Kamniški OBČAN St. 18 51. leto Kamnik, 26. oktober 2012 Občinska seja v znamenju proračuna 2013 in nadgradnje centralne čistilne naprave V sredo i'e notekala 18. redna seia ske delavnosti in finance V sredo je potekala 18. redna seja občinskega sveta Občine Kamnik, katere glavni temi sta bili Predlog Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2013, ki je bil v prvi obravnavi tudi sprejet, in Investicijski program za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Svetniki in svetnice so bili zelo zadovoljni z dosedanjimi pripravami potrebne dokumentacije tega investicijskega programa. Govora je bilo tudi o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe zavetišča za zapuščene živali, katere predlog odloka je bil sicer sprejet, a so svetniki opozorili na možnost »zaslužkarstva« na račun živali. Najpomembnejša tema je bilo seveda sprejetje Predloga Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2013, ki ga je predstavila vodja Oddelka za gospodar- ske dejavnosti in finance Martina Bajde. Skupni načrtovani prihodki proračuna Občine Kamnik za leto 2013 znašajo 26.038.611 evrov, odhodki pa 26.539.906 evrov (Občina Kamnik 26.088.611 in krajevne skupnosti 451.295 evrov). Naknadno je bil zaradi določenih nejasnosti iz dnevnega reda umaknjen predlog Sklepa o izstopu Občine Kamnik iz Območnega razvojnega partnerstva Središča Slovenije (ORPSS), sledile pa so mu obravnave in sprejetje: predloga Sklepa o soglasju k sklenitvi sodne poravnave v pravdnem postopku tožeče stranke Občine Kamnik proti toženi stranki Vegrad d.d., predloga Sklepa o opustitvi javnega dobra in predlog Sklepa o določitvi višine sredstev za zagotavljanje pogojev za delo članov Občinskega sveta Občine Kamnik v letu 2013. Več na 2. strani. Šola je središče kraja, brez nje bi bile Mekinje kot balkon brez rož Jesenski sejem v Komendi v presežnikih Tradicionalni jesenski sejem v Komendi, ki ga organizira domači Konjeniški klub Komenda v sodelovanju z Občino Komenda, je v treh dneh od petka, 5. oktobra, do nedelje, 7. oktobra, privabil v Komendo kar 65.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi tujine. Na 30.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se je predstavljalo 500 razstavljavcev, med njimi vsi najpomembnejši izdelovalci in prodajalci kmetijske, gozdarske, gradbene in komunalne mehanizacije, opreme in orodja ter številni ponudniki opreme za ureditev hiš in vrtov. Vse tri dni so tako potekale zanimive predstavitve na temo varnega dela v gozdu in z lesom. Predstavila so se tudi društva, okoliške kmetije in ustanove, široka je bila ponudba izdelkov za dom in gospodinjstvo ter pester spremljevalni program z nastopi narodno-zabavnih ansamblov in gostinsko ponudbo. Dan na sejmu v Komendi kar prehitro mine. Več na 5. strani. Šolska stavba v Mekinjah ima letos sto let, skozi njena vrata so prihajale in odhajale generacije mladih z znanjem, željami, sanjami, lepimi spomini, pa tudi kako bridko izkušnjo. V letošnjem jubilejnem letu si je šola nadela prenovljeno podobo in pridobila nove prostore. »Podružnična osnovna šola Mekinje daje kraju svoj pečat in brez nje bi bile Mekinje kot balkon brez rož. Ne gre le za stavbo, gre za -vzgajanje in izobraževanje novih in novih generacij, ki se bodo zavedale, kje so se šolale in tako čutile pripadnost kraju«, so pomenljive besede, s katerimi je župan Marjan Šarec na pot pospremil tudi jubilejni krajevni zbornik, ki so ga z mnogimi urami prostovoljnega dela in pisanja ustvarili krajam, nekdanji in sedanji učenci, učenke, učitelji in učiteljice šole. Vsi, ki jih radosti misel na mekinjsko šolo in so ponosni na svoj kraj, katerega duša je prav šola, so se v soboto, 13. oktobra, udeležili jubilejne slovesne prireditve na prostranem travniku nasproti stoletne šolske lepotice. Vodja podružnične šole v Mekinjah Jana Svetec (na fotografiji ob učencih šole) je toplo pozdravila zbrane. »Skupaj z vami smo odkrivali dediščino naših prednikov in skupaj nam je uspelo prispevati delček za naše zanamce. V zborniku, v šoli in okoli nje ter tukaj na priredih>enem prostoru je moč videti in čutiti, da zmoremo z roko v roki opraviti delo, v katerem se iskri znanje, pomoč, sodelovanje. Mnogo vas je, ki ste bili z veseljem del zgodbe, ki jo piše stoletnica mekinjske šole.« Več na 3. strani. SAŠA MEJAČ Zgodba kamniških mestnih šol se končno odvija V oktobru obeležujemo tudi svetovni dan učiteljev. Kamniški mestni šoli se že vrsto let soočata z neprimernostjo šolskih stavb. Ravno pravi čas, da smo na pogovor povabili ravnatelja OŠ Frana Albrehta Rafka Laha (na 6. strani), ki je nazorno osvetlil težave, s katerimi se spopadajo v šolskem vsakdanu. S šolsko stavbo, ki ni več najbolj varna za šolarje in zaposlene, s šolniki, ki se z vladnimi ukrepi ne strinjajo in so iz dneva v dan bolj v skrbeh za sojo službo... V torek, 16. oktobra, je bilo v slovenskih medijih objavljeno odprto pismo anonimnega pisca, ki govori o najbolj katastrofalnem šolskem letu v kamniški zgodovini na OŠ Toma Brejca. V našem pogovoru z Mojco Rode Škrjanc, ravnateljico te šole (na 7. strani), razkrivamo vse podrobnosti o situaciji, v kateri so se znašli v tem šolskem letu učenci in zapo- sleni OŠ Toma Brejca. Tik pred izdajo časopisa pa smo izvedeli, da je Občina Kamnik za izvajalca del obnove OŠ Toma Brejca izbrala kamniško podjetje SGT Graditelj. Po obravnavi pomembnega in investicijskega programa na izredni seji Občinskega sveta bo podpisana pogodba, takoj zatem pa bodo stekla že težko pričakovana dela na OŠ Toma Brejca. BOJANA KLEMENC 4. Veronikin tek po ulicah Kamnika z rekordno udeležbo fVi V soboto, 13. oktobra, seje mestno jedro Kamnika že četrtič spremenilo v tekaško progo. Kljub dežju se je na Glavnem trgu zbralo kar 166 tekačic in tekačev, od tega 61 otrok in 105 odraslih, kar je bistveno več kot v preteklih letih. Za tekače pač ni slabega vremena. Organizator prireditve Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je letos v Veronikin tek prvič aktivno vključil tudi kamniške osnovnošolce in srednješolce, ki so se na Odprtem šolskem prvenstvu pomerili za naslov občinskih prvakinj/prvakov. Več na 13. strani. Ste se že odpravili na potep s Kamnik busom? Šolarji vseh osmih oddelkov predmetne stopnje v letošnjem šolskem letu obiskujejo pouk v preurejenih prostorih župnišča na Šutni. Spremenjene razmere so lepo sprejeli in tudi v župnišču sproščeno preživljajo šolski vsakdan, zaradi manjšega števila šolarjev se tudi tkejo tesnejša prijateljstva. Po Kamniku in bližnji okolici od konca avgusta vozi Kamnik bus. Mestno-turističm avtobus s 25 sedeži in sedmimi stojišči potnike za ceno enega evra ves dan ali za 80 centov za eno vožnjo odpelje po nakupih, na potep, v naravo in planine. Trasa Kamnik busa poteka po mestu do Qlandie, preko Zdravilnega gaja Tunjice do Kamniške Bistrice in Term Snovik. Vse dni v tednu, tudi ob praznikih. Med krompirjevimi počitnicami pa Kamnik bus vozi celo brezplačno, kar je dobrodošla priložnost za vse, ki se s Kamnik busom še niste zapeljali, vsekakor pa ideja za prijeten družinski potep. Kaj o novem mestnem turističnem avtobusu menijo uporabniki in občani ter pogovor z direktorico kamniškega prevoznika Kam-Bus Sonjo Zore o prednostih in slabostih javnega prevoza preberite na 9. strani. Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan bo izšla 9. novembra. Članke oddajte do petka, 2. novembra, zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 7. novembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net. Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si tU S MARKET Veronika Kranjska cesta 3 c, Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO.TUDI EKO PONUDBA. OKULISTICNI PREGLEDI Očala 50 € ceneje1 *pogoji na www.optika.si ali tel 01 839 7500 Optika Aleksandra Qlandia Kamnik 2 26. oktober 2012 AKTUALNO Kamniški OBČAN Jože Berlec, ml. kandidat Občine Kamnik za državnega svetnika Na volilnem zboru 15. oktobra so kamniške svetnice in svetniki volili kamniškega kandidata za državnega svetnika - predstavnika lokalnih interesov občin severno-ljubljanskega območja. Kot kandidata za člana Državnega sveta Republike Slovenije sta se predstavila Jože Berlec ml. in Janez Balantič. Marjan Schnabl pa je podal pisno izjavo o odstopu od kandidature. Volilni odbor je izvedel tajno glasovanje. Po preštetih glasovnicah je bilo ugotovljeno, da je za kandidata za člana Državnega sveta RS na volitvah 21. novembra izbran Jože Berlec ml., dolgoletni zaslužni gasilec in delegat v prvi slovenski skupščini v letih 1990-1992. Državni svet Republike Slovenije je predstavniško telo, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavljajo ga predstavniki delovnih in socialnih interesov (funkcionalni interesi) in lokalnih interesov (teritorialni interesi). Interese, ki pokrivajo vse glavne segmente družbe, med seboj sooča štirideset državnih svetnic in svetnikov: 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov. Člani Državnega sveta so voljeni za dobo petih let. Na volilnem zboru je potekalo tudi tajno glasovanje o predstavnikih (elektorjih) občine Kamnik v volilno telo volilne enote št. 2. Izvoljeni so bili: Jože Korošec, Jože Zagorc, Vido Repanšek, Damjan Hribar, Rudi Veršnik in Janez Stražar. Urejena cesta Okrog-Biglez V začetku septembra so se zaključila gradbena dela »Ureditev ceste Okrog -Biglez«. Dela na dolžini 230 m so obsegala širitev vozišča, zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja ceste v debelini 50 cm, ureditev odvodnjavanja ter asfaltiranje. Del sredstev za ureditev poti, 20.000 evrov, so prispevali občani, Občina Kamnik pa 21.000 evrov. Včasu del, ki jih je izvedel Žurbi Team d.o.o., je bila občasnovzpostavljena popolna zapora ceste. Na slovesnosti 20. oktobra je župan Marjan Šareč skupaj s podžupanom Damjanom Hribarjem, poslancem mag. Matejem Toninom, predsednikom Krajevne skupnosti Špitalič Markom Drolcem in svetnikom Robertom Kokot-cem uradno odprl prenovljeno občinsko cesto Okrog-Biglez. Zbrane je v imenu krajanov najprej nagovoril Igor Zajec, ki je zaslužen za prenovo ceste. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji ceste, še posebej županu Marjanu Šarcu in podžupanu Damjanu Hribarju. Čestitkam se je pridružil tudi župan Marjan Šareč, ki je vsem uporabnikom ceste zaželel varno vožnjo, še posebej v zimskih razmerah. Zahvalil se je občankam in občanom, ki so s svojimi lastnimi prispevki sofinancirali cesto, saj je to za občino v času gospodarske krize še kako dobrodošlo. Pred slavnostnim prerezom traku je prenovljeni odsek ceste blagoslovil župnik Franc Hočevar, za kulturno popestritev dogajanja pa so poskrbeli krajani. Glavna avtobusna postaja v Kamniku dočakala sanacijo Že več let so občani in svetniki opozarjali na problem neurejene glavne mestne avtobusne postaje v Kamniku, saj je poškodovana voziščna konstrukcija že ogrožala varnost in tudi betonsko konstrukcijo. Pred dnevi pa so bila uspešno zaključena nujna sanacijska dela na vo-ziščni konstrukciji. Sanirane so dolgoletne poškodbe vozišča, izvedena je bila nujna sanacija betonske konstrukcije, ki je bila najbolj poškodovana na južnem delu ob Kamniški Bistrici, s tem pa je preprečeno nadaljnje za-makanje in propadanje. Nujna sanacija je bila izvedena v okviru rednega vzdrževanja javnih površin. Urejena parkirišča in spremenjen prometni režim na območju športne dvorane Kot nam je sporočila Janja Zorman Macura z Občine Kamnik, se v teh dneh zaključujejo gradbena dela ureditve parkirišča in spremembe prometnega režima na območju športne dvorane. Zaradi neurejenosti parkirišča, zagotavljanja varnosti (uvedba krožnega prometa) ter pomanjkanja parkirišč je Občina Kamnik pričela z urejanjem parkirišča ob Kamniški Bistrici ter na zahodnem delu športne hale. Sledi namestitev prometne signalizacije, ki bo vsem uporabnikom parkirišč omogočala pravilno in varnovožnjo na urejenem parkirišču. Krožišče pri Qlandiji z razširjenim izvozom proti Mengšu in Kranju Krožišče pri Qlandiji na Duplici povzroča voznikom veliko razburjenja in slabe volje, še posebej tistim, ki so z dupliške smeri zavijali desno v smer Mengša in Kranja. Zaradi težav kamionov in daljših vozil, ki so zaradi preozkega izvoza pri zavijanju zapeljala na robnik in pločnik, je krožišče vendarle dočakalo prvi »popravek« - izvoz proti Mengšu in Kranju je zdaj razširjen, zavijanje je lažje in varnejše. Za vse pa velja previdnost v krožišču in predvsem pravilno vključevanje v krožišče, vožnja po notranjem pasu ter pravočasna razvrstitevvzavijalni pas. Kamniški OBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica SašaMejač,univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 26.10. 2012. Občinska seja v znamenju proračuna 2013 in centralne čistilne naprave Na 18. redni seji občinskega sveta Občine Kamnik, ki je potekala to sredo, 24. oktobra, je prisotnih 27 članov najprej potrdilo Zapisnik 17. seje Občinskega sveta. Dnevni red je bil nekoliko spremenjen in sicer je predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Karla Urh predlagala razširitev dnevnega reda s točko Volitve in imenovanja, svetnica Marija Mošnik (LTS-Za Kamnik) pa je predlagala umik druge točke - predlog Odloka o lokalnem turističnem vodenju na območju občine Kamnik v drugi obravnavi. Slednji bi moral biti bolj preštudiran, zato je predlagala, da gre v obravnavo čez kakšen mesec. Pomembna tema je bila potrditev Investicijskega programa za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik (IP CCN). Svetniki in svetnice so bili zelo zadovoljni z dosedanjimi pripravami potrebne dokumentacije tega investicijskega programa. Govora je bilo tudi o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe zavetišča za zapuščene živali, katere predlog odloka je bil sicer sprejet, a so svetniki opozorili na možnost tako rekoč »mafijskega zaslužkarstva« na račun živali. Najpomembnejša tema je bilo seveda sprejetje Predloga Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2013, ki ga je predstavila vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Martina Bajde. Skupni načrtovani prihodki proračuna Občine Kamnik za leto 2013 znašajo 26.038.611 €, odhodki pa 26.539.906 € (Občina Kamnik 26.088.611 € in krajevne skupnosti 451.295 €). Naknadno je bil zaradi določenih nejasnosti iz dnevnega reda umaknjen predlog Sklepa o izstopu Občine Kamnik iz Območnega razvojnega partnerstva Središča Slovenije (ORPSS), sledile pa so mu obravnave in sprejetje: predloga Sklepa o soglasju k sklenitvi sodne poravnave v pravdnem postopku tožeče stranke Občine Kamnik proti toženi stranki Vegrad d.d., predloga Sklepa o opustitvi javnega dobra in predlog Sklepa o določitvi višine sredstev za zagotavljanje pogojev za delo članov Občinskega sveta Občine Kamnik v letu 2013. O PRORAČUNU 2013 Predlog Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2013 se je zdel svetnikom in svetnicam primeren, dobro pripravljen, realen, z dobro zastavljenimi prioritetami in v skladu z razmerami, le Ana Marija Suhoveršnik (SM-ZE) je dejala, da »tega skropucala« ne bo podprla. Svetniki in svetnice so imeli sicer pripombe in predloge, ki naj bi jih občinska uprava v prihodnje upoštevala: zlasti pri problematiki pridobivanja sredstev in realizaciji gradnje OŠ Toma Brejca in kasneje tudi OŠ Frana Albrehta. Svetniki opozarjajo, da je potrebno biti posebej pozoren na pričakovana sredstva, ki naj bi jih zagotovila država. Ta zaradi morebitnih posebnih ukrepov v prihodnosti ni nujno tista, ki bo omogočila sredstva do te mere, kot je trenutno predvideno. Mag. Matej Tonin (NSi) je dejal, da mora Občina Kamnik taktno in dobro pripraviti projekte ter se pravočasno prijaviti na razpise, ki bi prinesli državni denar za občinske projekte. Drugi menijo, da bi morda bilo potrebno razmisliti tudi o zadolžitvi za posamezne bolj pomembne projekte (kar šoli tudi sta), vendar je potrebno predvideti tudi, kako jih bo občina odplačevala. Večkrat je bil izpostavljen tudi problem cest, ki so na določenih območjih precej dotrajane in je skrajni čas, da se poskrbi za odpravo tega problema. Svetnik Matej Slapar (NSi) še predlaga, naj se ob gradnji cest BO KAMNIK DOBIL SVOJE ZAVETIŠČE ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI? Zaradi zakonsko urejenega mikročipiranja psov v zadnjih letih število zapuščenih psov ne narašča, nasprotno pa velja za potepuške mačke. Občina Kamnik ima sicer od leta 2008 sklenjeno pogodbo z Zavetiščem Horjul, ki skrbi za odvoz in oskrbo zapuščenih živali v naši občini. Predlog je, da se oskrba zapuščenih živali na območju občine Kamnik začne izvajati kot obvezna javna služba s podelitvijo koncesije koncesio-narju, ki ga bo Občina Kamnik izbrala v skladu z določili. To pomeni, da bi sprejemala prijave o zapuščenih živalih, zagotavljala potrebno veterinarsko pomoč zapuščenim živalim, zagotavljala ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenim živali v zavetišču, skrbela za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim lastnikom, skrbela za ažurno vodenje registra psov, zlasti pa ulovljenih, oskrbljenih in oddanih psov ter druge naloge, določene z Zakonom o zaščiti živali ter Pravilnikom o pogojih za zavetišča za zapuščene živali. Občina naj bi za te namene prihodnje leto predvidevala enaka finančna sredstva kot v letu 2012, toje 15.000 evrov. Svetniki in svetnice so Predloga Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju občine Kamnik v prvi obravnavi sprejeli s 27 glasovi ZA in nobenim PROTI. Ob tem so opozorili, da je treba določene zadeve še doreči: zlasti to, ali je sploh potrebno izbrati koncesionarja, ko bi bila morda boljša izbira javna neprofitna služba, ki bi opravljala to delo, ter kje sploh določiti lokacijo; svetnikom se zdi odlok tudi preobširen in potreben ožje ter bolj precizne obravnave. Posebej pa je bilo izpostavljeno, da bi bila potrebna posebna pazljivost, da to ne bi postalo »biznis«. Bili so že primeri v Sloveniji, ko so živali načrtno lovili in jih odpeljali za 30 dni (rok, ko je žival lahko v oskrbi) v zavetišča, da so potem lahko izdali račun za oskrbo ali celo evtanazijo bodisi lastnikom bodisi občinam. »Ena taka žival lahko občino stane tudi do 500/600€«, opozarja svetnik Matej Tonin (NSi). poskrbi tudi za infrastrukturo, torej kabelski sistem, razsvetljavo, telefonske priključke ipd., saj je večkratno razkopavanje cest nesmiselno. V razpravah sta bila omenjena tudi šport (zlasti gradnja bazena) in kultura (sredstva bi morala biti bolje razporejena in ne tako, da se koncentrirajo samo na določene kulturne ustanove; izpostavljena je bila tudi problematika Maistrove