubljane
Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane je v letu 1978 reševalo 5270 zadev in sicer nerešene zadeve iz leta 1977 in prejete v letu 1979. Od tega je bilo 567 pravd, 410 izvršb, 3102 nepravdnih zadev, v katerih je vštetih 828 zadev za določanje odškod-nine za nepremičnine, 1087 pismenih pravnih mnenj ter 104 ostalih zadev. Skupna vrednost vseh obravnavanih zadev znaša 248.358.733.60 din.
Od obravnavanih zadev odpade na posamezne občine, njih organe, organizacije m sklade ter druge pravne osebe z njiho-vega območja naslednje število in sicer:
Za Občino Ljubljana-Bežigrad smo obravnavali 103 pravdne zadeve, 74 izvršilnih zadev, 560 nepravdnih zadev in 301 pravno mnenje                                              •                :
—  skupaj 1038 zadev.
Za Občino Ljubljana-Center smo obravnavali 131 pravdnih zadev, 68 izvršilnih zadev, 600 nepravdnih zadev in 206 pravnih mnenj
—  skupaj 1005 zadev.
Za občino Ljubljana Moste-Polje smo obravnavali 29 pravdnih zadev, 33 izvršilnih zadev, 536 nepravdnih zadev in 138 pravnih mnenj
—  skupaj 736 zadev.
Za občino Ljubljana-Šiška smo obravnavali 207 pravdnih zadev, 190 izvršilnih zadev. 968 nepravdnih zadev in 228 pravnih mnenj
—  skupaj 1593 zadev.
Za občino Ljubljana Vič-Rudnik smo obravnavali 97 pravdnih zadev, 45 izvršilnih zadev, 542 nepravdnih zadev in 214 pravnih mnenj
— skupaj 898 zadev.
K temu je treba dodati še 330 opravljenih obravnav pri sodiščih in drugih državnih organih, pri katerih tuk. pravobranilstvo za-stopa stranke. Pri tem je treba povedati, da nam vsaka obravnava v poprečju vzame ca.dve uri časa. V tem številu ni upoštevan o sodelovanje predslavnikov pravobranilstva na seji skupščin občin Ljubljana in mesta Ljubljane, njih izvršnih svetih ter drugih organih (komisije, odbori), na sestankih posameznih družbeno-političnih organizacij in njih teles na sejah kolegijev pri Javnem pravobranilstvu SR Slovenije in navzočnosti na sestankih pri naših strankah, kot tudi ne sprejem strank v pravobranilstvu in podobno, kar nam ravno tako vzame precej delovnega časa.
Spori,v katerih je zastopalo Javno pravobranilstvo mesta Ljub-Ijane družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge družbeno pravne osebe,so se v letu 1978 v glavnem nanašali na zahtevka zaradi motenja posesti, na zahtevka za sklenitev kupo-prodajne pogodbe za stavbna zemljišča po zakonu o razpolaga-nju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, na zahtevke za razvelja-vitev nezakonitih in družbeni lastnini škodljivih pogodb; na stano-vanjske zadeve, kot je odpoved stanovanjske pogodbe, zahteva za izpraznitev stanovanja in podobno; na odpoved poslovnih pro-storov; na delovna razmerja, kot n. pr. zaradi prikrajšanja oseb-nega dohodka pri delu in podobno; na pogodbo o štipendiranju oziroma vrnitev stroškov šolanja ob delu; na določanje odškod-nine za nepremičnine.
Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane je ugotavljalo, da mnogi spori iz delovnih razmerij nastajajo zaradi nepreciznih, nedodela-nih interesnih samoupravnih aktov, zlasti pazaradi njihove neus-klajenosti z zakonom o združenem delu. Zaradi preprečevanja sporov je naprej opozarjalo pristojne organe oziroma delovne skupnosti, da uskladrjo oziroma sprejmejo ustrezne samou-pravne akte. Podobna situacija je bila tudi glede sporov zaradi štipendiranja in stroškov šolanja ob delu.
III. POSEBNA PROBLEMATIKA                  "
1. Pravna mnenja in druga strokovna pomoč družbeno prav-nim osebam, ki jih zastopa Javno pravobranilstvo
Delo Javnega pravobranilstva mesta Ljubljane se je v zadnjem času, zlasti po sprejmu zakona o javnem pravobranilstvu in dru-gih republiških zakonih, ki urejajo promet z nepremičninami,prila-godilo novonastalim družbenoekonomskim odnosom in potre-bam.