sobe). Predlog Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2013 je bil sprejet s 23 glasovi ZA in enim PROTI. V Čistilna naprava Domžale-Kamnik potrebuje nadgradnjo Višja svetovalka za komunalno infrastukturo Suzana Stražar in direktorica JP CČN dr. Marjeta Stražar sta predstavili Investicijski program za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Na tem območju je namreč zahtevana zagotovitev terciarnega čiščenja do 22.8.2016, po tem datumu obstoječa CČN Domžale-Kamnik ne bo imela več obratovalnega dovoljenja. Občine solastnice - Kamnik, Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda in Cerklje na Gorenjskem so se z medobčinsko pogodbo odločile, da skupno pristopijo kpDtrebni investiciji nadgradnje CCN. Tako se bo izboljšal učinek čiščenja in s tem kakovost iztoka v Kamniško Bistrico ter dosegalo iztočne parametre v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju vode iz komunalnih čistilnih naprav. Zaradi velikosti investicije in možnosti za pridobitev nepovratnih evropskih kohezijskih sredstev se predlaga kandidiranje v skupnem projektu »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Dom-žale-Kamnik«. Investicijski program za nadgradnjo CCN predvideva kandidiranje občine Kamnik na razpisu Kohezijskega sklada »Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI)«. Investicija bo stala približno 37.500 evrov. Investicijski program je bil sprejet s 25 glasovi ZA in nobenim PROTI. Soglasje k sklenitvi sodneporavnave v primeru Vegrad d.d. Občinski svet Občine Kamnik je dal soglasje k sklenitvi sodne poravnave v pravdnem postopku SVET CIRIUSA DOBIL NOVO PREDSTAVNICO OBČINE KAMNIK KARLO URH Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na svoji 18. seji, 18. oktobra 2012, obravnavala zahtevek Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, kije Občino Kamnik zaprosil za imenovanje enega predstavnika lokalne skupnosti. V Svet zavoda, ki mu mandat poteče januarja 2013, je bila imenovana Karla Urh. tožeče stranke Občine Kamnik proti toženi stranki Vegrad d.d.. Slednja je v skladu s pogodbo zgradila komunalno infrastrukturo na Ljubljanski cesti v Kamniku, ni pa je brezplačno prenesla v last in posest Občine Kamnik. Ker Vegrad d.d. ni več lastnica tega tudi ne more storiti, Občina Kamnik pa ima lastnost navadnega upnika v stečajnem postopku, sta se stranki dogovorili, da druga proti drugi na podlagi te poravnave nimata nobenih obveznosti več. Za delovanje Občinskega sveta 31.000 evrov Ob nujni racionalizaciji porabe javnih finančnih sredstev na vseh področjih, za katere je odgovorna lokalna skupnost, se ocenjuje, da je mogoče za leto 2013 za namen dela članov Občinskega sveta v občinskem proračunu zagotoviti največ 90 evrov mesečno na posameznega člana oz. 1.080 evrov na letni ravni. Planirana sredstva v navedeni višini bodo po oceni predlagatelja zadostovala za zagotavljanje pogojev za delo članov Občinskega sveta v proračunskem letu 2013. Ob predpostavki, da bi bila planirana sredstva tudi v celoti porabljena, je potrebno v proračunu za leto 2013 za vseh 29 članov Občinskega sveta na letni ravni zagotoviti 31.320 evrov. Svetniki so predlog obravnavali in ga tudi sprejeli. Poročevalka s seje KATJA URANKAR Odprt odsek ceste v naselju Tunjiška Mlaka 10. oktobra je župan Marjan Šareč skupaj s podžupanoma mag. Julijano Bizjak Mlakar in Damjanom Hribarjem, predsednikom Krajevne skupnosti Tunjice Antonom Šuštarjem in svetnico Občinskega sveta Občine Kamnik mag. Suzano Šimenc uradno odprl odsek ceste v naselju Tunjiška Mlaka - aniše 1. V sredo, 18. julija 2012, so se zaključila gradbena dela ureditev JP št. 660396 Tunjiška Mlaka-Laniše 1 ter sanacija mostu. Dela za ureditev javne poti so obsegala širitev vozišča, ureditev odvodnjavanja ter zamenjavo ustroja v debelini 50 cm. Kot protiprašno zaščito se je na nevezano nosilno plast tampona izvedela vezana zgornja nosilna plast iz obrabno in zaporne plasti asfalta v debelini 7 cm. Vrednost investicijeje znašala 20.000 evrov. Gradbena in sanacijska dela je opravilo podjetje Žurbi Team d.o.o.. V hladnem popoldnevu je zbrane najprej pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Tunjice Anton Šuštar in se zahvalil županu, občinski upravi, svetnici Občinskega sveta Občine Kamnik mag. Suzani Šimenc ter podjetju Žurbi Team d.o.o., ki sovsak na svojem področju omogočili, da je 100 me-trovjavnepotisedajurejene. Čestitkam se je pridružil tudi župan Marjan Šareč in dodal: »Verjamem, da bo cesta krajankam in krajanom omogočila večjo varnost.« Prav tako je poudaril, da občinska uprava ne dela nikakršnih razlik med posameznimi krajevnimi skupnosti ter si s predvidenimi investicijami prizadeva k učinkoviti ureditvi lokalnih cest.« Pred slavnostnim prerezom trakuje prenovljeni odsek ceste blagoslovil Župnik Pavle Juhant, za kulturno popestritev dogajanja paje poskrbel Tunjiski oktet. Besedilo in fotografije: JANJA ZORMAN MACURA 100 let šolske stavbe v Mekinjah v Solaje središče kraja, brez nje bi bile Mekinje kot balkon brez rož Šolska stavba v Mekinjah ima letos sto let, skozi njena vrata so prihajale in odhajale generacije mladih z znanjem, željami, sanjami, lepimi spomini, pa tudi kako bridko izkušnjo. V letošnjem jubilejnem letu si je šola nadela prenovljeno podobo in pridobila nove prostore. »Podružnična osnovna šola Mekinje daje kraju svoj pečat in brez nje bi bik Mekinje kot balkon brez rož. Ne gre le za stavbo, gre za vzgajanje in izobraževanje novih in novih generacij, ki se bodo zavedale, kje so se šolale in tako čutile pripadnost kraju«, so pomenljive besede, s katerimi je župan Marjan Šarec na pot pospremil tudi jubilejni krajevni zbornik, ki so ga z mnogimi urami prostovoljnega dela in pisanja ustvarili krajani, nekdanji in sedanji učenci, učenke, učitelji in učiteljice šole. Vsi, ki jih radosti misel na me-kinjsko šolo in imajo radi svoj kraj, so se v soboto, 13. oktobra, udeležili jubilejne kulturne prireditve na prostranem travniku nasproti stoletne šolske lepotice. Zdravljica združenih zborov in šolska himna v izvedbi učenk in učencev mekinjske podružnice Osnovne šole Frana Albrehta sta naznanili slovesnost ob stoletnici šolske stavbe v Mekinjah. Skozi čas sta šolstvo in šola preživela različna obdobja, politične spremembe, šolske reforme, vojne ... »Šolska stavba v Mekinjah bi nam lahko veliko sporočila, med drugim tudi to, da je bila slovesno odprta 15. 9. 1912, da je takrat v šolo hodilo okrog 140 otrok, da je bila šolska stavba med drugo svetovno vojno vojašnica, bolnica, celo razgledni stolp je imela na strehi, okrog šole je skozi čas gostila čebelnjak, šolski vrt, sadno drevje, vrtno lopo, da je bila zaradi spremenjenih šolskih okolišev, deloma tudi reform na področju šolstva, leta 1965 priključena k Osnovni šoli Frana Albrehta«, je pot mekinjske šole opisal ravnatelj OŠ Frana Albrehta Rafko Lah. Šola je bila kar nekajkrat obnovljena, še posebej ob 50-letm-ci in letos ob 100-letnici. »Danes je za šolo Frana Albrehta, še predvsem za PŠ Mekinje velik dan. Veselimo se, da je Občina Kamnik in njeno vodstvo s to investicijo omogočila učencem in zaposlenim boljše pogoje za bivanje in učenje, šolsko stavbo pa po dolgem času sanirala. Nova energetsko učinkovitejša streha, pridobitev učnih prostorov v mansardi in urejena fasada so bistvene spremembe in pridobitve šolske stavbe v Mekinjah. Še posebej vzpodbudno je, da sta v zadnjem obdobju šola in lokalna (krajevna) skupnost skozi različne aktivnosti, projekte, odkrili žlahtne možnosti za sodelovanje, kar povečuje vrednost šole in kraja, v katerem se nahaja«, je poudaril Rafko Lah. Zahvalil se do vseh smo s kolegicami skrbno načrtovale vključitev naših učencev v priprave na današnji dan. Predvsem smo dogodku želele dati vsebino. Prava žlahtnost le te pa se lahko nahaja le v ljudeh in njihovem delu, zato smo mnogo dejavnosti naravnale na spoznavanje naših Mekinj, Meki-njčanov, naše zgodovine. Skupaj z vami smo odkrivali dediščino naših prednikov in skupaj nam je uspelo prispevati delček za naše zanamce. V zborniku, v šoli Šola se je v sto letih močno spremenila. Kako je potekal pouk nekoč in danes so uprizorili učenci dramskega krožka mekinjske šole. Ko se kolo zgodovine zavrti nazaj je zanimivo in poučno za vse nas. Skupinskafotografija učencev in delavcevpodružnične osnovne šole v Mekinjah, v letošnjemjubilejnem šolskem letu. je krajanom, sodelavkam in sodelavcem šole, ki so znali in zmogli sodelovati pri pripravi prireditve, razstave in zbornika. Vodja podružnične šole v Mekinjah Jana Svetec je toplo pozdravila vse zbrane. »100 let je stara naša slavljenka, zelo je lepa, tako njena notranjost kot zunanjost. Pravo lepoto pa so vanjo vtkali že naši predniki, ki jim je bila šola v kraju vedno pomembna vrednota, naši učitelji in učiteljice, ki so svoj poklic opravljali kot pomembno poslanstvo, in seveda tudi otroci, ki so to šolo nekoč obiskovali. S spoštovanjem in okoli nje ter tukaj na prireditvenem prostoru, je moč videti in čutiti, da zmoremo z roko v roki opraviti delo, v katerem se iskri znanje, pomoč, sodelovanje. Mnogo vas je, ki ste bili z veseljem del zgodbe, ki jo piše stoletnica mekinjske šole.« Zbornik Od doma do šole obeležuje dve stoletnici Dobro sodelovanje šole, kraja ter krajank in krajanov je pohvalil tudi predsednik Krajevne skupnosti Mekinje Matej Slapar. Občini Kamnik se je zahvalil za posluh in modrost, da je pred Vkulturnemprogramu so nastopili krajani in nekdanji učenci šole. začetkom letošnjega šolskega leta temeljito obnovila šolsko stavbo, ki je tako zelo pomembna za razvoj kraja. Poleg stoletnice podružnične šole je spomnil tudi na lanskoletno stoletnico društvenega doma. Obe stavbi sta tesno povezani z življenjem v kraju, z njegovim razvojem. Pomembna jubileja obeležuje tako prireditev kot obsežen zbornik, ki preko arhivskih dokumentov in skozi pripovedovanja domačinov povzema pestro šolsko, kulturno in športno dogajanje kraja. Zbornik ob 100-letnici Društvenega doma (1911-2011) in šolske stavbe (1912-2012) v Mekinjah sta izdali in založili Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik in Krajevna skupnost Mekinje. Uredniški odbor so sestavljali: Tone Ftičar, dr. Damjan Hančič, Andreja Humar Gruden, Renata Semprimožnik, Matej Slapar, Jana Svetec, Janez Bergant, za lekturo so poskrbele: Ana Gruden, Jana Jus, Tadeja Kilar, Dragica Kovačič, Irena Mili-vojevič Kotnik, zbornik sta uredili Jana Svetec in mag. Andreja Humar Gruden. Janez Bergant pa je zbornik grafično opremil, izdelal prelom in naslovnico. Zaposlenim na šoli, nekdanjim in sedanjim učencem in učenkam, krajankam in krajanom je besede zahvale namenil tudi župan Marjan Šarec. »Obpogledu na nedavnoprenovljeno šolo, kjer smo obnovili dotrajano fasado, okna, ostrešje in kritino, izdelali mansardo ter uredili telekomunikacijske -vode in javno razsvetljavo v okolici šole, je današnja slovesnost ob 100. obletnici šole še toliko bolj svečana. Kljub nekaterim pomislekom ali je vredno -vlagati -v podružnične osnovne šole, ostaja naše stališče trdno in neomajno. Podružnična osnovna šola Mekinje daje kraju svoj pečat in brez nje bi bile Mekinje kot balkon brez rož. Ne gre samo za stavbo kot tako, gre za -vzgajanje in izobraževanje novih in novih generacij, ki se bodo zavedale, kje so se šolale in tako bodo čutile pripadnost svojemu kraju. Vsem mladim umom, ki obiskujejo mekinjsko šolo želim, da bi se v njej počutili lepo in se skrbno ter zavzeto učili. Učiteljicam, učiteljem in ostalemu strokovnemu osebju pa mnogo marljivih in pridnih učencev, da bodo spomini na dneve v šolskih učilnicahprijetni.« Slovesno prireditev in jubilej šole je toplo pozdravila državna Dva pomembnajubileja zaznamujeta Mekinje: lansko letoje minilo sto let od izgradnje krajevnega društvenega doma, letos pa sto let šolske stavbe in šolstva. Slovesnosti pod šotorom naprostranem travniku nasproti stoletne šolske stavbe seje udeležilo veliko krajanov, gostov in drugih, ki imajo radi in spoštujejo kraj Mekinje. sekretarka Ministrstva za izobra-ževanje^ znanost, kulturo in šport Mojca Škrinjar, ki je preko zanimive zgodbe poudarila, da naj v šoli rastejo otroci, ki si upajo vprašati, učitelji, ki bodo s svojo strokovnostjo in modrostjo znali odgovoriti, in starši, ki jim bodo zaupali. S srčnostjo in sodelovanjem je nastala stoletna zgodba Prijetna slovesnost, zanimiva razstava, ki je prikazala šolo skozi sto let obstoja in ustvarjalnost krajanov, in obsežen zbornik ob jubileju šole in društvenega doma so rezultat izrednega sodelovanja učiteljic in učiteljev, delavk in delavcev podružnične šole v Mekinjah, krajank in krajanov. Prispevali so mnogo ur dragocenega časa, energije in dela za svojo šolo, svoj kraj. Kulturni program jubilejne prireditve so ustvarili nekdanji in sedanji učenci šole pod vodstvom nekdanjih in sedanjih šolnikov. Dramsko igro in sokolsko vajo sta pripravili Jana Svetec in Tamara Bračič, ljudske plese je učence naučil krajan Franci Poljanšek, na harmoniki pa jih je spremljal Simon Sitar, plesni vložek je pripravil Damjan iz plesne šole Miki, pevski zbor je vodila Marija Katarina Plahuta. Poleg učencev mekinjske šole so program, ki ga je z izbranimi besedami povezal krajan Tone Ftičar, obogatili še godbeniki iz Stranj, Mekinjski oktet, Marko Petek, glasbena družina Smolnikar - Manca, Matic in Primož, harmonikar Robert Smolnikar, učiteljski pevski zbor, ženski zbor Mekinjske cvetke, solo pevka Sabina Gruden, Otroški zbor podružnične šole Mekinje, dramski krožek učencev podružnične šole Mekinje, telovadci, plesalci ljudskih plesov in plesalci plesne šole. Krajevno praznovanje se je nadaljevalo ob druženju in glasbi ansambla Grintovci. Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ 4 26. oktober 2012 KAMNIKVREGIJI IN ŠIRŠE Kamniški OBČAN Srce Slovenije in kamniški turizem uspešno na sejmu Narava-zdravje Na letošnjem sejmu Narava-zdravje, ki je med 11. in 14. oktobrom potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je predstavljajo tudi območje Srce Slovenije skupaj s partnerji Terme Snovik, Velika planina in Zdravilni gaj Tunjice. Obiskovalcem sejma so predstavili aktualno turistično ponudbo: telovadnico v naravi in termalne užitke v Termah Snovik, aktivni turizem na Veliki planini, energijske točke v Naravnem zdravilnem gaju Tunjice ter karavaning in nove kolesarske poti po Srcu Slovenije. V sodelovanju s ponudniki z območja so pripravili mini tržnico z zdravimi lokalnimi pridelki iz Srca Slovenije. Obiskovalcem so ponudili izdelke iz mleka (Sirarstvo Paternoster, Kmetija Pr'Gabrsk), zeliščne izdelke (Pavla Rozina in Magdalena Metelko), med in medene izdelke (Čebelarstvo Vozelj in Čebelarstvo Kokalj), domača peciva (Kmetija Smerkolj) in rokodelske izdelke (Daniela Pirman). Kot je povedala Polona Grahek iz družbe Velika planina d.o.o., je namen njihove prisotnosti na sejmu Narava zdravje, da obiskovalce povabijo na jesenski izlet na Veliko planino, kjer si lahko odpočijejo od vsakdana, napolnijo pljuča s svežim zrakom in uživajo v neokrnjeni naravi, v okrepčevalnici Zeleni rob pa si dnevno lahko privoščijo enolončnico in najboljše sirove štruklje. Obiskovalce sejma je v planinski raj vabil tudi pastir v svojem tipičnem oblačilu »pwajš«. Predvsem otroci so se fotografirali z njim, pozornost pa so pritegnili tudi zvoki iz roga. »Pastir je navdušencem razlagal o življenju na planini, dostopu na planino ter številnih možnostih preživljanja prostega časa na Veliki planini Skupaj s Termami Snovik in Zdravilnim gajem Tunjice smo pripravili tudi nagradno igro, pet srečnežev pa se bo brezplačno odpeljalo na Veliko planino«, je povedala Polona Grahek Terme Snovik so v svoji sejemski predstavitvi namenile pozornost prihajajočim krompirjevim počitnicam, savna programom, jesensko zimski ponudbi in novi ponudbi - telovadnici v naravi. Gre za nekakšen fitnes na prostem z devetimi postajami in trim stezo v dolžini 3,2 km, na katerih je postavljenih 12 vaj za krepitev telesa in razvoj koordinacije. »Zanimanje je vzbudila tudi ponudba dogodkov: žive jaslice, silvestrovanje v kopalkah in božična idila ter pohodniške in kolesarske poti. Mimoidoči so izpolnjevali nagradne vprašalnike. Razdelili smo kar nekaj kuponov za popuste na wellness pakete. K stojnici smo privabljali obiskovalce z domačimi bio jabolki, ki jih je priskrbel Center za razvoj Litija Poleg naše stojnice je bil ves čas prisoten tudi planšar z Velike planine«, nam je povedala Karmen Kajba, izvršna direktorica Term Snovik. »Za nas je zelo pomembno, da se pojavimo na tem sejmu, saj smo v naravi in delamo za zdravje, kot je tudi ime sejma Narava&Zdravje. Dobro je, da smo se predstavljali v prvi dvorani, kjer je bilo veliko prostora in je bilo dovolj intime, da smo se lahko posvetili obiskovalcem«, sta povedala Drago Vrhov-nik in Katja Jelovčan iz Zdravilnega gaja Tunjice. Tudi sicer redno sodelujejo na predstavitvah in različnih promocijah. »Vedno gremo radi na predstavitve, kjer sodeluje Srce Slovenije, vedno prinesejo s seboj veliko dobre volje in srčnosti, dobro so organizirani in poskrbijo za mala in velika presenečenja Letos so bila vsem na voljo brezplačna mah Snovik, izlet na Veliko planino, kopanje v Termah Snovik, sprehod v parku Arboretum Volčji Potok in obisk Zdravilnega gaja Tunjice. Srbski obiskovalci so se z veseljem ustavili na Trgu republike, saj jih je promocija kamniških znamenitosti zanimala. Beograjčani so nas lepo sprejeli, všeč jim je bila naša glasba, ob zvokih harmonike so plesali in se zanimali za obisk naših krajev,« je o skupni promociji dodala Polona Grahek, vodja marketinga Velike planine d.o.o. Vse več zanimanja za karavaning po Srcu Slovenije Srce Slovenije se je z novimi kolesarskimi potmi in mrežo postajališč za avtodome konec septembra predstavljalo tudi na sejmu Kamping & Karavaning v Ljubljani. Na razstavnem prostoru Srca Slovenije se je predstavilo 21 različnih turističnih ponudnikov in pridelovalcev lokalne hrane ter izdelovalcev domače obrti. Razgibano območje Srca Slovenije, vzhodno od Ljubljane, je s številnimi naravnimi lepotami in ohranjeno dediščino idealna izbira za kolesarski izlet ali počitnice z avtodomom. Srce Slovenije je na sejmu predstavilo zloženko Karavaning po Srcu Slovenije, v kateri je opisanih 14 počivališč za avtodome in trije kampi. Gre za male podeželske ponudnike, od kmetij, gostiln, športnih centrov in kulturnih znamenitosti, ki oblikujejo prijazno destina-cijo za avtodome. Nov turistični produkt Karavaning po Srcu Slovenije je novinarjem na tiskovni konferenci že 19. septembra v kavarni Sputnik v Ljubljani predstavila Ana Savšek iz Centra za razvoj Litija. Kot so nam povedali na Centru za razvoj Litija, zaradi velikega interesa udeležencev karavane po Srcu Slovenije nameravajo organizirati že četrto promocijsko karavano avtodomov, ki bo potekala tretji vikend v decembru in bo v znamenju predprazničnega dogajanja. Celotna karavana bo potekala na območju občine Kamnik, udeleženci pa bodo obiskali Terme Snovik, Goro sv. Miklavž in Veliko planino. Na sejmu so predstavili tudi nov kolesarski vodič po območju Srca Slovenije, katerega pa smo našim bralcem predstavili že v prejšnjih dveh številkah Kamniškega občana. Kamnik na predstavitvi Osrednje regije v Beogradu Na letošnjem sejmu Narava-zdravje se je kamniški turizem uspešno predstavil v okviru območja Srce Slovenije, s pomočjo katerega so moči združili Terme Snovik, Velika planina in Zdravilni gaj Tunjice. Na razstavni prostor je vabil tudi velikoplaninski pastir s svojim rogom. zdrava jabolka. Srce Slovenije prinaša vedno nove poti in možnosti odkrivanja lepote okoliških krajev. Seveda pa nam je bilo v veliko veselje sodelovati in si deliti prostor s Termami Snovik in Veliko planino. Veseli naju, da smo naredili nagradno igro in da je vsak izmed nas podaril nekaj svojih storitev in da smo tako še bolj pritegnili pozornost obiskovalcev.« Katja in Drago sta tudi zadovoljna z odzivom obiskovalcev sejma, ki so se zanimali tako za celovito ponudbo Zdravilnega gaja, kot tudi za nov produkt »glineni pripravek za nego zob« kot naravno sredstvo za čiščenje zob, izdelano iz zelišč, gline in soli. Obiskovalce so tudi opozorili na trifrekvenčno-tri-dimenzionalno kupolo, ki so jo v teh dneh postavili v Zdravilnem gaju. Gre za sozvočje naravnih materialov, ki se zlijejo v okolje, prostor pa je namenjen za spro-stitvene meditacije. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik se je v petek, 5. oktobra, v okviru Javnega zavoda Turizem Ljubljana udeležil predstavitve Osrednjes-lovenske regije v Beogradu. Kot so nam povedali na Zavodu, je bil namen obiska v srbski prestolnici predstavitev Osrednje Slovenije in v okviru nje občine Kamnik, za katero so obiskovalci pokazali izredno zanimanje. Dogajanje na Trgu republike v Beogradu sta popestrila maskota Ljubljane, Ljubljanski zmajček in orkester harmonikašev Pustotniki, ki so igrali na dvonadstropnem panoramskem avtobusu Veseli Janez, ki je poslikan tudi z motivi občine Kamnik. Promocijskega dogodka se je udeležilo približno 10.000 obiskovalcev. Prisostvovala sta tudi Franc But, veleposlanik RS v Srbiji, ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo RS mag. Radovan Žerjav ter osebnosti iz srbskega javnega življenja. Predstavitev so povzeli številni mediji, občina Kamnik pa je bila v okviru Osrednjeslovenske regije predstavljena tudi v dveurni oddaji Žikina šarenica na RTS. »Promocije smo se udeležili tudi kamniški turistični ponudniki, in sicer Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, hotel Malograjski dvor, Terme Snovik in Velika planina. Pripravili smo skupno ponudbo, in sicer dvodnevne pakete za obiskovalce. Paket vključuje spanje z zajtrkom v hotelu Malograjski dvor oz. v Ter- 30 let ekstremnih športnih podvigov ultramaratonca Hilarija Ultramaratonski kolesar Radovan Skubic Hilarij se je v začetku septembra lotil podviga, v okviru katerega je nameraval s kolesom prekolesariti vseh 211 slovenskih občin. Prve kilometre iz Geometričnega središča Slovenije do Moravč so znjimv olimpijskem duhu kljub dežju prekolesarili tudi mladi člani KolesarskegadruštvaCal-cit iz Kamnika pod vodstvom MohorjaVrhovnika. Po odmevnem startu je Hilarij moral projekt prekiniti. Med četrtim dnevom kolesarjenja, 3. septembra, je namreč pri Cerknem padel in se poškodoval. Po zdravljenju v UKC Ljubljanaje večina poškodb pozdravljenih, njegovo počutje pa dobro. Naslednje leto spomladi si želi projekt 211 lipovih listov dokončati in v celoti povezati zeleno Slovenijo. Ostalo muješe155 občin in za približno 2.200 kilometrov kolesarjenja po Sloveniji. Kamniško občinoje Hilarij že obiskal, in sicer2. septembra, žal pa lipovega lista predstavnikom občine ni predal. »Hilarijeva pot je zgodba o uspehu, sajje z močno voljo premagoval težave in je zato lahko vzor nam vsem«, Franci Rokavec (župan Občine Litija), Aleksandra Gradišek (direktorica Centra za razvoj Litija), Radovan Skubic Hilarij, Primož Zupančič (župan Občine Dol pri Ljubljani) in Sandi Češko (ustanovitelj podjetja Studio Moderna) je na dogodku »Hilarij se vrača domov« v Zagorju ob Savi konec septembra povedal Sandi Češko, ustanovitelj multinacionalne korporacije Studio Moderna, ki že vseskozi podpira Hilarijeve projekte. Poleg županov občin Zagorje ob Savi, Litija, Dol pri Ljubljani in Mengešje na dogodku sodelovala tudi Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija. Hilariju je v znak povezovanja in podpore podarila kruh v obliki srca, ki so si ga po koščkih razdelili vsi prisotni. Obiskovalci so si v Delavskem domu v Zagorju, ob glasbenem nastopu domačinaVlada Poredoša s sinovoma, ogledali razstavo Hilarijevih projektovv 30 letni športni karieri. Seznanili so se tudi z novimi kolesarskimi potmi po območju Srce Slovenije, ki jihje pred kratkim v kolesarskem vodiču izdal Center za razvoj Litija. Povezovanje mladih v Litiji in Kamniku V Srcu Slovenije poteka nov projekt z imenom Podjetništvo v Srcu, ki je bil podprt s strani LAS Srce Slovenije z evropskimi sredstvi. Pri njem sodelujejo partnerske organizacije Mladinski center Litija, Mladinski center Kotlovnica Kamnik in Center za razvoj Litija, ki bodo skupaj izvedle program usposabljanja za podjetnike, ki bodo lahko svoje ideje pripeljali do prvih pravih poslov. Uvodni seminar je v Kamniku potekal 23. oktobra, v Litiji pa 24. oktobra. Mladi, brezposelni, študenti, diplomanti, starejši od 40 let in ostali potencialni podjetniki imajo edinstveno priložnost aktivno sodelovati v ciklu seminarjev, delavnic in podjetniških omizij ter razvijati svoje poslovne ideje vse do končne realizacije. Kandidati bodo deležni vsebin, kot so generiranje, izbor in evalvacija podjetniških idej, raziskave trga, tržno oblikovanje produkta/storitve, formalne zahteve za ustanovitev podjetja, veščinejavnega nastopanja, poslovno komuniciranje, osebnostna rast, marketing in razvoj blagovnih znamk, komuniciranja z različnimi javnostmi, itd. Delavnice bodo spremljali strokovni seminarji, katerih namenje seznaniti udeležence z glavnimi prelomnimi točkami in rešitvami v procesu nastajanja podjetja. Posebej pomembna bodo podjetniškaomizja, na katerih bodo uspešni podjetniki z različnih področij s kandidati delili svoje dragocene izkušnje. V SRCU SLOVENIJE In the Heart of Slovenia WWW.SRCE-SLOVENIJE.SI KAMNIK, REGIJA IN ŠIRŠE 26. oktober 2012 5 Jesenski sejem v Komendi v presežnikih V okviru jesenskega sejma v Komendi sta novoustanovljeno Gozdarsko društvo Lisjak in Zavod za gozdove Slovenije pripravila atraktivno tekmovanje za gozdarje in zasebne lastnike gozdov. Veliko število obiskovalcev je navdušeno spremljajo tekmovanje z motorkami v naslednjih disciplinah : precizno podiranje droga na balon, odrezovanje kolutov, kombiniran rez pod naklonom 0°, kombiniran rez pod naklonom 25° ter izvlek lesa - vlečenje jeklenice in pravilno zapenjanje hloda. Med 14 tekmovalci iz različnih krajev Slovenije je z vsemi nalogami najbolj vešče, natančno in v najkrajšem času opravil Miha Brleč iz Zgornjih Palovč pri Kamniku in se veselil tudi lepe nagrade; motorne Žage Husquarna. Ugnal je celo sedemkratnega državnega prvaka Janka Mazeja. Kot pravi 22-letni Miha, je delo z motorno žago njegovo vsakdanje delo, njegov delovnik. Tradicionalni jesenski sejem v Komendi, ki ga organizira domači Konjeniški klub Komenda v sodelovanju z Občino Komenda, je v treh dneh od petka, 5. oktobra, do nedelje, 7. oktobra, privabil v Komendo kar 65.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi tujine. Na 30.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se je predstavljalo 500 razstavljavcev, med njimi vsi najpomembnejši izdelovalci in prodajalci kmetijske, gozdarske, gradbene in komunalne mehanizacije, opreme in orodja ter številni ponudniki opreme za ureditev hiš in vrtov. Predstavila so se tudi društva, okoliške kmetije in ustanove, med njimi Kmetijsko gozdarska zbornica, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Biotehniški center Naklo, Ustanova Petra Pavla Glavarja, društvo Stari traktor Moste, turistična in čebelarska društva ... Na slovesnosti ob odprtju sejma s pozdravnimi nagovori in kulturnim programom so sodelovali otroška skupina Avrikelj, folklorna skupina društva upokojencev, domače mažoretke in godba. Tudi tokratni sejem je potrdil, da se je v dobrem desetletju razvil v eno največjih sejemskih dogodkov pri nas z zanimivim in raznovrstnim programom kmetijske, gozdarske, komunalne, gradbene mehanizacije in pridobivanja energije na naraven način ter vrtnarjenja za široko potrošnjo. Medtem, ko je prvi sejem v Komendi obsegal vsega 200 kvadratnih metrov razstavnih površin, je letošnji obsegal 30.000 kvadratnih metrov površin, od katerih je asfaltiranih kar 12.000 kvadratnih metrov, samo letos so asfaltirali 4.000 kvadrantih metrov. »Z urejenimi površinami, z urejenim prometom in spremljajočim programom je sejem v Komendi postal prepoznavna gospodarska dejavnost ne le v občini, temveč na Gorenjskem, v Sloveniji in izven nje«, je ob odprtju z zadovoljstvom povedal Lojze Lah, duša sejma in predsednik Konje- niškega kluba Komenda. Ob tem je opozoril tudi na težave kmeta in delavca: »Le z modrim ukrepanjem, s skrbjo za kmeta in delavca, ki sta že nič kolikokrat potrdila in dokazala, da sta delavna in znata delati, se bomo izvlekli. Zal se mi dozdeva, da odgovorni v državi ne razmišljajo tako.« Sejemsko dogajanje je vselej povezano tudi z izobraževanjem, predstavitvami in družabnim programom. »Vprogramu predstavitev namenjamo poudarek varnosti in zdravju pri gozdarskem delu in delu z motorno žago. Za ta program smo se odločili zaradi vse več nesreč pri delu v gozdu. S programom predstavitve sodobne tehnologije, orodij in raznovrstne mehanizacije je sejem naravnan k izobraževanju in pravilnemu ravnanju pri delu v gozdu in z lesom«, je povedal Stane Stebe, predsednik odbora za sejme v KK Komenda. Vse tri dni so tako potekale zanimive predstavitve varnega dela z motorno žago, proizvajalci gozdarske opreme in obdelave lesa pa so na posebnem prostoru pripravili predstavitev cepilnikov in spravilo lesa iz gozda s pravim gozdarskim traktorjem. Opozorili so na les kot pomemben ekološki energent s prikazom ogrevalne opreme. Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sta pripravili izbor inovativnega mladega kmeta, ki je postal Peter Rozman iz Stražišča pri Kranju. Na svoj račun so prišli tudi kupci različnih izdelkov široke potrošnje in obiskovalci, ki Letošnji sejem kmetijske, gozdarske, komunalne in gradbene mehanizacije in pridobivanja energije na naraven način ter vrtnarjenja za široko potrošnjo so z državnim sekretarjem Ministrstva za kmetijstvo in okolje Brankom Ravnikom in komendskim županom Tomažem Drolcem odprli predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko 'Zupančič, organizatorja sejma predsednik KK Komenda Lojze Lah in predsednik odbora za sejme v KK Stane Stebe ter Mile Miloševič iz Sremske Mitrovice, s katero so lani na sejmu v Komendi podpisali pismo o prijateljskem sodelovanju med dvema občinama in sejmoma. jim obisk sejma pomeni tudi priložnost za srečanja in družabnost. Ob odlični sejemski in gostinski ponudbi ter pestrem zabavnem programu z nastopi zabavnih in narodnozabavnih ansamblov zagotovo nikomur ni bilo dolgčas! VERA MEJAČ Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV ZDRUZENJEBORCEVZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA KAMNIK Glavni trg 24, 1241 Kamnik KOMEMORACIJE OB 1. NOVEMBRU, DNEVU SPO- MINANA MRTVE Petek, 26. oktober2012 Komenda Ob11. uri Pri spomeniku padlih v NOB Črna Pri spomeniku padlih v NOB Motnik Ob 12.30 uri Pri spomeniku padlih v NOB Špitalič Pri spomeniku padlih v NOB Duplica Ob 9. uri Pri spomeniku padlih v NOB Šmarca Ob 10. uri Pri spomeniku padlih v NOB Rudnik Ob 10.30 uri Pri spomeniku NOB Nevlje Pri spominski plošči NOB Sela Ob 16. uri Pri spominski plošči NOB Šmartno Pri spomeniku padlih v NOB Rakitovec Pri spomeniku padlih v NOB Zgornje Stranje Ob 11.30 uri Pri spomeniku padlih v NOB Loke Pri spominski plošči na šoli Torek, 30. oktober 2012 Kamnik-Žale Ob 16. uri Pri grobišču padlih v NOB in spomeniku padlih v I. svetovni voini Četrtek, 1. november, 2012 Tuhinj Ob 9. uri Pri spomeniku padlih v NOB - Prevoie KULTURNO DRUŠTVO PRIDEN MOŽIC http://www.kdpm.org/, 031 775 700 Četrtek, 25. oktober 2012, ob 18.00 SNEGULJČICA Lutkovna predstava Mini teater Ljubljana Abonma Kam'nček in za izven Vstopnina: 5 eur Petek, 26. oktobra 2012, ob 20.00 v Klubu Kino dom ORIENT HAFLA KUOD Bayani, Arabska hitra kuhinja in KDPM Arabski večer s kulturnim programom in kulinaričnimi dobrotami Vstopnina: 20 eur Obvezne rezervacije na: natasa.kocar@gmail.com ali 041 826 372 Sobota. 3. novembra 2012. ob 19.00 SLAVNOSTNI KONCERT OB 130-LETNICI PRVEGA SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA LIRA Gostje: Slovenski oktet in Vipavski tamburaši Slavnostni govornik: dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije Vstop prost, možnost prostovoljnih prispevkov Četrtek. 8. novembra 2012. ob 19.30 STAR FOTR Monokomedija z Janezom Hočevarjem - Rifletom SiTi Teater BTC Maistrov abonma in za izven Vstopnina: 15 eur / 12 eur - mlajši od 26 let ter upokojenci Torek. 13. novembra 2012. ob 20.00 v Klubu Kino dom HANG Glasbeni večer Kulturno društvo Bežigrad Glasbeniki: Bori Magdalene, Lado Jakša, Julija Temlin, Boris Romih, Najke Makuc, dr. Drago Ocepek, Tomaž Gorjup in Matjaž Weingerl V sodelovanju z JSKD Ol Kamnik Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz preko 031 775 700 ali info@domkulture.org. Četrtek. 15. novembra 2012. ob 19.30 SREČEN KONEC SVETA Črna komedija Ad hoc teater Igrajo: Uroš Potočnik, Miha Brajnik in Gorka Berden Vstopnina: 10 eur v predprodaji / 12 eur na dan predstave / 8 eur abonenti DKKdo8.11. Več informacij na : www.domkulture.org Rezervacije in prodajavstopnic: Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in četrtek od 9.00 do 17.00. tel.številka: 031 775 700 e-pošta: info@domkulture.org in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK www.kam. sik.si. 01 320 55 86 Torek. 6. novembra, ob 19. uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik PREDSTAVITEV KNJIGE PSI, slovenskega avtorja Erosa, sicer ner-azkritega pisca. Knjiga je v slovenskem knjižnem prostoru označena za knjižni čudež, saj je navkljub svoji ceni prodajna uspešnica. Predstavil jo bo Bojan Maroševič, dramski igralec, glasbenik in ljubitelj pisane slovenske besede, ki je knjigo spoznal že v času nastajanja, saj pisca osebno pozna. Petek. 16. novembra, ob 19. uri v Komendi Predstavitev knjige Ivan Selan: Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa avtorja dr. Marka Žerovnika. Predstavitev knjige sovpada s 110-letnico rojstva Ivana Selana. SREČANJA S KNJIGO Sreda. 14. novembra, ob 19. uri. Matična knjižnica Kamnik (čitalnica) Kim Edwards: Hči varuha spominov Roman ima za osnovo resnični dogodek. Norah in zdravnik David sta srečen zakonski par. Nekega zimskega dne mora David nujno odpeljati ženo na porodniški oddelek. Srečni dogodek se spremeni v prikrito moro, ki za vedno spremeni življenje vpletenih. Vodi: Danijel Bezek Četrtek. 15. novembra, ob 17. uri v Šoli Šmartno v Tuhinju (knjižnica) Yann Martel: Pijevoživljenje S knjigo Pijevo življenje se podajamo na nevarno potovanje preko Tihega oceana. V samoti branja se samosprašujemo o svojih vrednotah, svojih ciljih, svoji ogroženosti. Vodi: Ivanka Učakar POTOPISNI PREDAVANJI: Študentski klub v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik Sreda. 7. november, ob 19.00v Matični knjižnici Kamnik SKRIVNOSTNI IRAN Gvido Pevec Sreda. 21. november, ob 19.00 v Knjižnici Komenda POZABLJENI KANJONI ZANSKARJA IN LADAKA - s konji skozikanjone indijske Himalaje. Mare Lakovič ŠOLA IDEJ http://www.solaidei.si/. 031 616 400 Četrtek. 8. november 2012. ob 19. uri ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE »KUKAVICE« UMETNICE NINE KOŽELJ. V glasbenem programu bodo nastopili fantje skupine Kontrabant. Razstava bo na ogled do 8. decembra 2012. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO TICO http://www.tico.si. 386 51/ 66 39 77 Sobota. 27. oktobra 2012. ob 19. uri v Kulturnem domu Šmarca pri Kamniku. KOMIČNA GLEDALIŠKA PREDSTAVA OH, TA FEJSTBUUK ALI POLDI SE ŽENI Produkcija: KUDTico Avtor in igralec: Mathias Štefančič Režija: Bojana Mišič 6 26. oktober 2012 POGLEDI KAKŠNA JE PRIHODNOST EU? Ob svetovnem dnevu učiteljev smo se pogovarjali z Rafkom Lahom, ravnateljem OŠ Frana Albrehta KAMNIŠKE OSNOVNE ŠOLE DELAJO DOBRO Da bi poudaril njihovo poslanstvo in pomen za družbo, je Unesco 5. oktober razglasil za svetovni dan učiteljev. Dan je namenjen vsem, ki iz dneva v dan v učilnicah in predavalnicah skrbijo za izobraževanje, pa tudi za vzgojo, ne le za znanje, ampak tudi za vrednote. Ob novih napovedih zniževanja plač in odpuščanja so v učiteljskih vrstah zaskrbljeni. Svetovni dan učiteljev so letos praznovali pod geslom Postavite se za učitelje!. Zagotovo je ob takšnem dnevu več kot primerna misel C. Everet Koop: »Življenje ne zagotavlja večje odgovornosti, večjega privilegija, kot je vzgoja naslednje generacije.