Zastopanje družbenopolitičnih skupnosti, njenih organov in or-ganizacij ter krajevnih skupnosti v pravdah, karje bila poprej ena glavnih nalog javnega pravobranilstva, je postalo le del njego-vega delovanja. S svojimi pravnimi mnenji, intervencijami in pred-logi, ki jih daje osebam, ki jih po zakonu zastopa, se javno pravo-branilstvo vključuje v proces neposrednega razreševanja druž-benoekonomskih zlasti pa premoženjsko -pravnih razmerij.
Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane se tesno povezuje z vsemi organi družbenopolitičnih skupnosti v Ljubljani.zlasti pa s premoženjsko-pravnimi službami občinskih skupščin, ki iščejo našo strokovno pomoč pri razreševanju prenr.oženjsko-pravnih in stvarno-pravnih razmerij. Takšen način sodelovanja neposredno vpliva na odpravljanje in preprečevanje konfliktnih situacij in spo-rov v prometu z nepremičninami med zasebnim in družbenim sektorjem, zlasti pa pri ukrepih, ko se nepremičnine občanu odv-zamejo prisilno — z razlastitvijo ali pa na podlagi odloka občinske skupščine o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih zaradi družbenih potreb kompleksne gradnje.
Družbeno-pravne osebe, katerih zakoniti zastopnik je Javno pravobramlstvo mesta Ljubljane, se pred nameravano sklenitvijo pogodbe, s katero se ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo stvarne pravice na nepremičninah, v skladu z zakonom morajo predhodno obračati na javno pravobranilstvo in zahtevati oceno in mnenje o smotrnosti sklenitve oz. pravni veljavnosti takih po-godb.
2. Presoja pogodb
V letu 1978 je Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane posve-čalo veliko pozornost presoji pogodb, ki so se sklepale in se na-našale na promet z nepremičninami, ko nepremičnine prehajajo iz družbene lastnine v zasebno in obratno.
Te pristojnosti so javnemu pravobranilstvu določili nekateri re-publiški zakoni, ki urejajo promet z nepremičninami kot so: zakon o prometu z nepremičninami, zakon o pogojih za prodajo stano-vanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, zakon o kmetijskih zemljiščih in zakon o gozdovih. Javno pravobranilstvo v teh pri-merih ne nastopa kot zastopnik družbenopolitične skupnosti oz. določene družbeno-pravne osebe, temveč nastopa kot organ družbene skupnosti, saj mora pogodbe ocenjevati z vidika koristi in interesov širše družbene skupnosti.
Razloge za hitro naraščanje pogodb v prometu z nepremični-nami med družbenim in zasebnim sektorjem moramo iskati predvsem v vse večji gospodarski dinamiki, v kompleksni gradnji novih stanovanjskih naselij, industrijskih objektov in cestnega omrežja.
Pogodbe, ki dejansko vse češče nadomeščajo razlastitve, so postale ena izmed najpomembnejših oblik prehoda zasebne lastnine v družbeno in terjajo pravno in družbeno oceno javnega pravobranilstva ne samo po sklenitvi, ampak v obliki strokovne pomoči in nasvetov praviloma tudi pri njihovem nastajanju. To pomeni, da so postale naloge Javnega pravobranilstva mesta Ljubljane v zadnjem času družbeno pomembnejše in zahtevnej-še, saj so usmerjene predvsem v preprečevanje oškodovanja družbenega premožanja. Družbeno premoženje pa je lahko oškodovano ne le, če družbeno pravna oseba nepremičnino ku-p.uje od občana oz. civilno pravne osebe, marveč tudi, kadar ne-premičnino prodaja občanom. Družbeno-pravne osebe so dolžne javnemu pravobranilstvu predložiti vse pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine (zemljišča in stavbe), če sklepajo pogodbo z ob-čanom ali civilno pravno osebo in teh pogodb tudi ni možno izvesti v zemljiški knjigi brez dokaza, da so bile pogodbe skupaj s ceml-nim zapisnikom predložene javnemu pravobranilstvu.