« Ravnatelj Osnovne šole Frana Albrehta Rafko Lah se je odzval našemu povabilu k pogovoru o trenutnem stanju slovenskega in kamniškega šolstva, ki iz dneva v dan prinaša vsem zaposlenim v šolstvu vedno večje izzive. Majhne proračunske postavke velikega pomena Letošnje leto se počasi izteka in zdaj je glavna naloga Občine Kamnik sprejem proračuna za leto 2013. To sredo je bila namreč oktobrska seja občinskega sveta, na kateri je bila opravljena prva obravnava Predloga Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2013. V predlaganem proračunu je poleg velikih izdatkov, ki so deležni (marsikdaj negativne) javne pozornosti - npr. povezanih s kamniško odisejado prenove in gradnje novih osnovnih šol - kar nekaj zanimivih postavk, katerih posamična in skupna vrednost je sicer majhna, javnost pa zanje večinoma ne sliši, toda njihov pomen za kulturo in kakovost življenja v mestu je velik, saj imajo hitre in konkretne učinke. Prva dobra novica: Občina Kamnik bo med izdatki za nepremično kulturno dediščino v letu 2013 namenila 70.000 €za nadaljnja dela pri ureditvi spominske sobe Rudolfa Maistra v njegovi rojstni hiši in pa 50.000 € za upravljanje Maistrove sobe Medobčinskemu muzeju Kamnik, ki bo izvedel muzejsko postavitev o Maistrovem življenju in delu ter priskrbel kustosa. V zadnjih mesecih smo se mimoidoči namreč že zbali, da je urejanje tega objekta zopet zastalo, predlog proračuna pa vliva novo upanje, da bo spominska soba leta 2013 po toliko letih vendarle dokončana oz. se bo močno približala svoji uresničitvi. Druga razveseljiva napoved pa se nanaša na izdatke za rekreacijske objekte, saj občina namerava nameniti 50.000 € za ureditev Keršmančevega parka, kar zajema rekreacijske namene - paviljon, igrišče in plezalno steno za otroke, mize za namizni tenis, fitnes in šah na prostem. To proračunsko postavko bi lahko razumeli kot odgovor občinske oblasti na že tri leta trajajočo intenzivno zavzetost kamniške civilne družbe za izboljšanje kakovosti javnih prostorov v mestu Kamnik, s čimer mislimo predvsem na Skupino Štajn, ki s sodelovanjem in podporo Kulturnega društva Priden možic ter z velikim številom domačih in tujih prostovoljcev že vse od avgusta 2009 med festivalom Kamfest vsako leto oživi in prenovi drug javni prostor v mestu, nato pa ga vrne v prejšnje stanje. Civilna družba je tako letos poleti že četrtič zapored prevzela pobudo in s poskusno preureditvijo obvodnega predela Keršmančevega parka, ki sojo poimenovali Mesto ob vodi in katere del tik ob Kamniški Bistrici še vedno služi svojemu namenu, očitno prepričala Občino Kamnik, da se je le odzvala na to pobudo in ji prišla naproti. Morda pa bo Keršmančev park vzorčni primer za nadaljnje ravnanje občine? Županov odgovor na pobudo Liste za moje mesto in vas glede vzpostavljanja urejenih vrtičkarskih območij na zemljiščih v lasti občine vzbuja nekaj upanja. Ostajajo pa zadeve, ki jih občani že vrsto let pričakujejo, a predlagani proračun zanje v letu 2013 še ne predvideva sredstev. Tak projekt je športno igrišče v Mekinjah, ki je uvrščeno v načrt razvojnih programov za obdobje 2013-2016. Tu je še »možno« sofinanciranje določenih dejavnosti, za katerega se morajo njihovi izvajalci bolj potruditi kot v preteklosti. Mladinski center Kotlovnica bo npr. v letu 2013 občinska sredstva lahko dobil, a preko javnega razpisa, na podlagi katerega se bo med izbrane izvajalce programov za mladino razdelilo 40.000 € sredstev, predvidenih za sofinanciranje mladinskih programov. Ali se bo letos za kamniško mladino in njene aktivnosti na ta način našlo dovolj sredstev? Ali bodo Mekinjčani do leta 2016 le dočakali prvo konkretno proračunsko postavko za igrišče? Včasih se namreč tudi majhne proračunske postavke zdijo premajhne ali preveč oddaljene. Toda z vztrajnimi (političnimi) napori jih je mogoče povečati in približati. To pa zahteva svoj čas. In potrpljenje. PRIMOŽ ZUPAN, tajnikOO NSi Kamnik Ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev so bili v ospredju predvsem -vladni ukrepi, ki zagotovo posegajo v delo zaposlenih na šoli. Vse pogosteje se tudi v šolstvu pojavlja strah pred izgubo službe, slabšimi delovnimi pogoji... Kako kot ravnatelj gledate na trenutno situacijo in kako se nanjo odzivajo zaposleni? Nekatere teme pogosto ali prepogosto burkajo šolsko polje, od Bele knjige, sprememb Zakona o osnovni šoli in v tej povezavi z morebitnimi spremembami normativov in standardov. Vsebina naštetega ni tako enostavna, zahtevala bi več študija, pogovorov, zbiranja mnenj, soočanja argumentov. Le s takšnim načinom bi dobro predstavili poglede in tako, glede na situacijo v državi, pomembno prispevali k dobrim oz. boljšim rešitvam. Po mojem mnenju bi morali za krepitev dialoga bistveno več prispevati tako na resornem ministrstvu, Združenju ravnateljev Slovenije, morebitnem stanovskem združenju, ki ga zaenkrat v državi še (vedno) nimamo. Učiteljem je zelo pomembna možnost osebnostne rasti, dobri medsebojni odnosi, možnost strokovnega razvoja, priznanje za opravljeno delo in napredovanje pri delu v organizaciji, prav tako pa za učinkovito delo potrebujejo relativno varnost, ki je pogojena tudi z materialnim statusom. Kam »pluje« slovenska oz. kamniška osnovna šola v zadnjem času? Slovenci smo skozi daljše obdobje zgradili relativno tog in premalo fleksibilen šolski sistem. V zadnjih letih se je v tem kontekstu spremenilo marsikaj na bolje, nemogoče je našteti vse izboljšave, pa vendarle: Sprememba zakona o osnovni šoli prinaša uskladitev z novimi spoznanji znanosti o vzgoji in izobraževanju, s spremembami in dopolnitvami zakona se želi šolam omogočiti več avtonomije, to pomeni posodobitev ciljev z novimi cilji, kot sta splošna cilja vzgoje in izobraževanja za vseživljenjsko učenje in za trajnostni razvoj ter s cilji razvoja pozitivne samopodobe, telesnega in moralnega razvoja, odgovornosti do svojega zdravja, vedenja o naravni dediščini, razvijanja sposobnosti komunikacije v tujih jezikih, podjetnosti in inovativnosti. Poudarjena sta kakovost pridobljene izobrazbe ter vzgoja za odgovorno ravnanje. Sistematično so vključeni širši sklopi predmetnih področij. Cilji so konceptualno ustrezneje razvrščeni in povezani. Še bolj vidno v praksi: vzgojni načrt, več oblik zunanje diferenciacije, učinkovitejši pristop pri šolski prehrani, tu je še veliko rezerve, ki pa ni odvisna samo od šolskega sistema, temveč od pre-hranskih možnosti države, za kar pa je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo... Kam pluje slovenska šola? Šola bo obstala, nismo pa prepričani kakšni bodo rezultati oz. posledice vseh morebitnih sprememb, ukrepov. Kamniške osnovne šole v tem času delajo dobro, tako na nivoju države, deloma tudi medna- rodno dosegajo odlične rezultate na vseh področjih - športnih, kulturno umetniških, naravoslovnih, družboslovnih ter drugih dejavnostih, projektih, vsebinah. Primerjalno z mnogimi sredinami v državi se relativno uspešno povezujejo, načrtujejo skupne vsebine, projekte (npr. Veroni-kin festival, kviz, revija pevskih zborov), ravnatelji dobro sodelujemo v aktivu ravnateljev, dobro sodelujemo in se povezujemo z lokalno skupnostjo - vodstvom Občine Kamnik, drugimi javnimi zavodi v lokalni skupnosti ter drugimi organizacijami in akterji na posameznih interesnih področjih. Eden pomembnih razlogov za uspeh je tudi ta, da politične skupnosti v lokalni skupnosti razumejo, da je mogoče napredovati s sodelovanjem in povezovanjem in ne obratno. Naša družba naj bi se znašla v krizi, ne samo gospodarski oz.fi-nančni, temveč tudi krizi vrednot. Vse pogosteje se sliši, da učitelji »ne delajo veliko«. Kakšenje Vaš pogled na takšne »očitke«? Kriza vrednot v naši državi ni nastala letos. Tudi zaradi tega naši učitelji in učiteljice delajo še več. Vse več prihaja otrok iz enostarševskih družin, iz družin, kjer sta se starša ločila, iz družin, kjer ni potrebne ljubezni in topline. Večina učiteljev na naši šoli in tudi v drugih slovenskih šolah je odličnih učiteljev, delajo dobro, mnogi izjemno dobro. Dosežki med šolami so različni, deloma tudi zaradi kakovosti dela šol, predvsem pa zaradi socialnoekonomskega statusa družine in značilnosti okolja. Sicer pa je, kljub temu, da si v vsaki šoli vsak po svoje predstavlja, kaj je to premalo ali preveč dela, vprašljiva rešitev, da bi učitelj za vsako ceno bil osem ur na delovnem mestu. Delovne obremenitve so preko leta in tedna različne. Tudi ravnatelji imamo različno rešeno vrednotenje dela, ki spada v neposredno učno ob-veznosj, vsakdo misli, da najbolje. Že Rene Descartesje rekel: »Nič na svetu ni tako dobro razporejeno kot pamet, vsakdo misli, da je ima dovolj«. Družba, odvisno od njenega stanja duha, bi morala razumeti oz. se zavedati, da je/bi moralo biti učiteljevo poslanstvo pomagati učencem, da si bodo ustvarili boljše življenje ter se bodo počutili sposobne, usposobljene in ljubljene. Družba bi morala pedagogom pomagati ustvarjati šolo, ki bi učencem nudila pozornost in varnost, ki bi pedagoge spodbujala, da bodo odkrivali neomejene zmožnosti in prebudili lastno odličnost. Takšno razumevanje je pomemben predpogoj za materialno in duhovno blaginjo v prihodnosti. Kolikoje dandanes šola, tudi OS Frana Albrehta, izobraževalna in koliko vzgojna? Slovenska šola je bila še pred nekaj leti pretirano izobraževalno naravnana, v tej povezavi tudi Pedagoška fakulteta, ki je ustanova za vzgojo in pripravo bodočih kadrov v osnovnošolskem izobraževanju. Evalvacije so pokazale, da so potrebne spremembe pri krepitvi vzgojnega dela oz. poslanstva šole. Nekatera laična mnenja, podprta s škodljivo permisivno premiso, češ: šola naj izobražuje, starši bomo pa vzgajali, je bila dolgo prisotna tako med mnogimi starši in šolniki, prinesla pa je veliko škodljivih in s tem težko popravljivih posledic. Vzgoja otrok je znamenje upanja in zaupanja. Upanja v prihodnost in zaupanja v vrednote, ki jih odrasli posredujemo novi generaciji. Poštenje, spoštovanje sebe, drugih in drugačnih, znanje in pravičnost so vrednote, za katere si želimo, da bi v življenju vodile tudi naše otroke. Z vzgojnim načrtom je Osnovna šola Frana Albrehta določila načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot, ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega okolja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta. Vzgojne dejavnosti so proak-tivne in preventivne dejavnosti, svetovanje, usmerjanje ter druge dejavnosti (pohvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov in podobno), s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje. Pri pripravi vzgojnega načrta so izredno vzorno in aktivno sodelovali strokovni delavci šole ter učenci in starši. Naši starši so v zadnji javni anketi na vprašanje, kako obstoječi vzgojni načrt vpliva na medsebojne odnose in splošno počutje v šoli, med drugim odgovorili: »Odnosi se izboljšujejo in počutje učencev je dobro. Dobro je, da je jasno opredeljeno, kakšna so pravila in kateri so ukrepi ob neupoštevanju le teh. Dobro je tudi, da se dela na preventivi in proaktivnih dejavnostih. Hči se v šoli počuti varno, všeč mi je, da se z učiteljico ogromno stvari lahko odkrito pogovorim. Dobim zelo dobre nasvete in veliko podporo. Menim, daje vzgojni načrt primeren in pozitivno vpliva na medsebojne odnose in tako tudi na splošno počutje v šoli. Menim, da se učenci v šoli dobro počutijo zaradi pozitivne naravnanosti učiteljev. Veseli me, da ni razlik med drugače mislečimi in vzgojenimi. Občudujem neskončno energijo, ki jo učiteljica vlaga vsakodnevno, tako tudi rezultati ne morejo izostati. Pohvalila bi tudi red, sistematičnost in hkrati veliko pozornost ter srčnost učitelja v podaljšanem bivanju.« Kakovostna šola mora temeljiti na sodelovanju učiteljev, učencev in staršev. Ravno tako je lahko kakovostno vzgojno okolje le plod sodelovanja med strokovnimi delavci, predstavniki šolskih oblasti in starši, zato želimo soustvarjati šolski prostor, v katerem bomo skupaj rasli v znanju, spoštovanju in sodelovanju. V zadnjih nekaj letihje bilo veliko besed o prenovi mestnih kamniških šol. V kakšnem stanjuje trenutno OS Frana Albrehta in kaj čaka matično šolo v bližnji prihodnosti? Kakšne so vaše Želje, kakšne so želje Občine Kamnik? Matična stavba Osnovne šole Frana Albrehta, zgrajena po načrtih arhitekta Navinška, je še edina šolska stavba, (v Sloveniji jih je kar nekaj npr. OŠ Vodmat, OŠ Ledina, OŠ Oskarja Kovačiča, OŠ Trnovo itd.), ki od leta 1963 ni bila deležna vsaj najnujnejših posegov na področju elektroinstalacij, vodovodnih instalacij, zamenjave oken in vrat ter drugo. Pred nedavnim sem vodstvo Občine Kamnik, ustanovitelja šole, obvestil o posebnostih, ki so povezane s stanjem in varnostjo v objektu. V vednost sem jim poslal tri fotografske posnetke, iz katerih je razvidno, da je elektro instalacija na naši šoli zelo dotrajana. Letošnji 25. in 26. september je bil za OŠ Frana Albrehta kljub vsemu srečen dan, saj bi po mnenju strokovnjaka lahko prišlo do večjih težav, morda celo do požara. Vzrok pregoretja vodnika je v tem, da je dovod iz števca 16mm2, odvodi pa so trikrat večji in zato se je zgodila preobremenitev in pregrevanje. Podobno stanje je še na drugih mestih v razdelilnih omarah, zato smo morali že nekajkrat popravljati poškodovane vodnike. Neprestano saniramo npr. iztrošene radiatorje, prerjavene vodovodne cevi itd, vprašljiva je požarna in potresna varnost objekta in drugo. V resnici ne gre za želje, govorim le o nujno potrebnem čimprejšnjem začetku gradnje nove Osnovne šole Frana Albrehta. O morebitni sanaciji šole smo se dogovarjali že leta 2005, po letu 2007 o začetku gradnje v letu 2008 ali 2009, sedaj pa je že skoraj konec leta 2012. Po zagotovilih vodstva Občine Kamnik bomo z gradnjo pričeli v doglednem času, terminski načrt zaenkrat še ni znan. Ob vsem je razveseljivo, da je v mesecu avgustu Občina Kamnik prejela odločbo eko sklada in s tem nepovratna sredstva v višini 1.159.000 evrov sredstev za gradnjo energetsko učinkovitejše šolske stavbe OŠ Frana Albrehta. V čem bo prednost nove stavbe? Nova umestitev v prostor, nova celovita ureditev stavbe in zunanjega prostora, prometna ureditev, ureditev športnih površin, komunikacijskih površin, parkirišč, uporaba sodobnih in učinkovitih gradbenih materialov upoštevaje sodobna gradbena znanja, klimatološke spremembe, so pomemben razlog, da bodo nekatere sedanje, predvsem pa bodoče generacije spoznavale omiko, kulturo, znanje in odličnost v sodobnih, kulturnih in za šolsko delo kar najbolj funkcionalnih prostorih. V zadnjih dveh letih ste obnavljali podružnično šolo Nevlje, letos šolo v Mekinjah. Kaj bi bilo potrebno storiti še na podružničnih šolah? Podružnična šola v Nevljah ima zelo stabilen šolski okoliš in največ učencev med vsemi podružničnimi šolami v kamniški občini, v tem času je na šoli 112 učencev in 11 zaposlenih. V objektu so tudi trije oddelki vrtca Antona Medveda, enote Cepeta-vček. V naslednjem obdobju bo nujno potrebno sanirati kotlovnico z zamenjavo predragega ener-genta kurilnega olja z ustreznejšo in okolju prijaznejšo lesno biomaso, nujno bo potrebno zamenjati iztrošeno kritino iz leta 1989 ter toplotno izolirati streho, smiselno pa bi bilo toplotno sanirati tudi fasado. Najmanjša podružnična šola v občini - na Vranji Peči ima v tem šolskem letu le devet učencev. Ima izjemno pomembno vlogo povezovanja, optimizma, družabnosti v relativno odročni skupnosti. Šolsko stavbo na Vranji Peči je potrebno sanirati, tako notranje in zunanje omete, sanitarije kot tudi kotlovnico in zagotoviti boljšo energetsko učinkovitost. Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC Pretekli teden sem se v Bukarešti udeležil kongresa Evropske ljudske stranke (EPP), ki predstavlja največjo politično stranko in najvplivnejšo politično silo v Evropi. Iz članic EPP prihaja kar 23 voditeljev evropskih vlad in držav, zato so bili zaključki kongresa pomembni tudi za nadaljnji razvoj dogodkov v Evropski uniji. Če na kratko povzamem številne razprave na kongresu, bi lahko rekel, da je ključni odgovor kongresa na trenutne težave Evrope: »Več Evrope«. ---V okviru kongresnih razprav smo veliko razpravljali o krizi v Evropi. Ugotovili smo, da potrebujemo več evropskega povezovanja, če želimo biti učinkovitejši. Če bi zaradi situacije, v kateri smo se znašli danes, ob-upavali nad Evropsko unijo in jo označili kot neuspešen projekt, bi storili veliko napako. Vsi izračuni še vedno kažejo na to, da imajo vse članice Evropske unije kljub vsemu veliko več gospodarskih koristi kot pa imajo stroškov z vzdrževanjem _ medsebojne povezanosti. Poslanec Matej Tonin s predsednikom K|jub nespornim koristim, irske vlade Endom Kennvjem na sreča- kl ilh lmai° države članice, nju v Bukarešti. Pa"Pn nadaljnjem razvo- ju Unije pojavljajo nekatere pomembne razlike. V zadnjem obdobju je najbolj odmeval predlog za dva različna proračuna Evropske unije - eden za evro območje in drugi za preostale članice EU. Jasno je, da se tovrstnemu konceptu Evrope dveh hitrosti najbolj upirajo tiste države članice, ki nimajo evra. Članice EU niso soglasne tudi pri uvajanju enotnega davka na finančne transakcije, iz katerega bi se financirala EU. Temu najostreje nasprotuje Velika Britanija, saj je London pomemben svetovni finančni center, ki bi z uvedbo omenjenega davka največ izgubil. Članice EU se razhajajo tudi pri morebitni uvedbi evrskih obveznic, s katerimi bi se breme zadolževanja prerazporedilo na vse članice. Logično je, da tem obveznicam najbolj nasprotujejo tisti, ki imajo danes javne finance dobro urejene, na primer Nemčija. Že kratek oris zgolj nekaterih značilnosti znotraj EU nakazuje temeljno lastnost povezave, to je različnost. Nekateri pravijo, da je to največja ovira razvoja Evrope, spet drugi poudarjajo, da je to njena največja konkurenčna prednost. Čas sedanje krize sili evropske politike k temu, da še intenzivnejše iščejo odgovore na vprašanje, kako naj Evropa v primerjavi s Kitajsko in Ameriko postane bolj konkurenčna. Prvi v vrsti doseženih dogovorov je bil nedavni dogovor o bančni uniji ter o enotnem nadzoru bank evrskega območja. Preteklost kaže na to, da so se evropski voditelji v ključnih trenutkih, kljub vsem razlikam, vendarle uspeli dogovoriti o najbolj pomembnih stvareh. Kadar so Unijo ogrožala nesoglasja, je na koncu v ospredje stopil njen prvotni in glavni cilj - ohranjanje miru. To je opazila tudi komisija, ki podeljuje Nobelove nagrade in Evropski uniji zaradi njenih prizadevanj, da na evropskih tleh ohrani mir, podelila svoje priznanje. MATEJ TONIN, poslanec Za izjavo smo prosili tudi predsednico Sveta staršev OŠ Toma Brejca. Marjana Cvirn sporoča: „Žal seje iz gradnje oz. preureditve naše stare šole naredila 'zgodba'. V resnici pa se ne dogaja prav nič strašnega. Nasprotno, po mnogih letih prizadevanj za izboljšanje pogojev za šolanje otrok, ki obiskujejo OŠ Toma Brejca, se je pod vodstvom sedanje ravnateljice Mojce Rode Škrjanc končno začelo premikati in smo na dobri poti, da bodo tudi naši otroci imeli spodoben hram učenosti. Torej lahko rečem, da se dogaja nekaj dobrega. Starši naše šole smo bili o vsem dogajanju sproti obveščeni, bodisi preko predstavnikov v svetu staršev, ki jih izvolijo starši na prvem roditeljskem sestanku, bodisi preko pisem, ki so jih dobili otroci v šoli ali na dom od vodstva šole. Prav tako so bilipred začetkom letošnjega šolskega leta organizirani sestanki s starši na lokacijah, kjer sedaj poteka pouk njihovih otrok. Žal pa gradnjo naše šole že od začetka spremlja neizmerna želja po politizaciji, kar se mi zdi popolnoma nedopustno. Le največji moralni izprijenci lahko za uresničevanje svojih političnih ambicij uporabljajo dobrobit otrok. Kaže, da je tudi to pismo, ki je spodbudilo medijsko zanimanje za gradnjo naše šole, nastalo iz nizkotnih pobud, saj je polno neresnic in nima izraženega jasnega namena čemu služi. Starši osnovne šole Toma Brejca smo izjemno složno podprli gradnjo oz. preureditev naše šole in smo pri tem sodelovali, kolikor je bilo možno in potrebno. Pri tem smo izkazali izjemno složnost in podporo vodstvu šole. Seveda razmere za šolanje letošnje šolsko leto in najbrž del prihodnjega niso takšne kot običajno, saj so otroci in učitelji gostje na drugih lokacijah (na katerih so nam izjemno prijazno ponudili roko in nas lepo sprejeli). Vendar se starši zavedamo, da brez tega 'kislega jabolka' ne bi bilo izboljšanih pogojev za naprej. Na sestanku sveta staršev so predstavniki staršev seveda postavljali vprašanja o poteku gradnje in časovnici, vendar brez nestrpnosti, sprejeli so razlage odgovornih. Enotno so pohvalili vodstvo šole za izjemne napore, kijih je vložilo, da delo otrok kljub vsemu dobro poteka, in podporo občine pri tem. Drobne težave, ki pa se vedno pojavljajo, tudi v normalnih razmerah, pa smo rešili ali pa jih vodstvo šole sproti rešuje. Otroci so spremenjene razmere lepo sprejeli in pravijo, da imajo v sedanjih razmerah celo nekatere boljše rešitve, kot so jih imeli prej. Povzetek: Starši otrok Osnovne šole Toma Brejca podpiramo vodstvo šole pri prizadevanjih za ureditev nove šole in se zavedamo, da brez nekaterih posebnosti in odrekanj ne gre. Otroci se zaradi spremenjenih pogojev ne pritožujejo. Če se pojavijo kakršnekoli težave, jih vodstvo šole, čeje seveda z njimi korektno seznanjeno, odpravi v najkrajšem možnem času, tudi v sodelovanju z občino. Predvsem pa se vsi veselimo nove šole. Lahko pa zagotovim, da starši ne bomo nasedli politizaciji te teme in dopustili politične zlorabe naše šole.« Pogovor z Mojco Rode Škrjanc, ravnateljico OŠ Toma Brejca Največja katastrofa je, da se je toliko časa čakalo z obnovo osnovne šole Toma Brejca Pred dnevije bilo slovenskim medijem poslano anonimno odprto pismo o nevzdržnih razmerah v prostorih župnišča na Šutni. Ravnateljica OŠ Toma Brejca, vsi zaposleni ter Svet staršev OŠ Toma Brejca vsejavno-stipredstavljene očitke zavračajo. Otroci so spremenjene razmere lepo sprejeli, tudi v župnišču otroci sproščeno preživljajo šolski vsakdan, zaradi manjšega števila šolarjev se tudi tkejo tesnejšaprijateljstva. sestanki. Ali zares ni bilo možno priti do nobenih drugih rešitev v povezavi s selitvijo učencev? Dolgo časa se je razpravljalo o rešitvah težav s šolskimi stavbami tako naše osnovne šole kot OŠ Frana Albrehta. V letu 2011 je bilo sklenjeno, da se začnejo pospešeno pridobivati dovoljenja za prenovo naše šole, preverjala se je racionalizacija obeh šol. Vsi vemo, da je bilo glede obeh šol že predstavljenih več rešitev, v vsakem primeru bi se morala naša šola preseliti začasno v druge prostore. Že leta 2011 smo intenzivno iskali primerne lokacije za začasno selitev šole. Še najbolj primerna se nam je zdela lokacija Svilanita, a žal zaradi zakonodaje ni možna, saj je področje Svilanita industrijsko področje. Postopek spremembe namembnosti pri naši zakonodaji bi trajal najmanj dve leti, kar je bilo za nas preveč. Z obnovo se že zelo mudi, saj je stara šola že vrsto let prostorsko podhranjena. Lokalna skupnost že ob uvedbi devetletke ni sprejela ustreznih pogojev za OŠ Toma Brejca. Potrebno je bilo iskati naprej. Ogledali smo si samostan v Mekinjah, iskali prostore po vseh šolah, ki seveda niso kar samoumevno na voljo, preverjali gasilske domove, kapaciteto podružničnih šol... Osnovno vodilo je bilo: izogib dvoizmenskemu pouku. Dandanes le-ta od prvega do petega razreda zaradi podaljšanega bivanja sploh ni možen, pa tudi starši so tako nas kot občinsko upravo opozarjali, da imajo otroci popoldan veliko interesnih dejavnosti, od glasbene šole, učenja tujih jezikov do športnih treningov. Nemogoče nam je bilo tudi časovno povezati vse razrede v dvo-izmenski pouk. V zakonodaji je jasno zapisano, da mora lokalna skupnost poskrbeti za prostore osnovne šole tudi v času obnove oz. gradnje, seveda v skladu z normativi. So pa nam sugerirali na možnost koriščenja gasilskih domov in župnišč, saj imajo leti v uporabnem dovoljenju navedeno vzgojno-izobraževalno funkcijo, katero šola potrebuje. Seveda morajo biti prisotni zahtevani standardi glede toplote, svetlobe in podobno. Če povzamem, trenutni prostori, v katerih so vsi naši učenci devetletke, so zagotovo najboljša možna rešitev, ki jo premoremo v naši občini. Ves čas zagotavljate, da starši stojijo za Vami in podpirajo sprejeto rešitev prostorske stiske pri obnovi šole. A odprto pismo kaže drugo plat. Kaj pravijo starši, so se že odzvali na to odprtopismo? Upam si trditi, da še vedno glavnina staršev stoji za nami. To nam dokazujejo tako sestanki Sveta staršev kot tudi Sveta šole, v katerem so predstavniki Sveta staršev. Tudi iz zapisnikov je razvidno, da podpirajo to rešitev, ker nenazadnje tudi sami ne vidijo druge rešitve in so si enotni, da nima smisla razpravljati o stvareh, ki se do danes žal še niso Zgodba o grenovi obeh kamniških mestnih osnovnih šol se razpleta že kar nekaj let. Le kdaj se bo do konca odvila? OŠ Toma Brejca sameva že od začetka poletja, kot kaže pa ne -več dolgo, saj se v kratkem pričakuje podpis del z izbranim izvajalcem. Kdaj bodo to dočakali na OŠ Frana Albrehta in kaj bo do takrat s šolsko stavbo,pa bopokazal čas. V javnosti je prejšnji torek zaokrožilo anonimno pismo starša, v katerem opozarja na nemogoče razmere učencev OS Toma Brejca, ki zaradi obnove šole obiskujejo pouk v kamniškem župnišču. Dotrajano šolo bodo predvidoma začeli obnavljati novembra, saj v tem tednu poteče pritožbeni rok na izbor izvajalca, do pridobitve uporabnega dovoljenja pa bo 446 šolarjev v 19 oddelkih razseljenih na šestih lokacijah. Skoraj dvesto učencev predmetne stopnje pouk obiskuje v prostorih župnišča na Šutni, ki jih je občina v ta namen obnovila in potrebno opremila. A prizadevanja vodstva šole in občinske uprave, da bi učencem v tem obdobju, ko njihova šola čaka na temeljito prenovo in gradnjo prizidka, zagotovili kar najboljše pogoje, vseh staršev očitno niso zadovoljila. »S 3. septembrom se je začelo najbolj katastrofalno leto v zgodovini kamniškega šolstva,« pravi anonimni pisec odprtega pisma, kije bil objavljen v slovenskih časnikih. Pisec je nezadovoljen, ker so bili starši prepozno seznanjeni, da bo pouk potekal na različnih lokacijah in tako niso mogli ustrezno ukrepati, navaja, da so prostori v župnišču premajhni, nekateri celo brez oken, da so garderobe utesnjene, hodniki preozki in da so razmere že ob začetku šolskega leta nevzdržne. Ob tem izpostavlja incident na 120 centimetrov širokem hodniku župnišča oz. nekdanjega vrtca, na katerem se med odmorom gnete veliko otrok. Pisec pravi, da je po tleh padla deklica in le srečnemu naključju se gre zahvaliti, da ni prišlo do česa hujšega. Mojca Rode Škrjanc, ravnateljica OŠ Toma Brejca: »Zavedamo se pomanjkljivosti, a lokacija župniščaje edina v občini omogoča nastanitev vseh osmih oddelkov predmetne stopnje na enem mestu. Prostori so bilipred vselitvijo obnovljeni, respaje, da niso idealni, aje to v dani situaciji najboljša možna rešitev.« O vsem dogajanju glede obnove OS Toma Brejca ter obtožbah, ki jih je anonimni pisec naslovil na slovenske časnike, smo se dan po objavi omenjenega pisma pogovarjali z ravnateljico šole Mojco Rode Škrjanc. Mojca Rode Škrjanc, ki je od svojega prvega delovnega dne zaposlena na OŠ Toma Brejca, zelo dobro pozna vso problematiko šole, kot mama treh otrok pa dobro razume tako učence kot starše. Vjavnosti seje pojavilo odprto pismo starša z opozorilom na neprimerne prostore v župnišču, kjer obiskujejo pouk razredi višje stopnje. Kako odgovarjate na to? Tako sama kot zaposleni, ki imajo pisarne v župnišču, in učitelji, ki tu poučujejo, in smo v stalnem stiku z učenci, o odprtem pismu nismo bili obveščeni in smo bili nad očitki presenečeni. Zagotavljam, da očitki ne držijo. V torek smo imeli tudi učiteljski zbor, na katerem so mi vsi prisotni učitelji zagotovili, da otroci nimajo težav z nastalo situacijo. Otroci nam vendarle marsikaj zaupajo in dvomim, da ne bi izvedeli, če bi se kaj zgo- dilo. V odprtem pismu je kup neresnic in nekaj sva jih z gospodom Kendo z Občine Kamnik tudi že demantirala. V pismu pisec opozarja, da so otroci bolj prehlajeni in po preverjanju izostankov od pouka v prejšnjih šolskih letih ugotavljamo, da letošnji izostanek ni višji, torej ni razlike. Pisec navaja, da otroci več časa preživijo v garderobah kot v šolskih klopeh, kar zagotovo sploh ni možno. Prav tako ne drži podatek o učilnici brez oken in prezračevanja. Vsi starši so bili že konec junija po pošti obveščeni, da bo pouk potekal na različnih lokacijah, konec avgusta pa so bili organizirani roditeljski naredile oz. zgradile. Ves čas poudarjam, da je ta generacija pač morala ugrizniti v kislo jabolko in bo morala tudi malo potrpeti. Seveda pa mi je jasno, da niso vsi starši zadovoljni z dano rešitvijo in bi bilo iluzorno pričakovati, da bi se pri takem številu otrok vsi starši tudi z vsem strinjali in bili z vsem zadovoljni. Mi smo se zagotovo v danih razmerah po najboljših močeh potrudili z organizacijo. V odprtem pismuje omenjen padec deklice. Kako ste se zavarovali za primer, če zares pride do nezgode? Povečali smo število ur dežurstev in spremstev. Na katerikoli lokaciji mora biti in je poskrbljeno za varnost. Naša stara šola je bila veliko bolj nevarna kot so trenutne lokacije šole. Še danes mi je hudo, ko pomislim na deklico, na katero je pred leti padlo dotrajano okno in si je poškodovala ramo. Imate občutek ali izkušnjo, da današnji starši morda kdaj s skrbjo za svoje otrokepretiravajo? Odločno lahko povem, da nekateri zares včasih pretiravajo. Otroku je potrebno do določene mere zaupati. Starši res včasih po nepotrebnem otroke »zavijajo v vato«. Otroci morajo sami pridobiti določene izkušnje in se na izkušnjah učiti. Mnenja sem, da bomo počasi morali vsi stopiti korak nazaj, se bolj prepustiti toku življenja in nehati s pisanjem novih in novih pravil, kaj se sme in ne sme. Starše bi bilo potrebno osveščati že zelo zgodaj, ko imajo še majhne otroke, da je potrebno z zdravo pametjo reševati težave. Prepogosto se starši ukvarjajo z nepomembnimi stvarmi, predvsem pri otrocih v prvi triadi šole. Kdaj predvidevate, da se bodo otroci lahko vrnili na svojo matično šolo, lepšo in večjo? Še nekaj dni je do izteka pritožbenega roka na izbranega izvajalca del. Pričakujem, da se bodo takoj za tem pričela dela. Seveda bi bilo optimalno, če bi se začelo z gradnjo konec junija, a žal je zaradi birokratskih ovir situacija takšna kot je. Zame bi bilo najbolj idealno, da vsi učenci naslednje šolsko leto začnejo že v novi, obnovljeni šoli. Kaj se bo zares zgodilo, si ne upam napovedati. Zagotovo si vsi želimo, da čim manj dni preživimo v trenutnih razmerah. Smo relativno majhen kolektiv in si vsi želimo, da kmalu spet skupaj »zadihamo«. Kot kolektiv smo zelo povezani in tudi učitelji in učiteljice so se morali navaditi na nove lokacije in opažam, kako so vsi veseli, ko se zberemo skupaj. Vsi imamo pred očmi isti cilj, tudi z njihove strani prihaja kup idej pri iskanju prostorov, rešitvah ... S takšnim kolektivom gre zares vse lažje. Še vedno imamo kup organizacijskih izzivov, včasih so stvari, ki jih moraš rešiti na licu mesta in če nimaš fleksibilnega in predanega učitelja/ice, ne moreš dobiti prave rešitve. Ves kolektiv je v letošnjem šolskem letu še veliko bolj obremenjen, več je dežurstev, spremstev, ravno z vidika zagotavljanja varnosti, zato sem še toliko bolj ponosna na svoj kolektiv. Kaj se bo z obnovljeno šolo za kolektiv in učence spremenilo? Končno bo dovolj prostora za navadni pouk, ki ga do sedaj nismo imeli. Navadni pouk pomeni, da je na voljo dovolj velikih matičnih učilnic in tudi manjših učilnic za učne skupine. Tega do sedaj nismo imeli in so morali učenci oditi v prostore kamniške glasbene šole. Spremenila se bo telovadnica. Do sedaj so učenci prihajali v telovadnico preko dvorišča, tudi mlajši, se preobu-vali, preoblačili, izgubljali dragocen čas. Pridobili bomo normalno veliko jedilnico, doslej so otroci obedovali le na 30 kvadrantih metrih in lahko si predstavljate, da se je skoraj 200 otrok namesto kulture prehranjevanja naučilo kulture hitenja, saj smo jih ves čas pri jedi priganjali, ker so že drugi otroci čakali na kosilo. Končno bomo imeli ustrezno veliko knjižnico in računalniško učilnico. Do sedaj nismo imeli niti ene specializirane učilnice, pa tudi premalo kabinetov in prostorov za individualni pouk. Nismo imeli večnamenskega prostora, tudi v novi šoli ga ne bo, a bo telovadnica že prirejena za prireditve ... V stari šoli smo morali nositi stole in mize iz vseh učilnic v telovadnico in vedno sem držala pesti, da se ne bi kaj zgodilo. V novi šoli bo tudi dovolj prostora za zaposlene, računovodkinja in pomočnica ravnateljice bo lahko imela svoj prostor v naši šoli, sedaj je bila na drugi lokaciji. V zbornici nismo imeli dovolj miz in stolov za vse učitelje/ice, ne- kateri niso imeli niti svojega predala ... Šola je pred 70 leti štela veliko manj učiteljev, kot jih imamo v kolektivu danes. Vsi se že veselimo lepših in bolj ugodnih pogojev za delo. Prihaja številčnejša generacija šolarjev. Torej ni skrbi za starše, da bodo v prihodnje težave s prostorsko stisko? Ni bojazni, saj bomo imeli v obnovljeni šoli končno vse prostore po normativih, tudi za prihajajoče, številčnejše generacije. Glede na povečano demografijo se je občinska uprava tudi odločila, da se nekoliko zmanjša telovadnica na račun treh večjih matičnih učilnic, ki bodo lahko sprejele številčno močnejše generacije. Na naši šoli imamo zelo polne oddelke, v povprečju je 24 otrok v razredu, kar precej oddelkov jih ima tudi 28. Veseli smo vsakega učenca. Kako pa se otroci odzivajo na trenutno situacijo? So bolj odprti, jim predstavlja to zanimivo dogodivščino ali se pritožujejo nad prostori? Res je, otroci so bolj odprti. Večini predstavlja nov izziv. Tukaj v župnišču poteka vse sproščeno, ob lepem vremenu so otroci tudi zunaj. Starejši res povedo, da pogrešajo velik šolski hodnik, a jim je všeč, da gredo lahko ven. Seveda so verjetno tudi izjeme, ki se ne izpostavljajo. Tukaj v župnišču, kjer je nastanjena predmetna stopnja, opažamo, da so otroci med seboj bolj prijatelji, veliko manj je nasilja, več je strpnosti, učitelji so jim tudi ves čas »za petami«. Ravno skupinica osmošolk mi je razlagala, kako so sedaj v razredu bolj tiho in bolj poslušajo, saj se zavedajo, da jih v sosednji učilnici bolj slišijo. Že sami sebe opozarjajo, da so bolj umirjeni. V vsaki situaciji so prednosti in slabosti. Tudi na drugih lokacijah so otroci zelo zadovoljni, marsikje imajo učenci veliko več prostora, kot so ga imeli prej na naši matični šoli. Vozači v Stranje uživajo v vožnji z avtobusom. Na vseh lokacijah, tako v OŠ Stranje in GD Stranje, v Ciriusu, OŠ Frana Albrehta, OŠ Marije Vere in v OŠ 27. julij so bili učenci zelo lepo sprejeti. Na vseh lokacijah imajo učenci kar veliko prednosti v primerjavi z našo staro šolo. Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC 8 26. oktober 2012 ZANIMIVOSTI Stara kmečka opravila še živijo med nami Etnološka sekcija je v okviru Turističnega društva Gora sv. Miklavž tudi letošnjo jesen pripravila prikaz kmečkih opravil. Lepo vreme je v nedeljo, 14. oktobra, privabilo izredno veliko obiskovalcev. Nekaj je bilo pohodni-kov in priložnostnih gobarjev, večina obiskovalcev pa si je prišla ogledat prireditev, ki je bila letos zelo raznolika. Domačija Jeras ima 80 let Minilo je 80 let, ko sta se pokojna starša Frančiška in Vincenc Jeras poročila 8. septembra 1932 in si v Obršah kupila manjšo kmetijo, po domače Stražarjevo. Bila sta delovna in skrbna starša, saj sta z delom dokupovala bližnje parcele, tako da je kmetija kmalu narasla na 10 hektarjev. Leta 1934 sta zgradila novo gospodarsko poslopje z mislijo tudi že na obnovo stanovanjske hiše. Žal jima je to preprečila druga svetovna vojna, domačija je bila do tal požgana, družina pa izseljena v izgnanstvo v južno Nemčijo. Kljub tej tragediji sta po vrnitvi na požgano domačijo vztrajala in domačijo postopoma obnovila. Rodilo se jima je deset otrok, dva sta umrla že v otroških letih, sin France pa je leta 1970 izgubil življenje v prometni nesreči. Sicer pa je bil oče doma z Velikega hriba v Tuhinjski dolini, mati pa iz Lipe nad Blagovico. V zahvalo za vztrajnost in ljubezen do svojih otrok smo se ju spomnili na družinskem pikniku, kjer so se 25. avgusta 2012 zbrale kar štiri generacije potomcev. Blizu 100 se nas je zbralo na lepem travniku ob še lepšem objektu - toplarju, ob potoku Nevljica v Buču v Tuhinjski dolini. Imeli smo se izredno lepo, razlika v starosti sploh ni bila opazna. Ob družabnem pikniku, igrah in pripovedovanju tet in stricev je prijetno srečanje kar Najstarejša Zefka in najmlajša Lojzkapokojnih staršev Jeras sta vedeli velikopovedati. prehitro minilo. Ob slovesu smo cu iz Buča ter Boštjanu in Rafku se zahvalili pobudnikom tega sre- z željo, da se še srečamo, čanja, Andreji in Štefanu Kadun- Potomci domačije Jeras v Čipkarsko popoldne v Budnarjevi domačiji niso doslej še nikoli prekrili oblaki«, so bile uvodne besede Tine Romšak, članice Klekljarskega društva Veronike iz Nevelj. Ljubiteljice ročnih del so se prvič zbrale pred šestimi leti in se povezale v sekcijo Klekljarskega društva Čebelice iz Komende. Lani so ustanovile svoje društvo in ga imenovale Veronike. Klek-ljarska srečanja v učilnici nevelj-skega župnišča so obiskana glede na časovne možnosti posameznice, vse klekljarice pa povezuje pripadnost društvu, ljubezen do lepih izdelkov, prijateljstvo in pripravljenost sprejemati nove izzive in bogatiti svoje znanje. Tina Romšak, ki je na ganku Budnarjeve domačije pozdravila številne obiskovalce, se je še posebej zahvalila Mirni Udovč in Ani Torkar, ki sta pravi mojstrici v klekljanju, ter Petru Udovču, ki skrbi za tehnično pomoč pri postavljanju razstav. Delo klekljaric pa navdušuje tudi kamniško podžupanjo mag. Julijano Bizjak Mlakar, ki je tudi ob tokratnem dogodku obiskala domačijo in z zadovoljstvom pohvalila društvo, ki združuje ljubitelje tega ročnega dela. Nedeljsko popoldne so popestrili in obogatili mekinjski pevci družine Berlec in bogata pogostitev dobrot, ki so jih pripravile klekljarice. Razstava čipk je na ogled do predvidoma konca novembra. ALENKA HRIBAR