Javno pravobranilstvo je dolžno ugotoviti, če družbeno-pravna oseba kupuje nepremičnino po ceni, ki ni višja od prometne vred-nosti, oz. če jo prodaja po ceni, ki ni nižja od prometne vrednosti. Javno pravobranilstvo lahko izpodbija pogodbo, ko ugotovi, da gre za odstopanje od prometne vrednosti nepremičnine v škodo družbenega premoženja, če je pogodba sklenjena med družbe-nopravno osebo in občanom.
Da ne bi prepogosto prihajalo do razveljavitev pogodb, je na našem območju uveljavljena praksa, tako da družbeno-pravne osebe že vnaprej zahtevajo mnenje javnega pravobranilstva o nameravani sklenitvi pogodbe. Pa tudi javno pravobranilstvo samo, če oceni predložene pogodbe, da niso sklenjene v skladu s predpisi oz. da gre za odstopanje od prometne vrednosti ali t. i. valorizirane vrednosti (n. pr. pri prodaji družbenih stanovanj ob-čanom) v škodo družbenega premoženja, skuša odstopanje in druge nepravilnosti odpraviti s predhodno intervencijo in zahtevo, da stranke same sporazumno spremenijo oz. uskladijo ali pa ra-zveljavijo pogodbo. Takšna praksa se je pokazala za družbeno ustrezno in koristno, saj so se v večini primerov na podlagi argu-mentov našega pravobranilstva stranke same sporazumele in odpravile nepravilnosti oz. nezakonitosti.
Nujno je, da opozorimo še na pojav, ki smo ga v letu 1978 za-sledili pri pregledovanju pogodb o nakupu stanovanj in stano-vanjskih hiš med družbeno pravnimi osebami in zasebniki. Orga-nizacije združenega dela pogosto kupujejo od zasebnikov za opravljanje svoje dejavnosti stanovanja in jih plačujejo kot po-slovne prostore, pri čemer je kupnina tudi 100% večja od pro-metne vrednosti stanovanja. To se dogaja zaradi tega, ker pri-stojni organ skupščine občine na podlagi 60. člena zakona o sta-novanjskih razmerjih, na prošnjo lastnika stanovanja, to stanova-nje spremeni v poslovni prostor za potrebe bodočega kupca — družbeno pravne osebe. Samo zaradi odločbe organa to stano-vanje, ki je sedaj »poslovni prostor« pridobi na vrednosti za 100 %. Sedanja določba ima za družbo dvojni negativni učinek in sicer:
ko privatnik doseže prekvalifikacijo svojega dosedanjega stano-vanja v poslovni prostor, dobi na račun odločbe o prekvaJifikaciji veliko večjo kupnino, kot bi jo sicer dobil in je na ta način na račun družbe obogaten. Družbeno pravne osebe pa si takega nakupa ne morejo in ne smejo dovoliti, pa čeprav so s tem prizadete tudi materialno, ker nove poslovne pros*ore potrebujejo za opiavlja-nje svoje poslovne dejavnosti.
Naše pravobranilstvo je v preventivnem postopku vedno za-htevalo, da se kupnina prilagodi vrednosti stanovanja in ne vred-nosti poslovnega prostora. Z zahtevo smo vedno uspeli.
3. Sodelovanje javnega pravobranilstva v razlastitvenem postopku
Ker je področje razlastitve in prisilnega prenosa pravice upo-rabe na nepremičninah ter določanje odškodnine za to nepremič-nino zelo pomembno, želimo tudi letos opozoriti na nekatere pro-bleme, s katerimi se Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane in pri-stojni organi Ijubljanskih občin srečujejo pri svojem vsakodnev-nem delu.
Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane se s temi vprašanji sre-čuje po eni strani kot zakoniti zastopnik družbenopolitičnih skup-nosti v Ljubljani in krajevnih skupnosti (kadar gre za razlastitev v korist teh skupnosti), po drugi strani pa tudi takrat, kadar v inte-resu širše skupnosti zaradi pravnega varstva družbene lastnine presoja pogodbe, ki jih sklepajo družbene pravne osebe z občani v prostem prometu, da se s tem izognejo razlastitvenemu postop-ku.