Koruzo so ličkali in luščiti kar na dvorišču, zato da so lahko sodelovali tudi obiskovalci. Striženje ovac je pritegnilo radovednost otrok, predvsem pa so se raznežili ob nekaj tednih starih jagenjčkih. Na ročni mlin so trli jabolka in jih stiskali v sadni stiskalnici, tako da so obiskovalci lahko pokušali sladki jabolčni mošt in se sladkali s pečenim kostanjem. Rafko je na posebni pripravi, ki se imenuje »pina«, izdeloval surovo maslo iz domače smetane. Surovo maslo, domačini mu pravimo kar »puter«, smo namazali na še dišeči domači kruh. I^^^^HB^^^^H Dva mojstra sta izdelovala brezove metle, koše, košare ^H^^^^^^HBk'* - -Ji ^Sem in grablje. Z domačimi dobrotami se nam je pridružila gostja iz Turističnega društva Tuhinjska dolina. Francka, ki je pletla nogavice iz domače volne, copatke za dojenčke in zanimive pletene šale, je še povedala, da je za svoje otroke spletla vse nogavice, jope kape in šale, tako da ni bilo -■- . i potrebno kupovat pletenin, u 1 Za vso družino je vse potreb- no spletla sama, kljub temu, da je gospodinjila, redno hodila v službo ter varovala in skrbela za vse otroke. Danes plete zgolj iz veselja in navade, saj zaslužka pri ročnem pletenju ni. Za še posebej dobro razpoloženje pa je poskrbel Rafko, ki je na harmoniko zaigral venček domačih viž. ŠTEFKA LEGEDIČ n »Naše oktobrsko čipkarsko popoldne je postalo že tradicionalno, stalnica pa so ob naših nedeljah tudi sončni žarki, ki jih Štiri generacije domačije Jeras Dan odprtih vrat v Leku v Mengšu Lek je z razvojem in proizvodnjo v Mengšu začel pred več kot petdesetimi leti in v tem času zrasel v pomemben del Sandoza, ene vodilnih generičnih farmacevtskih družb v svetu. Danes sta v Mengšu razvojna in proizvodna centra Sandoza, odgovorna za zahtevnejše izdelke za prodajo po vsem svetu. Vsa leta smo tesno vpeti v lokalno okolje, saj večina od 600 zaposlenih prihaja iz Pližnje okolice. Z željo, da bi sodelovanje z lokalno skupnostjo še okrepili, ponovno odpiramo vrata lokalni skupnosti. Vsi, ki jih zanima delo Leka v Mengšu, naši načrti in skrb za okolje, so vljudno vabljeni na dan odprtih vrat v četrtek, 8. novembra 2012, ob 16. uri. clan skupine Sandoz Na obisku pri Sonji Zore, direktorici kamniškega Kam-Busa POTNIKI SE POČASI VRAČAJO K UPORABI JAVNEGA PROMETA Javni potniški prometje že leta v upadanju, prevozniki se tako iz leta v leto soočajo z vse večjim upadom potnikov. Tudi kamniška družba KAM-BUS, d.d. pri tem ni izjema. Država, kije odgovorna za podelitev koncesij in financiranje javnega linijskega prevoza, nima denarja. Prevozniki so tako v večji meri prepuščeni svoji iznajdljivosti, da sploh preživijo. Zagotovo bi bilo nujno potrebno za bolj množično uporabo javnega prometa znižati cene vozovnic, kar je država že storila pri dijakih in študentih, kijimz letošnjim septembrom v veliki meri financira vozovnice. Po drugi strani bi bilo potrebno uvesti ekološke pristojbine za vstop v mestna središča, z davčnimi olajšavami spodbujati uporabo javnega prevoza, zagotoviti hitre in pogostejše avtobusne povezave, ponuditi višji standard dostopnosti in kakovosti. Ob tem bi morali z ukrepi popularizacije, zlasti z medijsko podporo, javni prevoz predstaviti ljudem kot privlačno, poceni in varno obliko potovanja. V Kamniku so pred slabima dvema mesecema uvedli Kamnik bus. Odlična rešitev za vožnjo po mestu in bližnji okolici. Vsak dan, ko ga vidim, se resno vprašam, koliko časa bo na njem tako malo potnikov. Vsak drugi torek v mesecu tarnamo in se pritožujemo nad višjimi cenami pogonskih goriv. A še vedno v večini primerov tudi najkrajše poti opravimo z avtom. Zakaj ne uporabljamo javnega prevoza takrat, ko nam je na voljo ugodna rešitev? Kje so prednosti in slabosti javnega prevoza pri nas, kakšni smo kamniški potniki in kakšen je odziv na mestni-turistični avtobus, smo povprašali Sonjo Zore, direktorico kamniškega podjetja Kam-Bus. Konec avgustaje začel po Kamniku in okolici voziti mestni avtobus Kamnik bus. Čeprav ga mnogi pozdravljajo, se zdi, daje precej prazen. Kakšni so vtisi, izkušnje in pričakovanja po dveh mesecih vožnje? Ideja mestnega avtobusa se je rodila že pred časom, predvsem na pobudo potnikov, uresničevati pa smo jo začeli šele v letošnjem letu. Največ zaslug, da je projekt mestnega avtobusa zaživel, ima zagotovo občinski svetnik Janez Balantič. Z mestnim avtobusom smo želeli povezati mestno jedro z nakupovalnim centrom na obrobju mesta, šolski center, Tunjice, ki so praktično brez avtobusne povezave, kot tudi Snovik in Kamniško Bistrico, ki poleg občanov na obisk vabita tudi turiste. Glede na to, da je to projekt, ki zahteva financiranje občine, smo se z občino Kamnik dogovorili za 4-me-sečno poskusno obdobje, ki je bilo v največji meri pogojeno s finančnimi sredstvi, ki jih je občina imela na voljo v letu 2012. Analiza prepeljanih potnikov za mesec september ne kaže na množično uporabo Kamnik busa, je pa razveseljiv podatek, da število potnikov narašča. Številke za oktober kažejo, da bo prepeljanih potnikov znatno več kot v septembru. V septembru se je tako med tednom v povprečju na dan peljalo 44 potnikov, več dopoldan kot popoldan, ob sobotah je občutno več potnikov kot med tednom, vseh potnikov je bilo 1217. V oktobru, ko se je malce ohladilo, se je zagotovo že vozilo več potnikov kot ob toplejših, sončnih dnevih Avtobus je zaradi izgleda na cesti dobro opazen, verjetno pa ga bo potrebno še bolj reklamirati in prepričati občane, da ga uporabijo. V času jesenskih počitnic se tako skupaj z Zavodom za turizem in šport pripravlja reklamna akcija, ko bodo imeli občani možnost ves teden brezplačno uporabljati Kamnik bus. V pogovoru z ljudmi sem opazila, da so z uvedbo Kamnik busa zelo zadovoljni, a malokdo seje z njim tudi peljal. Pravijo, da se enkrat že bodolKajporečete na to? Verjamem, da bo preteklo še nekaj časa, preden bodo ljudje spre- menili miselnost in zavestno začeli uporabljati javni prevoz. Prevozniki imamo za opravljanje javnega linijskega prevoza podeljene koncesije s strani države. Že več kot desetletje pa se soočamo z upadanjem števila potnikov. Glede na to, da subvencije, ki jih dobimo od države ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov, smo se prisiljeni obnašati racionalno in tako smo določene linije, kjer potnikov ni bilo, pred časom tudi ukinili. Javni prevoz se je tako znašel v začaranem krogu. Linije so se ukinjale, dostopnost se je zniževala, kar je povzročalo še večji upad potnikov. Nenazadnje pa so vozovnice še vedno predrage, čeprav je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v letošnjem letu naredilo korak naprej z novim Pravilnikom o subvencioniranju prevoza dijakov in študentov. Prav tako je občina Kamnik naredila korak naprej pri spodbujanju javnega prevoza v svoji občini. Kot sami opažate, se tak projekt s samo prodajo vozovnic ne more financirati oziroma preživeti. Sem pa prepričana, da se bo uporaba Kamnik busa zaradi visokih cen goriva in po drugi strani privlačnih cen vozovnic do konca leta povečala. Cena za eno vožnjo stane 0,80 evra, medtem ko je za najkrajšo relacijo na ostalih primestnih avtobusih potrebno plačati 1,30 evra. Potnik ima možnost kupiti tudi kupone, en kupon stane 1 evro, z enim kuponom pa se v enem dnevu lahko neomejeno vozi, koristi pa ga lahko tudi na ostalih primestnih avtobusih. V ponudbi pa je tudi mesečna vozovnica za 25 evrov, s katero se lahko neomejeno vozi tako s Kamnik bus om, kot z ostalimi KAM-BUS-ovimi avtobusi. Velika prednost Kamnik busa je v tem, da mesečne in kuponske vozovnice primestnega prevoza veljajo tudi na mestnem avtobusu in obratno. Že septembra se je 9 občanov odločilo za mesečno vozovnico in 26 za kuponsko. Na prvi pogled morda res ni veliko potnikov, a za prvi mesec se ne smemo pritoževati. Zakaj se za uvedbo Kamnik busa niste odločili že na začetku poletne turistične sezone, saj bi bil v pomoč dnevnim turistom, ki so številčno prihajali v naše mesto? Kot sem že prej omenila, je bil projekt omejen s finančnimi sredstvi. Finančnih sredstev s strani občine je bilo na voljo za štiri mesece in tako smo s projektom štartali šele 27. avgusta. Nenazadnje je bilo potrebnih kar nekaj priprav, tako z naše, kot s strani občine, da je projekt sploh lahko stekel. Najprej je bilo potrebno nabaviti nov avtobus, primeren za mestni promet. Potrebno je bilo registrirati vozne rede, pridobiti dovoljenje Ministrstva za infrastrukturo in prostor za uvedbo mestne linije, prilagoditi programsko opremo na avtobusih itd. Občani se že sprašujejo, koliko časa bo Kamnik bus vozil? Kakšni so načrti in interesi? Zaenkrat je Kamnik bus poskusni projekt, ki mu pogodba poteče konec decembra. Projekt bo seveda predlagan tudi za naslednje leto in upam, da bo z občinskim proračunom tudi potrjen. Obstaja velika možnost, da se projekt nadaljuje tudi v prihodnjem letu, nenazadnje so štirje meseci prekratki, da bi lahko ocenili uspešnost projekta. Trenutne informacije s terena so pozitivne, interesi občanov so, kaj pa se bo zgodilo s projektom, bomo kmalu videli. Kakšni so predlogi ali pripombe občanov, potnikov na Kamnik bus? Dobili smo kar nekaj pripomb, predvsem na vozne rede. V Tunjicah bi morali vozne rede bolj prilagoditi aktivnostim v Zdravilnem gaju, želje so, da bi vozili do Arboretuma, nekje se prekrivajo odhodi z našimi ostalimi voznimi redi manjkajo prevozi po obvoznici ipd. Zbrali bomo vse pripombe ter vozne rede čim bolj prilagodili željam in potrebam potnikov. To bomo storili v prihodnjem letu, v kolikor bo projekt potrjen. Do takrat pa bomo z veseljem prisluhnili predlogom občanov, čeprav bo vsem željam in potrebam težko ustreči. Ste preverili podobne projekte mestnega prevoza drugod po Sloveniji? Mestne občine, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, so že po zakonu dolžne organizirati in financirati mestne prevoze, medtem ko je za primestni promet odgovorna država. V Sloveniji pa je kar nekaj občin, ki niso mestne, pa vseeno financirajo mestni promet, med njimi občine Škofja Loka, Jesenice in Velenje, v kateri je mestni prevoz celo brezplačen. Že leta opažamo, da je stanje na naših cestah vedno bolj neznosno. Res imamo boljše ceste, a tudi več prometa, pa seveda višje cene goriva. O javnem prevozu se več ali manj le pritožujemo. Zakaj je temu tako? Kako se Kam-Bus spopada s to težavo? KAM-BUS zagotavlja med Kamnikom in Ljubljano zelo pogosto frekventnost, večji problem so bolj oddaljeni kraji, čeprav so dnevne povezave tudi v teh krajih zagotovljene. Zadnjih deset let je javni prevoz v upadanju, število osebnih avtomobilov pa še vedno narašča, kar povzroča gneče na cestah, izpusti CO2 pa zmanjšujejo kakovost zraka. Opažamo, da se ljudje kljub krizi in visokim cenam goriva, težko odrečejo uporabi osebnega avtomobila, čeprav imajo možnost uporabe javnega prevoza. K večji uporabi javnega prevoza jih v veliki meri prisili nezadostno število oziroma predraga parkirna mesta v Ljubljani. Prav tako je še vedno prisoten problem previsokih cen vozovnic, razen pri dijakih in študentih, ki se danes lahko vozijo res poceni. Upad potnikov in s tem prihodkov na javnih linijah poskušamo nadomestiti z ostalimi dejavnostmi, kot so občasni in posebni linijski prevozi. Vozimo po vsej Evropi: Pariz, Barcelona, Bruselj...V tem času bodo zelo aktualni adventni izleti, denimo na Dunaj, v Salzburg. Sami ne organiziramo izletov, vozimo za turistične agencije in individualne naročnike. Še vedno pa menimo, da bi za bolj ustrezno in pravično financiranje javnega prevoza potnikov morala poskrbeti država. Kako so potniki zadovoljni z vašimi storitvami? Po naših anketah, pogovorih s potniki, lahko rečem, da je večina potnikov zadovoljna z našimi storitvami. Trudimo se, da bi čim prej obnovili vozni park in izločili starejše avtobuse, predvsem tiste, ki nimajo klimatskih naprav. Prav tako pa v času krize nimamo več težav z zaposlovanjem voznikom Nenazadnje pa so naše vozovnice še vedno cenejše v primerjavi z ostalimi prevozniki. S Slovenskimi železnicami imamo že od leta 1995 sklenjen dogovor o enotni vozovnici ki potnikom omogoča, da z eno vozovnico poljubno uporabljajo tako avtobus kot vlak. Mislim, da je do sedaj to edini projekt v Sloveniji, ki se je na lokalni ravni izkazal za uspešnega. Na državni ravni pa že potekajo projekti v smeri integriranega prometa, ki bo v bodoče uvedel enotno vozovnico za celotno državo. Z letošnjim šolskim letom je bila uvedena tudi subvencionirana vozovnica za dijake in študente. Se je število uporabnikov te vozovnice povečalo? Država je letos uvedla nov Pravilnik o subvencioniranju prevozov dijakov in študentov. Po novem obstajajo trije cenovni razredi za nakup mesečne vozovnice in sicer se dijaki od 5-60 km lahko vozijo za 20 evrov, od 60-90 km za 30 evrov, nad 91 km dalje pa za 50 evrov. Tisti, ki bivajo v dijaških domovih, pa lahko na mesec kupijo 10 kuponov za 15 evrov. Poleg tega jim v primeru nakupa primestne vozovnice pripada še brezplačni prevoz za mestni promet. Nekatere občine še dodatno financirajo prevoze dijakov in študentov. Kamniška občina tako dijakom in študentom subvencionira 5% cene vozovnice. Število uporabnikov te vrste vozovnice se je v primerjavi z lanskim letom res povečalo, prodali smo za 20% več vozovnic, čeprav KAM-BUS iz tega naslova žal ne bo ničesar pridobil, saj se nam je zaradi tega zmanjšala subvencija za primestni promet, ki je že sedaj nismo prejemali v polni višini. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z občinami, kjer vozi vsakodnevno Kam-Bus? Z vsemi občinami kjer opravljamo prevoze, dobro sodelujemo. Javnega linijskega prevoza občine sicer ne financirajo, z večino pa sodelujemo na področju šolskih prevozov in financiranju prevozov za dijake in študente. Vse občine, razen domžalske, so kljub novemu pravilniku še naprej ohranile financiranje prevoza dijakov in študentov. Kakšna je vizija Kam-Busa? Vizija KAM-BUS-a je usmerjena predvsem v zadržanje in obvladovanje dosedanjega tržnega deleža na opravljanju javnih linijskih prevozov ter opravljanju poslanstva družbe, ki je zagotoviti varen, kakovosten in učinkovit prevoz potnikov. Predvsem pa zagotoviti dolgoročno rast ter ohranitev zadovoljstva naših uporabnikov. Hvala za pogovor in srečno na cesti! Bojana Klemene Nekaj zanimivih podatkov o KAM-BUS-u: Povprečna poraba goriva: 63.000 l/mesec Povprečno št. prevoženih km: 220.000 km /mesec Število avtobusov: 45 (od tega 8 turističnih) Povprečna starost: 7,3 leta Število zaposlenih: 80 (od tega 54 voznikov) Povprečnost, prepeljanih potnikov: 113.000 potnikov/mesec STE SE ZE ODPRAVILI NA POTEP S KAMNIK BUSOM? Po Kamniku in bližnji okolici od konca avgusta vozi Kamnik bus. Mestno-turistični avtobus s 25 sedeži in sedmimi stojišči potnike za ceno enega evra ves dan ali za 80 centov za eno vožnjo odpelje po nakupih, na potep, v naravo in planine. Trasa Kamnik busa poteka po mestu do Qlandie, preko Zdravilnega gaja Tunjice, Kamniške Bistrice in Term Snovik. Vse dni v tednu, tudi ob praznikih. Cilj projekta je omogočiti občankam in občanom poceni prevoz na ključne destinacije, šolarjem v šolo, starejšim po nakupih, turistom pa obisk turističnih biserov občine Kamnik. Pogosto se razburjamo o vedno višjih cenah goriv, o nezadostnem številu parkirnih prostorov, o preslabem javnem prevozu. Ravno zato smo po mestu preverili, ali so v zadnjih dveh mesecih občani in obiskovalci mesta sploh opazili Kamnik bus, ga prepoznajo in tudi uporabljajo? Štefka: Danes sem obiskala prijateljico v mestu, ki mi je povedala, da je začel voziti Kamnik bus. Skupaj sva se potem odpeljali do Snovika. Tudi do Kamnika sem se pripeljala s Kam-Busom, saj živim v Ljubljani. V Ljubljani je dobro urejen javni prevoz po mestu in mislim, da tudi Kamnik potrebuje prevoz po mestu in bližnji okolici, nenazadnje je v zadnjih letih mesto zelo zraslo. Ta majhen avtobus je odličen za turiste, z njim si lahko na hitro kaj več pogledajo, pa zagotovo tudi za starejše, ki nimajo lastnega prevoza. Rok: Kamnik bus je super poteza Kamnika in Kam-busa. Mislim, da je Kamnik res potreboval nekaj takšnega. Dobra ideja je tudi z vidika turizma, ekologije ... Morda bi bilo še bolje, da bi bila vožnja brezplačna, a priznam, da je tudi ta cena zares ugodna. Navdušen sem, da pelje avtobus tudi v Kamniško Bistrico, že zjutraj se lahko z avtobusom odpraviš v hribe! Zagotovo smo dandanes preveč v avtu, a po tako majhnem mestu, kot je Kamnik, lahko uredimo opravke tudi peš, s kolesom ali na primer sedaj s Kamnik busom. Avto je postal prevelik strošek. Marjeta in Janko: Kam-Bus je zagotovo zelo perspektivna povezava med Kamnikom in Ljubljano. Danes sva prišla iz Ljubljane z avtobusom. Želela sva izkoristiti čudovit dan za pohajkovanje po kamniški okolici. Kot nalašč sva izvedela za Kamnik bus in se z njim nenačrtovano odpeljala v Kamniško Bistrico, kjer sva uživala v naravi. Opažava, da je v Kamniku veliko prometa, zato je javni prevoz zelo dobrodošel. Misliva, da se moramo vsi še bolj navaditi na javni prevoz, vedno se nam vsem preveč mudi. Prepričana sva tudi, da bo uporaba javnega prevoza zrasla, ko bo ponudba še bolj kvalitetna, ko bo javni prevoz bolj točen in zanesljiv. Zagotovo bi morali še bolj promovirati uporabo javnega prevoza, stalno osveščati... Ljudje rabijo nekaj časa, da spremenijo navade, tako potniki kot prevozniki. David: Res je, da je Kamnik bus bolj majhen, a zelo praktičen. S Kamnik busom se vozim dokaj pogosto, zagotovo pa vsak petek domov, saj sem pred njegovo uvedbo čakal dve uri na prevoz v Stahovico. Na liniji proti Kamniški Bistrici opažam, da je že kar veliko ljudi in sem prepričan, da bo Kamnik bus postal iz meseca v mesec bolj poln. Želel bi si, da bi linija Kamnik busa pogosteje vozila proti Kamniški Bistrici. V naših koncih živi veliko ljudi in ob boljšem voznem redu bi se jih več odločilo za vožnjo s Kamnik busom. Neža: Ne prihajam iz Kamnika, tu imam le službo. Kamnik bus poznam iz pogovora s sodelavci, zelo dobro je viden tudi na cesti. Sama se z njim še nisem peljala. Službo imam v bližini centra mesta in lahko ___ , parkiram brez težav pred stavbo, a še vedno sem do- ~ volj blizu, da lahko uredim kakšno stvar v centru peš, tako kot danes. Mestni avtobus zelo podpiram, saj je • j zelo priročen, ni potrebno iskati parkirnega prostora, je zelo ugoden, zato upam, da ga Kamničani tudi uporabljajo. Dobrodošel je tudi iz ekološkega stališča, saj pripomore k zmanjšanju prometa v mestu. Tončka: Kamnik bus uporabljam, ravnokar ga tudi čakam, da me odpelje proti domu, proti Tunjicam. Uveden Kamnik bus je za naš konec občine zelo dobrodošel, saj že nekaj časa ni bilo avtobusne linije do Tunjic. Žal opažam, da je v smeri mojega doma tudi ta mestni avtobus bolj prazen. Sem že pomislila, da bo spet ukinjena linija, saj se za tako malo ljudi res ne splača voziti. Mestni avtobus se mi zdi zelo dobra ideja. Zakaj ga občani več ne uporabljajo, je verjetno tudi zaradi služb. Ko sem še sama hodila v službo, nas je večina začela ob 6. uri in končala ob 14. uri. Avtobus iz Tunjic je bil vedno povsem poln, pa je bil ta velik, danes pa se službe začenjajo in končujejo različno, zato se vsak vozi s svojim avtom. Slavica: Kamnik bus sem prvič videla na avtobusni postaji pred dvema tednoma, saj sem na novo priseljena v mesto. Majhen pisan avtobus mi je takoj padel v oči. Sedaj je še lepo vreme, zato opravke po mestu urejam s kolesom, a ko bo hladno za kolo, se bom seveda raje vozila s Kamnik busom. Nimam ves čas na voljo avtomobila, saj je mož še v službi, zato bom lahko sama šla do nakupovalnega središča. Kamnik bus je tudi zelo cenovno ugoden. Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC S Kamnik busom tudi med krompirjevimi počitnicami! Občina Kamnik, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik ter Kam-bus d.d. za krompirjeve počitnice vabijo na potep s Kamnik busom. Kot so nam sporočili, se lahko v »počitniškem tednu« od sobote, 27. oktobra, do nedelje, 4. novembra, s Kamnik busom brezplačno odpeljemo do turističnih destinacij v občini ali do nakupovalnega središča. To pa še ni vse, potnike bodo vsak dan razveselili tudi z jesenskimi dobrotami in kuponom za 10-odstotni popust na določene storitve na destinaciji prevoza, v Qlandiji pa si bomo lahko privoščili kapučino za 1 evro. Turistični ponudniki Kamnika so se združili in vsem občanom ter obiskovalcem, ki se k njim pripeljejo s Kamnik busom, nudijo 10 odstotni popust na specificirane storitve v njihovi ponudbi; tako lahko uveljavljamo popust pri nakupu vozovnice na Veliko planino, za obisk Naravnega zdravilnega gaja v Tunjicah, Medobčinskega muzeja Kamnik na Zapricah. Hotel Malograjski dvor nudi 10 odstotni popust na dnevna kosila pri meniju za 7 evrov, v Termah Snovik pa boste deležni 10-odstot-nega popusta na družinsko vstopnico s kosilom, na vse wellness storitve (masaže, savne, kozmetične storitve), na paket kopanja s kosilom in na dnevna kosila. Mestno turistični avtobus Kamnik bus seje po dobrem mesecu in pol izkazal za dobro sprejet projekt. Omogoča lažje potovanje vsem obiskovalcem Kamnika, ki si občino želijo ogledati z javnim prevozom, se odpraviti v Terme Snovik, na oddih v neokrnjeno naravo doline Kamniške Bistrice, v Naravni zdravilni gaj v Tunjicah ali do nakupovalnega središča Qlandia Kamnik. Tokratna »akcija« med krompirjevimi počitnicami pa je dobrodošla priložnost za vse, ki se s Kamnik busom še niste zapeljali, vsekakor pa ideja za prijeten družinski potep. Vozni red Kamnik busa je dostopen na spletnih straneh Občine Kamnik www.kamnik.si. Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik -tourism.si ter na spletni strani Kam-bus, d.d. www.kam-bus.si. Na Avtobusni postaji Kamnik pa jevozni red vseh prog ter aktualnivozni red na ogled tudi preko informacijskega zaslona. 10 26. oktober 2012 MED MLADIMI Kamniški OßCAN Čarovniški žur pred nočjo čarovnic V Kamniku je že tradicionalno popoldne pred nočjo čarovnic v znamenju prijetnega druženja, ki ga pripravljamo skupaj s starši otrok in povabimo družine, da skupaj z otroki ustvarjajo, se družijo in spoznavajo. S Šutne smo se preselili za kavarno Veronika, kjer je prijeten, varen prostor za dogajanje, obenem pa ne motimo tistih, ki tega »praznika« ne odobravajo. V sredo, 31. oktobra, toplo vabimo na ČAROVNIŠKI ŽUR vse čarovnice, čarovnike, duhce, vampirje in netopirje... iz bližnje in daljne okolice. Od16. do 18. ure se pripeljite, pridrvite za Kavarno Veronika, parkirni prostor za metle in sesalce je brezplačen. S tistimi brez »vozil« bomo izdelovali superdelux metle, če ne boste dovolj »strašinski« vas v lepotilnici naličimo in naredimo strašno čupo! Ko bomo vsi nared, se posamezniki lahko predstavijo s čarovniškimi triki, čarovnijami in pesmicami. S čarovnicami iz ŠINŠIN-a bomo zaplesali okoli kotla. Aha, v kotlu sicer ne bo veliko užitnega, v Kavarni pa pripravljajo čarovniške napitke, zato si pričarajte kakšen cent, pa na fotoaparate ne pozabite! Če bo starše strah, jim bomo naredili čarobne lučke, ki bodo razsvetljevale pot domov. Če vam je slučajno lanskoletni kostum premajhen aji prevelik, se oglasite v soboto, 27. oktobra, dopoldne na bolšjaku na Šutni, pa bomo kaj sčarali!!! Helena Samostojna fotografska razstava Martina Fujana V sredo, 10. oktobra, je bila v galeriji Doma kulture Kamnik odprta samostojna fotografska razstava člana Foto kluba Kamnik Martina Fujana. Avtor se predstavlja s serijo portretov, ki so nastali v času njegovega študija med leti 2005 in 2010. Martin Fujan, letnik 1985, je po maturi na likovni gimnaziji v Ljubljani šolanje nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je trenutno absolvent smeri vizualnih komunikacij. Poleg fotografije se ukvarja tudi z grafičnim oblikovanjem in kovanjem. Razstava je na ogled do konca oktobra v času uradnih ur Doma kulture Kamnik. Bojan Težak Ustvarjena je mreža gozdnih vrtcev in šol V okviru projekta Povabilo v gozd, ki ga financira dynAlp - climate in občine Kamnik, Kranjska Gora, Bohinj in Bovec, ter projekta Odprto učno okolje, ki ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in poteka preko ustanove razvojna fundacija Pogum, seje ustvarila Mreža gozdnih vrtcev in šol. Kaj so gozdni vrtci in šole? Gozdni vrtci in šole omogočajo kontinuirano izvajanje vzgojno-izob-raževalnih dejavnosti v naravnem okolju, ki temelji na razvoju otrokove osebnosti ter spodbuja otroku prijazne metode poučevanja. Tolikokrat omenjeno izobraževanje za trajnostni razvoj se danes v šolah in vrtcih žal še ne izvaja ali pa se izvaja v manjšem obsegu. Dejavnosti so omejene na zbiranje raznih odpadnih materialov in saditev posameznih dreves ob raznih priložnostih. V gozd danes otrok ne vodimo več iz različnih razlogov. Vendar seje skozi triletno obdobje izvajanja rednih gozdnih obiskov pokazalo več pozitivnih vplivov. Otroci imajo gozd radi, večje gibanja, šole in vrtci so začeli razvijati inovativne metode poučevanja, v nekaterih občinah pa seje pri podpori tovrstnim dejavnostim združila celotna skupnost. Slovenski gozdovi se spreminjajo v gozdna igrišča in učilnice, ki imajo velik učni potencial. Oba projekta sta podprta s strani Zavoda RS za šolstvo, v okviru Inovativnih projektov. Rezultate projekta Povabilo v gozd in evalvacijo dela v Vrtcu Antona Medved Kamnik smo predstavili na 7. Evropskem kongresu gozdne pedagogike na Škotskem. Udeležba na kongresu je bila mednarodna, zbralo se je kar 120 gozdnih pedagogov, učiteljev, vzgojiteljev in gozdarjev iz 16 držav. Naša predstavitev in film, ki so ga pripravile strokovne delavke Vrtca A. Medveda Kamnik, je požela veliko pohval in pozitivnih odzivov. Film si lahko ogledate na povezavi: http://www.voutube.com/watch7vH7V1LyPXF7U Tako gozdna pedagogika v Sloveniji pridobiva vse večjo prepoznavnost, ne samo v domačem okolju, ampak tudi v evropskem in mednarodnem merilu. Kmalu bo v okviru projekta Povabilo v gozd izšla tudi publikacija Povabilo v gozd srečnih otrok, kjer bo predstavljeno naše dosedanje delo ter ugotovitve in usmeritve za delo z otroki v naravnih okoljih. Oba zgoraj omenjena projekta se iztekata, vendar se dejavnosti nadaljujejo v sklopu projekta Srce narave nas povezuje, ki ga prav tako financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, nosilec pa je Inštitut za gozdno pedagogiko. Namen projekta je okrepiti in razširiti Mrežo gozdnih vrtcev in šol v slovenskem prostoru. mag. NATALIJA GYÖREK Okoliški gozdovi vrtcev in šol so spremljali vso razigranost, veselje, smeh in radovednost otrok. Marsikatere čiste hlače je gozd spremenile v umazane, žalosten obraz v veselega, tihega otroka v zgovornega in živahnega otroka v umirjenega. Gozd je za otroke prostor poln izzivov. Že hoja po gozdu za otroka ni preprosta, polna je korenin, kamnov, vzpetin, štorov,... Noge otrok se morajo prilagajati terenu, koreninam, vejam. Včasih tudipadejo. Vendarovire v gozdu niso enake oviram na igrišču ali asfaltu. Opazovala sem otroke iz vrtca, ko so v gozdu padli, včasih tudi en čez drugega. Pri tem ni nihče jokal, nihče ni potreboval tolažbe pri vzgojiteljici, nihče ni pogledal hlač če so umazane,.... Hitro so se pobrali, vstali in spet nadaljevali s potjo. Tudi to za nas odrasle ni več tako pomembno. Kaj pa je to takega, čepadeš! Za otroka je zelopomembno, da sepo vsakempadcu nauči vstati. To jepomembna izkušnja za Življenje. Svoboda prostora in možnost učenja, ki jo ponuja gozd pomeni izziv, krepi samozaupanje, samozavest - jaz pa to zmorem. Pomembno je tudi to, da vzgojiteljice otrokom zaupajo, da se bodo samipobrali. Odlomek izpublikacije Povabilo v gozd srečnih otrok Zabava z Adijem Smolarjem Kamniški gimnazijci po Kosmačevi poti Prvi teden v mesecu oktobru je teden otroka. V duhu otroške nagajivo-sti in veselja nas je v ponedeljek, 1. oktobra, v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik obiskal Adi Smolar. Našo jedilnico smo zapolnili do zadnjega kotička. Tako otroci in mladostniki kot tudi odrasli smo skupaj peli in plesali ter se poleg tega prisrčno nasmejali. Adi nas je zabaval debelo uro, na koncu pa si je vzel čas prav za vsakega izmed nas, da smo dobili njegov avto-gram in se z njim tudi slikali. Prav lepo pa je presenetil naši dve dekleti Mašo in Ajšo, ki sta ravno ta dan praznovali rojstni dan. Za obe je prinesel darili, naša knjižnica pa je postala bogatejša za še eno knjigo. Za vse skupaj se moramo zahvaliti društvu Bod' to kar si, saj so nam pomagali organizirati srečanje, ki bo zagotovo še dolgo ostalo v spominu vseh nas, ki smo se ob druženju imenitno zabavali. Vzgojiteljici Veronika Divjak in Stanka Klepec KINO SPORED OVEMBER 2012 MESTNI KINO D0MŽRLE 18:00 I WALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA | podn., 8+ ' 20:00 I DALEČ OD NJE I 17:00 I WALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA | podn., 8+ I SOBOTNI DRUŽINSKI FILM 20:00 I DALEČ OD NJE I 20:00 I POGOVORITI SE MORAVA O KEVINU I abonma FILMSKI 17:00 I MED VOLKOVI | podnapisi, 9+ 20:00 I SMRTNE OBLJUBE cikel CRONENBERG j 18:00 I KUHARSKI MOJSTER 20:00 I POGOVORITI SE MORAVA O 118:00 I SMRTNE OBUUBE cikel CRONENBERG 20:00 I KUHARSKI MOJSTER I 17:00 I WALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA | podn., 8f I SOBOTNI DRUŽINSKI FILM 20:00 I KUHARSKI MOJSTER I 18:00 I NEVARNA METODA cikel CRONENBERG ' 20:00 I KOTLAR, KROJAČ, VOJAK, VOHUN I 10:00 I MEDVEDEK PU sinhronizirano, 4+ i SOBOTNA FILMSKA MATINEJA 17:00 I POGUM | sinhronizirano, 8+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM 20:00 I KOTLAR, KROJAČ, VOJAK, VOHUN MESTNI KINO DOMŽALE boste naSli v Kulturnem domu I Franca Bemika | Ljubljanska 61, Domžale 11.01722 50 50 I www.kd-domzale.si 20:00 I LA SPIRA | enkratna projekcija dokumentarnega filma o orkestru I Spira Mirabilis I 18:00 I KOZMOPOUS cikel CRONENBERG I 20:00 I NA SLEDI BELEGA JELENA ■f predfilm: HEJ! ČEZ BELE POUANE I GORNIŠKI FILM I 18:00 I POBAUNKA | podnapisi, lOf 20:00 I KOZMOPOUS 1 cikel CRONENBERG I 18:00 I POBAUNKA | podnapisi, lt>t SOBOTNI DRUŽINSKI FILM I 20:00 I KOZMOPOUS cikel CRONENBERG I 18:00 I MUHARJANJEVJEMNU 20:00 I TORINSKI KONJ I 18:00 I MUHARJANJEVJEMNU 20:00 I TORINSKI KONJ Dijaki Gimnazije Kamnik tudi zadnjo septembrsko soboto nismo počivali. To še posebej velja za letošnje maturante, ki se intenzivno pripravljamo na maturo. Na temo maturitetnega branja, Kosmačevega dela Pomladni dan, smo se odpravili v njegove rodne kraje. Naš prvi postanek, če odmislimo tesna srečanja z drugimi vozili na ostrih idrijskih ovinkih, je bil v Mostu na Soči, kraju z bogato zgodovino. Poleg številnih skulptur, ki se nahajajo ob zaje-zitvenem jezeru, je v kraju čutiti tudi velik vpliv naših umetnikov besede. Ogledali smo si rojstno hišo in spomenik Ivana Preglja, cerkev sv. Lucije in cerkev sv. Mavra s prvo omembo iz leta 1192. Zgodovina kraja pa seže vse do prazgodovinske dobe. Med najznamenitejšimi ostanki so najdbe iz mlajše bronaste dobe, ki dokazujejo, da je bil kraj poseljen že v tem času, pa tudi izkopanine iz starejše železne dobe, o čemer priča železnodob-na hiša. Kraj je imel pomembno politično in kulturno vlogo tudi v rimskem obdobju. Ob ogledu krajevnih znamenitosti smo bili prijetno presenečeni nad ostanki rimske atrijske stavbe, ki leži kar sredi urbanega naselja. Naš naslednji postanek je bil v kraju Slap ob Idrijci, kjer se je rodil Ciril Kosmač, kateremu smo posvetili preostanek dneva. Ob podoživljanju odlomkov iz romana Pomladni dan smo se sprehodili do domačije, ki je bila vir navdiha za Kosmačevo pisanje in delo. Domačija, danes etnološki spomenik, je namenjena prikazu bivalne kulture. V podstrešnih prostorih obiskovalec s pogledom skozi okno čum-nate na Modrijanov travnik in Idrijco, reko bridkih preizkušenj, podoživi Kosmačevo osebnost in njegovo literarno ustvarjalno pot. Ta pogled nam je ostal v spominu, tako kot je zaznamoval, med drugim tudi Kosmača, v misli na hitro se bližajoči zrelostni izpit. Ciril Kosmač je v svojem delu Pomladni dan, s katerim simbolično napoveduje novo življenje, v okviru enega dne in ene noči, razkril svoja grenka doživetja otroštva, odraščanja in dozorevanja v času velike prelomnice v človeški kot tudi naši, slovenski zgodovini. Pripovedovalec se nenehno vrača k spominom na kadetko, k smrti očeta, matere, kadeta in deda. Spominja se zlasti časa med obema vojnama, časa, ko so se mrki oblaki grenkih doživetij večkrat pripodili na jasno nebo njegovega spomina. In tega dragocenega spomina, ki ga je leta in leta, plast za plastjo naplavljalo, ni mogla odnesti, največkrat kalna in razburkana reka bridkih preizkušenj. Tisti jesenski dan je bil torej resnično lep, svetel in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit. Mi smo opazovali in doživljali jesenski dan ob Idrijci. Dan pisanja maturitetnega eseja pa bo pomladni. Upamo, da bo svetel in lep, kot v Kosmačevem delu. Dijaki se pri urah slovenščine skrbno pripravljamo nanj. Andraž Dolar, dijak 4.A Tam, kjer sem doma ... skozi otroške oči V Šoli Idej na kamniški Šutni je bila 5. oktobra odprta otroška likovna razstava z naslovom Tam, kjer sem doma. Razstavo so pripravili učenci 3.a razreda OŠ Frana Albrehta in tretješolci PŠ Nevlje z mentoricami Barbaro Bergant, Andrejo Modrijan in Majdo Pogačnik. Otroci so se pri likovnem pouku seznanili z deli pokojnega kamniškega slikarja Dušana Lipovca, ki bi letos dopolnil 60 let, in avstrijskega umetnika Friedensreicha HundertWasserja. Preko spoznavanja njunih del so se nato otroci podali v svet barv in ustvarili prečudovite slike in računalniške grafike. Gospa Nataša Makovec je k sodelovanju OŠ Frana Albrehta povabila že četrtič. Zdi se mi prav spodbudno, da otroci razstavljajo svoja dela v pravi galeriji in da si njihove izdelke lahko ogleda vsak. Od odprtju so učenci pripravili zelo zanimivo in prijetno kulturno prireditev. Razstava, ki je na ogled do 5. novembra, nas prijetno preseneti, da že »majhni« otroci ustvarjajo tako »velika« dela. Jerca Pogačnik Slikarski opus mladih umetnikovje zelo zanimiv, kajti mladostje tudi čas, iz katere izhaja želja po kreativnosti. Cudovitoje slediti pobegom v otroški domišljijski svet, kjer vsak mfarf ustvarjalec pripoveduje likovno Zgodbo z naslovom Tam, kjer sem doma. 20 22 3 SOB 5 23 PON PET 24 SOB 8 28 SRE 9 PET 29 10 SOB 16 PET 17 SOB Dve leti prenovljene krajevne knjižnice Šmarca Aprila je minilo dve leti od slovesnega odprtja krajevne knjižnice Šmarca - enote Matične knjižnice Kamnik. S pomočjo nepovratnih evropskih sredstev je Občina Kamnik zagotovila adaptacijo obstoječih prostorov in uporabnikom na 85 kvadratnih metrih uredila sodoben prostor za izposojo bogatega knjižničnega fonda.Trenutno je na policah prenovljene knjižnice 12.146 enot gradiva. V letošnjem letu smo izposodili 9.000 enot knjižničnega gradiva in v primerjavi z lansko statistiko je razvidno, da izposoja narašča. Na ta način se v Šmarci nadaljuje tradicija knjižničarstva iz leta 1985, ko je kraj dobil prvo knjižnico kot enoto matične knjižnice. Odprta je tri dni v tednu, ob ponedeljkih in torkih med 14. in 19. uro ter ob četrtkih med 9. in 15. uro. Uporabniki knjižnice lahko izbirate med raznolikim knjižničnim gradivom, v čitalnici med bogatim izborom časnikov in revij, na razpolago je tudi brezplačna uporaba interneta. Knjižnica je prijazna tudi do slabovidnih, saj jim programska oprema na računalniku omogoča povečanje zaslonske slike in s tem dostop do elektronskih oblik besedil. Sredstva za nakup programske opreme sta leta 2010 donirala Lions klub Kamnik in podjetje Telekom. Največji vseslovenski prostovoljski projekt Simbioz@ gradi most med generacijami Projekt Simbiozprostovoljce in udeležence delavnice osnovnih računalniških veščin sta pred svetovalno pisarno za starejše v Kamniku pozdravila varuhinja človekovih pravic Zdenka Cebašek Travnik in direktor občinske uprave Občine Kamnik Ivan Kenda. Za pomoč pri izvedbi smo hvaležni vsem, ki so pomagali z izposojo opreme in prostovoljcem, ki so najprej pripravili vse potrebno in ves teden pomagali starejšim pri učenju: Simonu, Franetu, Krištofu, Rubini, Katji, Moniki, Janji, Žanu, Leopoldu in Romanu. Veseli smo pozitivnih odzivov, med njimi tudi našega najstarejšega 83-letnega udeleženca, ki nam je po končani delavnici poslal sporočilo preko elektronske pošte: »Glede na moj stari računalnik v glavi, ki mi onemogoča hitrejše razmišljanje oz. urejanje misli, čutim dolžnost napisati nekaj besed v zahvalo. Člani vodeče skupine za pomoč starejšim občanom pri računalništvu in mo-bitelu ste bil zares hvalevredno prizadevni. Iskrena hvala vsem.« Udeleženka, ki se je prvič srečala z računalnikom, pa je povedala: »Presenetil me je tako uporaben in praktičen tečaj. Mlada prostovoljka mi je pomagala premagati strah pred računalnikom.