Kakor je že povedano,obstoječi zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe iz leta 1972 daje torej možnost določe-nim družbenim subjektom, da si zagotovijo potrebno zemljišče za gradnjo objektov s prisilnim odvzemom iz privatnega lastništva ali s prisilnim prenosom pravice uporabe od prejšnjega uporabnika nepremičnine, ki je že v družbeni lastnini. Zakon določa, da mora za odvzem nepremičnin, ki je v zasebni lasti, biti ugotovljen splošni družber.i interes, da je taka nepremičnina dejansko po-trebna za gradnjo in da mora razlaščenec za nepremičnino dobiti pravično odškodnino. Vsi ti elementi se ugotavljajo v predvide-nem upravnem in tudi sodnem postopku.
Zaradi dolgotrajnosti razlastitvenega postopka pa družbeno-pravne osebe (investitorji) največkrat odklanjajo tak način prido-bivanja zemljišča oz. objektov, ki jih je treba porušiti zaradi grad-nje in se raje neposredno sporazumevajo z lastniki nepremičnin glede cene in ostalih pogojev, s čimer pridobijo na času, kar lahko pomeni znatno pocenitev investicije zaradi stalnega naraš-čanja gradbenih stroškov.
Pri tem pa se investitorji redno sklicujejo na časovno stisko. Vemo pa, da vzroki za to stisko niso le v dolgotrajnosti predpisa-nih postopkov. Med številnimi drugimi razlogi naj navedemo zna-no dejstvo, da nagle industrializacije v zadnjih desetletjih in spre-mljajoče prodorne urbanizacije ni vedno in povsod usmerjala ali spremljala tudi ustrezna urbanistična politika in dokumentacija. To je pogosto prva časovna ovira za hitrejše reševanje zahtev in-vestitorjev. Omenjene urbanistične akte je treba včasih šele spre-jeti, pogosto tudi dopolniti ali spremeniti, vemo pa, da tudi ti po-stopki zahtevajo svoj čas.
Nadalje: zaradi slabih organizacijskih priprav se dogaja, datudi tam, kjer so z vidika urbanistične ali tehnične dokumentacije po-dani pogoji za učinkovito ukrepanje, investitorji ne sprožijo pravo-časno razlastitvenega postopka, čeprav vedo nekaj let naprej, da bodo po svojem srednjeročnem razvojnem programu potrebovali določeno zemljišče oz. objekt.
Investitorji računajo, da predstavlja še tako pretirana prodajal-čeva zahteva glede cene le nepomembno postavko v stroških za celotno investicijo.
čeprav bi lahko šteli s stališča ožjih koristi investitorja takšno ocenjevanje položaja za pravilno in pristanek na višje cene ali od-škodnino za gospodarsko smotrn, je to s stališča širših družbenih koristi nesprejemljivo, ne glede na to, da je tudi nezakonito. Sedaj je položaj po naši oceni tak, da je postalo opisano ravnanje inve-stitorjev že kar splošno in običajno. To ima za posledico, da se
pogosto trošijo večja družbena sredstva za odkup nepremičnin, kot bi to bilo potrebno po zakonu, da se zaradi tega umetno zvišu-jejo cene nepremičninam v prostem prometu, da posamezniki lahko neupravičeno bogatijo. Tako investitorji kot posamezniki zasledujejo pri tem pogosto le svoje ožje korisli in se ne ozirajo na tiste širše in dolgoročne interese, ki narekujejo ravnanje in poslo-vanje v skladu s predpisi. Razumljivo pa je, da tuk. pravobranil-stvo mora in je obvezno spoštovati širše družbene interese in ve-Ijavne predpise in ne sme dovoliti, da bi investitorji popustili niti enemu prodajalcu nepremičnine, ker bi lo potegnilo za seboj na-slednje prodajalce in njihove zahteve postanejo vedno bolj preti-rane in nesprejemljive.                                                               . ;.. , ¦¦.> ¦¦-,¦?:
4. Drugo   pomembnejše   delo   Javnega   pravobranilstva mesta Ljubljane
V zvezi s funkcijo javnega pravobranilstva spremljanja družbe-nih pojavov in odnosov bi v kratkem opozorili še na cenitev ne-premičnin.
Znano je, da je delo javnega pravobranilstva pa tudi sodišč in upravnih organov v znatni meri odvisno tudi od strokovne uspo-sobljenosti in moralnih kvalitet sodnih cenilcev nepremičnin, ko gre za pravni promet med družbenim in zasebnim sektorjem. Nadzor in varstvo, ki ga opravlja javno pravobranilstvo, se ome-juje na ocenjevanje in morebilno izpodbijanje pogodb o kupopro-daji nepremičnin, na podlagi katerih je družbeno-pravna oseba plačala za kupljeno nepremičnino preveč oz. je za prodano ne-premičnino prejela premalo. Javno pravobranilstvo mesta Ljub-Ijane že vrsto let pozorno spremlja in proučuje negativne pojave, ki so v neposredni zvezi s cenitvijo nepremičnin in so škodljivi za interese družbene skupnosti in družbeno lastnino. Vse cenitve nepremičnin bi morale biti čimbolj v skladu z dejanskimi razme-rami in veljavnimi predpisi s tega področja. Na pravilnost in stro-kovno zanesljivost cenitev nepremičnin se morajo zanašati pri svojem delu tudi sodišča, premoženjsko pravne službe in tudi davčne uprave pri odmeri davka.
Naša pravobranilstvo se je tudi v letu 1978 neposredno vklju-čevalo v razreševanje problematike cenilcev nepremičnin. Pri tem ugotavljamo, da cenilni sistem še zdaleč ni zadovoljivo rešen. Zaradi tega se še vedno dogaja, da cenilci ocenjujejo nepremič-nine po različnih kriterijih in interesih in so vrednostna odstopanja včasih tudi takšna, da presegajo tudi več kot 100 % vrednosti. To povzroča praktičnemu razreševanju te problematike mnogo težav in zapletov, saj je večina pooblastil javnega pravobranil-stva, ki jih ima po posebnih predpisih v zvezi z varstvom družbe-nega premoženja, skoraj vedno odvisna od pravilnih cenitev. Obstoječi pravilnik o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v družbeni lastnini, ne zadošča oz. ni uporaben za vse vrste nepremičnin. Tudi sodni cenilci sami pogrešajo enotne kriterije, ki bi jih uporabljali pri ceni-tvah določenih nepremičnin in povezovanje v svojo strokovno or-ganizacijo. kar vse bi znatno pripomoglo, da ne bi prihajalo do takih občutnih in za družbo nesprejemljivih nesorazmerij pri ceni-tvah. Še vedno ugotavijarno primere, da je pri cemtvah nepremič-nin v zasebni lasti. ki jo kupuje družbeno-pravna oseba, ugotov-Ijena znatna višja vrednost kot v obratnih primerih.
Tudi v letu 1978 smo se ukvarjali s problemi prenosa poslovnih prostorov v sredstva najemnika (37. člen zakona o poslovnih stavbah in prostorih) ter s problemom prednostnega nakupa ob-čine nezazidanega stavbnega zemljišča po 12. členu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem.
Opozarjamo na anomalije. ki se pojavljajo zaradi prenosa po-slovnega prostora na najemnika zaradi formulacije 37. člena za-kona o poslovnih stavbah in prostorih. Po tej določbi postane na-jemnik. ki zahteva prenos poslovnega prostora v svoja sredstva, uporabnik tega poslovnega prostora od uveljavitve zakona o po-slovnih stavbah in prostorih (od leta 1974. dalje). Najemnina, ki jo na to uveljavlja najemnik v pobot, pogosto presega odškodnino, ki jo je dolžan plačati najemodajalcu za prenesen poslovni prostor. 37. člen navedenega zakona bi bilo treba spremeniti tako. da bi bil poslovni prostor prenesen v sredstva najemnika šele prvi mesec potem, ko vloži utemeljeno zahtevo za prenos ali celo šele takrat,
ko je s pravnomočno odločbo upravnega organa občine poslovni prostor prenesen v sredstva najemnika.
Glede na vse povedano Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane predlaga,
da skupščine občin Ljubljane in njihovi izvršni sveti sprejmejo na-slednji
¦ : -•¦¦¦                            sklep        •        ¦ '-¦'    •       ¦
Poročilo o delu Javnega pravobranilstva mesta Ljubljane za leto 1978 se sprejme in odobri.
Javni pravobranilec mesta Ljubljane NIKOLA DMITROVIČ
stališče
Izvršm svette poročilo sprejel in ga daje delegatom občinske skupščine v obravnavo in.sprejem.
,1:..,;¦¦ v     IZVRŠNI SVET