« MARTINA OZIMEK V okviru razvoja sistema pomoči starejšim sta Občina Kamnik in Zavod Oreli v letošnjem letu pristopila k projektu Simbioz®. To je vseslovenski prostovoljski projekt, katerega namen je preko medgeneracijskega sodelovanja dvigniti računalniško pismenost starejših. V tednu od 15. do 19. oktobra so mladi na de- lavnicah naučili starejše osnovnih računalniških veščin. Za vsak dan je bila določena tema: najprej splošno o računalnikih, pisanje dokumenta (vabilo, pismo), o internetu, elektronski pošti, socialnih omrežjih in za zaključek še o telefonih. Svetovalno pisarno za starejše so ob začetku obiskali varuhi- Veselje ob računalniškem opismenjevanje in druženju starejših in mladihprostovoljcev nja človekovih pravic Zdenka Cebašek Travnik, direktor občinske uprave in vodja oddelka za družbene dejavnosti Kamnik Ivan Kenda in predstavnik ekipe Simbioz@ iz Ljubljane Žiga Weissbacher. Gospa varuhinja nam je podarila nekaj uporabnega gradiva in na kratko predstavila spletno stran varuha človekovih pravic. Gospod Kenda je ob pozdravu udeležencev in gostov dejal, da je vesel, ker se pomoč za starejše razvija v smeri medgeneracijskega sodelovanja ter kvalitetnih izobraževanj. Martina Ozimek je v imenu Zavoda Oreli spomnila tudi na prenovljeno spletno informacijsko točko za starejše občane Kamnika (www, kamnik-stareisi.si). Sredi tedna pa nas je obiskal tudi kamniški župan Marjan Šarec. Na kavo je povabil udeleženca/udeleženko, ki mu je prvi poslal/a elektronsko sporočilo. V knjižnici potekajo tudi pravljične urice za najmlajše obiskovalce. Pravljičarka Barbara Božič vsak torek ob 17. uri najmlajše obiskovalce popelje v pravljični svet in z njimi likovno ustvarja. Barbara Božič, publicistka in uveljavljena moderatorka na kulturnih prireditvah, vodi tudi literarna Srečanja - pogovore o knjigah. Prvo srečanje je potekalo 2. oktobra, posvečeno pa je bilo knjigi Igralec ter odkrivanju stjsk, tegob in veličine igralca Poldeta Bibiča. Srečanja v krajevni knjižnici Šmarca potekajo vsak prvi torek ob 18.15 do maja 2013. Redni obiskovalci Srečanj boste ob koncu bralne sezone prejeli priznanja, morda bo sledila nagrada v obliki krajšega izleta. S tovrstnima dejavnostima želimo, da knjižnica ne zaživi samo kot prostor, ki ponuja potovanja po spletu, razkriva skrivnosti in dogodivščine knjižnih junakov, ampak da tudi zaživi kot središče, ki ga napolnjuje energija različnih generacij. Uporabniki knjižnice ste pomemben dejavnik za življenje knjižnice. Ste njen ponos in pokazatelj, kako dobro deluje knjižnica v vašem okolju, ki želi prispevati k bogatenju življenja lokalne skupnosti. Ni večjega zadovoljstva, ko knjižničarji vidimo, kako uporabnik z lepimi vtisi in želeno knjigo zapušča prostor kulturnega hrama. Za nas je uporabnik predvsem tudi človek, ki ima svoje potrebe in želje po znanju ali sprostitvi, po socialni vključenosti in možnosti rasti ob knjigi, zato mu pomagamo glede na to, kako dobro ga poznamo. Vodja krajevne knjižnice Šmarca, TATJANA TRATNIK VRATA MEDGENERACIJSKEGA CENTRA BISTRICA ZL ODPRTA Medgeneracijski center Bistrica, Domžale je bil ustanovljen s ciljem zagotavljanja in izvajanja socialno varstvenih in zdravstvenih storitev, namenjenih starejšim in mlajšim osebam, ki niso sposobne samooskrbe. Vrata prvim stanovalcem Medgeneracijskega centra Bistrica smo že odprli in jih sprejeli v našo oskrbo in varstvo. Ponudba storitev, ki jo zagotavljamo in izvajamo, je sledeča: • Institucionalno varstvo • Institucionalno varstvo v oskrbovanih stanovanjih • Pomoč družini na domu-socialna oskrba na domu • Dnevni-večgeneracijski center aktivnosti Institucionalno varstvo izvajamo kot obliko obravnave v MGC Bistrica, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Zajemala bo: • osnovno oskrbo, ki zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz; • socialno oskrbo - strokovno vodena dejavnost, namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije in vodenja; • zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva. Bivanje je organizirano v opremljenih in vzdrževanih sobah z ustrezno uravnavano temperaturo. Vse sobe so eno in dvoposteljne z lastnimi kopalnicami. Organizacijo in pripravo hrane, napitkov prilagodimo starosti in zdravstvenemu stanju posameznikov, upoštevajoč vse potrebe in želje zainteresiranih uporabnikov. Pranje, čiščenje in tehnična oskrba je prav tako zagotovljeno, izvajamo tekoča popravila za nemoteno in optimalno izvajanje institucionalnega varstva. Poleg tega imamo na voljo opremljen prostor za pranje, čiščenje, likanje ter vzdrževanje oblačil in perila. Zdravstveno varstvo in zdravstvena nega je uporabnikom zagotovljena v skladu s predpisi zdravstvenega varstva. Za potrebe zdravljenja lahko uporabnik obdrži svojega izbranega zdravnika, ali koristi organizirano medicinsko oskrbo v MGC Bistrica. Druge vrste socialno varstvenih storitev se trudimo zagotavljati kakovostno za vse uporabnike naših storitev in širše. Začasno varstvo v MGC Bistrica izvajamo v okviru stalnega institucionalnega varstva, ki bo namenjena posameznikom, ki imajo sicer oskrbo zagotovljeno izven institucionalnega varstva in potrebujejo le začasno oskrbo in varstvo v našem Centru. Dnevno varstvo je institucionalna oblika varstva, ki jo bomo namenjali posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne oskrbe institucionalnega varstva. Dnevni -večgeneracijski center: aktivnosti bodo v MGC Bistrica organizirane s sodelovanjem ožje in širše lokalne skupnosti ter vključevanjem raznih društev in posameznikov prostovoljcev. Oskrbovana stanovanja - uporabnikom poleg nastanitve nudimo tudi storitve institucionalnalnega varstva. Prodaja oskrbovanih stanovanj poteka uspešno. Imamo tudi nekaj uporabnikov, ki so stanovanje najeli. Objekt in podrobnosti vsebine dejavnosti MGC Bistrica so predstavljene na internetni strani www.mgc-bistrica.si. Vse splošne in dodatne informacije so na voljo: mag. Lili Leskovic, direktorica T / +386 (0)31 366 758 E / lili.leskovic@mgc-bistrica.si Nada Slak, vodja socialnega programa T / +386 (0)51 273 969 E / nada.slak@mgc-bistrica.si Benita Kovič, prodaja oskrbovanih stanovanj T / +386 (0)31 647 333 E / info.benep@gmail.com Gregor Gerbec, prodaja oskrbovanih stanovanj T / +386 (0)41 733 783 E / gregor@profundis.si Karateisti Virtusa uspešni na mednarodnem tekmovanju in pokalni tekmi V soboto, 29. septembra, je v Športni dvorani Planina v Kaanju pred polno dvorano gledalcev potekal 13. tradicionalni mednarodni karate turnir. Na tekmovanju je sodelovalo 310 tekmovalcev iz 32 klubov iz petih držav: Hrvaške, Avstrije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Kamniške barve so zastopali tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica: Jaka Spruk, Blaž Antonin, Tilen Humar, Gregor Humar, Borut Drnovšek in Žan Boječ. Vsi tekmovalci so se srčno borili in pokazali veliko znanja. Na koncu pa sta si v kategoriji dečkov 10-11 let, +40kg - borbe, 3. mesto delila Jaka Spruk in Tilen Spruk, 1. mesto je zasedel Rajič Milan iz Karate kluba Skipper iz Srbije, drugo pa tekmovalec iz Bosne in Hercegovine. V kategoriji dečkov 14-15 let, -63 kg - borbe, pa je 2. mesto zasedel Žan Boječ, ki ga je v finalu premagal Aljaž Iskra iz Bohinja. Tretji mesti sta si delila Martin Horjan iz Karate kluba Ichi-Ban Laško ter Karlo Špoljar - Karate klub Student iz Hrvaške. V soboto, 13. oktobra, pa je v Murski Soboti potekala 2. pokalna tekma za pokal Slovenije. Pomerilo se je 355 tekmovalcev iz 40 slovenskih klubov, med njimi tekmovalci Virtusa Blaž Antonin, Gregor Humar, Gorazd Motnikar, Borut Drnovšek, Miha Uršič, Aleksej Sever in Tilen Humar. Tilen Humar je v kategoriji mlajših dečkov +45kg, borbe zasedel 2. mesto, Miha in Gorazd pa peti mesti v svojih kategorijah. Trener kluba Vladimir Stanič, ki je hkrati tudi licencirani trener s strani Karate zveze Slovenije, je z doseženim zadovoljen in je prepričan, da nas bodo tekmovalci tudi v bodoče razveseljevali z dobrimi tekmovalnimi rezultati. V klubu pa so tudi veseli novih članov, ki so se jim pridružili letos - kot zanimivost naj povemo, da je najstarejši član star 61 let in se že pridno uči novih veščin. B.S. Foto: Žan Boječ Bratje Irt zmagovalci dirk državnega prvenstva in podprvaki Evropskega pokala narodov v motokrosu Motokros zanimiv tudi za nogometne legende Na elitnem tekmovanju - Evropskem pokalu narodov v motokrosu, letos v Ukrajini, so se Slovenci izkazali odlično. V sestavi Matevž IRT - AMD SITAR Rärins team, Klemen GERČAR in Tim GAJSER razred OPEN, 250 in 125 ccm, so osvojili 2. mesto, takoj za Italijani. Na Svetovnem pokalu narodov v Lommelu pa je ista ekipa, kljub temu, da so fantje dali vse moči od sebe, dosegli še vedno solidno 16. mesto. Matevž je bil letos tudi zmagovalec dirk DP v Semiču, na SP MX3 v Mladim na Hrvaškem je bil tretji, pri nas v Orehovi vasi pa je osvojil 4. mesto, skupno v letu 2012 na SP MX3 pa je uvrščen na odlično 6. mesto. Najmlajši Peter IRT je po uspešno opravljeni maturi na dirki DP v Semiču, v razredu 125 ccm, zmagal obe vožnji. Na zadnji finalni dirki prvo sončno nedeljo v oktobru v Orehovi vasi pa je v konkurenci 23 voznikov po najboljšem času v kvalifikacijah tudi v 1. vožnji zmagal z veliko prednostjo pred drugo-uvrščenim Aljošo Molnarjem. V drugi vožnji je po slabšem startu in menjavi v vodstvu ob koncu zmagal tudi Peter, ki si je ogromno izkušenj v motokrosu pridobil prav na dirkah v tujini, tako je na nemškem DP ADAC letos osvojil skupno 7. mesto. Naj omenim, da je bil kot gledalec na tribuni v Orehovi vasi z nami tudi nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance Hitrost in adrenalin sta ga pripeljala do vrha 31-letni Simon Jezeršek, sicer Škofjeločan, ki zadnjih pet let živi v Kamniku, je letošnji skupni zmagovalec pokala Raceland cup v gokartu. Tekmovanje v elitnem razredu KZ2 125, pa tudi v ostalih kategorijah, je potekalo vse leto. Na njem so lahko sodelovali vsi, ki imajo svoj gokart, ne glede na to, ali so amaterji ali dirkači z licenco. Jezeršek je sicer ljubiteljski dirkač, ki je že od malih nog navdušen nad hitrostjo in adrenalinom. »Ko sem bil star deset let, sem v delavnici moje stare mame naredil leseni gokart brez motorja, le s kolesi in volanom. Pri izdelavi mi je bü v veliko pomoč prijatelj, s katerim sva se spuščala po vaških klancih in z gokartom ubirala prve zavoje. Kasneje sem svoje sposobnosti preizkušal v najetih gokartih na slovenski obali in v ljubljanskem BTC-ju,« se svojih začetkov spominja Simon, ki se je z dirkanjem srečal, ko je v Sloveniji potekalo tekmovanje Most Wanted Fl Driver pod okriljem tobačne družbe West. Na tem dogodku so izbirali kasnejšega možnega testnega voznika v formuli 1. Jezeršek ponosno pove: »Na tem tekmovanju sem izmed dobrih tisoč tekmovalcev osvojil drugo mesto. Najboljša sedmerica se nas je tako prebila v polfinale v sosednji Avstriji, kjer so potekala mednarodna tekmovanja. Le najboljšemu iz vsake države je potem uspelo pot nadaljevati v Brnu na Češkem, kjer sem vozil pravi bolid formule 1 in imel priložnost spoznati celotno ekipo McLaren Marcedes.« Žal je Jezeršek tu izpadel in zaključil na petem mestu. Zgodba o uspehu se je potem nadaljevala leta 2007, ko je kupil svoj prvi gokart in ljubiteljsko vozil po dirkališčih. »V tem času sem spoznal Janeza Dolenca, danes mojega dobrega prijatelja, ki ga je prav tako že od nekdaj zanimal karting. S skupnimi močmi nama je uspelo kupiti profesionalni gokart in z njim trenirati tako doma kot tudi v tujini. Ker se je hitro pokazalo, da sva lahko konkurenčna tudi na dirkah, sva se letos odločila za tekmovanje v pokalnem tekmovanju Raceland cup,« o začetku letošnjega res uspešnega leta pripoveduje Jezeršek. V družbi več kot tridesetih dirkačev je bil vedno v samem vrhu in med najboljšimi. Nastopil je na dvanajstih dirkah in sedemkrat zmagal ter osvojil dve drugi in tri tretja mesta. »To je zadostovalo za zmago v skupnem seštevku, ob tem pa še enkrat čestitam tudi Janezu Dolencu, ki se je uvrstil na tretje mesto. Ta uspeh deliva tudi z ostalimi člani ekipe, to so Žan Prevodnik, Jernej Guzelj, Jaka Čadež in Dejan Buli. Fantje so naju spremljali na vseh dirkah ter poskrbeli za dobro pripravljene dirkalnike in vzdušje v ekipi,« še pravi Jezeršek, ki ne pozabi omeniti tudi svojih najbolj zvestih navijačev, žene in dveh otrok, ki se skupaj z njim veselijo naslednjega podviga. To je državno prvenstvo v skupim KZ2, kjer bo prav tako poskušal poseči po najvišjih mestih. MONIKA TAVČAR Iz Kegljaškega kluba Kamnik Dekleta zelo uspešna, fantje malce razočarali Letos sta obe članski ekipi KK Kamnik nastopili na NBC Pokalu, ki je potekal v Banjaluki. Dekleta, ki nastopajo pod imenom ETA, so zelo uspešno predstavljale Slovenijo. Čeprav je imel trener ekipe Zdravko Štrukelj pred odhodom resne pomisleke o pripravljenosti ekipe, so ga dekleta prepričala v nasprotno. Na koncu je sicer ostal grenak priokus, saj so osvojile nehvaležno peto mesto z malenkostnim zaostankom 20 kegljev za četrtim mestom, ki je še vodilo v polfinale tega tekmovanja. Odlično je svojo vlogo opravila Irena Koprive, ki je podrla kar 589 kegljev, kar je bil na koncu tretji najboljši rezultat tekmovanja. Prijetno je presenetila mlada, komaj 16-letna Klara Kopri-vec na svojem ognjenem krstu v mednarodni konkurenci. Nastopila je kot menjava za Tadejo Kokalj, ki se tokrat nikakor ni znašla na zelo težkih stezah. Igralke so se domov vrnile zadovoljne, saj so bile veliko boljše od druge slovenske ekipe na tem turnirju Adrie iz Ankarana, ki je bila na zadnjem državnem prvenstvu mesto pred njimi. Razočarali pa so igralci Calcita, saj so pričakovali uvrstitev med Drugi v Evropi (z leve): Matevž Irt, Tim Gajser in Klemen Gerčar. Klemen GERČAR, zelo uspešen nekdanji član kamniškega kluba, ki je z ogromno energije premagal Tima GAJSERJA, ki je letos postal Svetovni in Evropski mladinski prvak. Tudi Jernej IRT se je letos poleg dirk in treningov v Sloveniji pomeril na Internacionalnem prvenstvu v Indoneziji na otoku Java, kjer je dosegel popoln uspeh z zmago in 2. mestom. BARBARA SITAR Peter IRT, zmagovalec dirke v Orehovi vasi in -velik up slovenskega ter evropskega motokrosa. Srečko Katanec, ki je prvo leto tekmovanja v motokrosu v razredu 125 ccm spremljal svojega sina Oskarja, ki je bil v 1. in 2. vožnji zelo solidno uvrščen na 9. mesto. V razredu OPEN je bil žal odsoten Matevž IRT, ki je utrpel poškodbo ramen na Svetovnem pokalu narodov, tako je zmagal www.hooping.si si želiš zabavne vadbe, ki učinkovito oblikuje tvoje telo? S tem kuponomje prvi obisk brezplačen! vsaktorekob 18h Hula hooping v Kamniku, CIRIUS (zabavna vadba s hula hoop obroči) vsak petek ob 18.15h Hula hooping v Jaršah, PŠ MIKI razmigaj celo telo trebušček, hrbet, noge, zadnjica • počuti se dobro v telesu • porabi odvečne kalorije • oblikuj svoje telo • zabavaj se v dobri družbi www.hooping.si ali 070 766 667 (Tjaša Dorelay) vsak torek ob 20h Zumba v OŠ Mengeš www.hooping.si STRAST ZE IMA BARVO. ZDAJ JE DOBILA ŠE OBLIKO. P # — t, ^ NOVI RENAULT CUO nikoli ne boste pozabili prvega tu enutxa ' IS-UlflMKin -S iMac Ein KCaP < UOTOMEMRCr ■ UILTUKDUSKIZMIONNIHMTIK PORABA PBJ MEŠANEM CIKLJ 3.6- 5,5 l/1Mkm. EMISIJE £0,93-137 g/km Avto Čari*** www.ii vtocar.si : 01/7237414, servis: 01/7237279, 051383400 prvo četverico in s tem nastop v polfinalu. Res so bili vse do konca v igri, toda na koncu jim ni uspelo in so se uvrstili na osmo mesto s 50 keglji zaostanka za četrtim mestom, za šest kegljev in za mesto pa so premagali Sinet iz Hrastnika. Tokrat sta se pri Kamničanih izkazala Klemen Mahkovic (615) in Aleš Prosen (600). Žal pa sta premalo naredila izkušena nekdanja repre-zentanta Marko Oman in Damjan Hafnar. V ligi Kamničanom zelo dobro kaže v obeh konkurencah Igralci Calcita so hitro pozabil na katastrofo v Mariboru, potem ko so nanizali tri visoke in zanesljive zmage. Žal pa se jim na derbiju pri sosedih v Kranju ni izšlo. Triglav je odigral na izredno visokem nivoju, z izvrstnim ekipnim rezultatom. V naslednjem krogu so vso jezo znesli nad Ljubeljem iz Tržiča in ga deklasirali s kar 8:0 in z veliko prednostjo. Kar štirje Kamničani so presegli mejo 600 in dosegli izvrstno povprečje kar 598,5 keglja po igralcu. Trenutno so z osmimi točkami drugi. Dekleta so po dveh zaporednih zmagah nekoliko presenetljivo izgubile na gostovanju v Postojni. Nato so si privoščile veliko napako doma, ko so v dramatični končnici izgubile proti Brestu in to za devet kegljev. Davek za poraza pa sta plačali obe gorenjski ekipi. Najprej so zanesljivo premagale Triglav in potem še doma Tržič. Trenutno se ETA nahaja na tretjem mestu z osmimi točkami in z malenkost slabšo razliko kot jo ima drugouvršče-ni Brest. Prvenstvo se nadaljuje 10. novembra, ko fantje gostujejo v SI. Konjicah, dekleta pa pri prvakinjah in letošnjih osvajalcih Svetovnega pokala Lanteksu v Celju. Klemen Mahkovic soliden na SP na Poljskem Pred dvema letoma, ko je bilo na sporedu zadnje Svetovno prvenstvo za posameznike v kegljanju, je v repre-z e n t a n c i nastopil Kamničan Marko Oman. Na letošnjem SPvLesznem na Poljskem pa barve KK Kamnik zastopa Klemen Mahkovic. V prvem krogu je nastopil zelo solidno in podrl 577 kegljev. Žal pa mu je preslabo čiščenje preprečilo, da bi se uvrstil v naslednji krog prvenstva. Na prvenstvu ga čaka še nastop v mešanih dvojicah. STANE KADUNC NAPOVEDNIK: SOBOTA, ŠD Kamnik, 27. oktober, ob 17.30 - CALCIT VOLLEYBALL : POSOJILNICA DOB, Interliga SOBOTA, OŠ Stranje, 27. oktober, ob 14. uri -CALCIT VOLLEYBALL : GOVolley 1, 3. DOL moški SOBOTA, OŠ Stranje, 27. oktober, ob 16.30 - CALCIT VOLLEYBALL : Kostak Elmont, 3 DOL. ženske Mlade Calcitove ekipe brez napak Izjemno uspešno so v sezono štartale tudi mlade kamniške ekipe. Calcitovke so v lokalnem derbiju v Domžalah premagale domačinke s 3:0, v drugem krogu pa še doma Logatec z istim rezultatom in napovedale boj za uvrstitev v drugo ligo. Dvakrat so zmagali tudi tretjeligaši proti ekipama iz Spodnje Savinjske. Najprej so v gosteh premagali Braslovče, potem pa doma še drugo ekipo Šempetra. V četrtfinale se je uspelo uvrstiti tudi obema mladinskima ekipama. Kamničanke so na turnirju na Jesenicah izgubile proti domačinkam in premagale Triglav Kranj ter se tako kot drugouvrš-čena ekipa uvrstile v četrtfinale konec meseca. Brez poraza so se tja uvrstili mladinci, ki so na turnirju v Stranjah premagali Kropo in ACH Črnuče. Brez poraza je po dveh krogih kadetska ekipa deklet, ki so dvakrat premagale Novo mesto in po enkrat Šentvid ter Ljubljano in se praktično že uvrstile v A ligo, kjer pa po vsej verjetnosti ne bo druge ekipe, ki je na prvem turnirju izgubila proti Izoli in Novi Gorici. Kot kaže, pa so se v A ligo praktično že uvrstili tudi kadeti, ki so v prvem krogu premagali Kostanjevico na Krki in Lubnik, v drugem pa Kostanjevico in Mokronog. Z dvema zmagama na prvem turnirju kvalifikacij za deklice je prva ekipa premagala Kočevje in Novo mesto in kot kaže ne bodo Uspešen štart Calcitovih ekip Odbojkarice in odbojkarji Calcit Volleyballa so uspešno štartali v novo sezono, v kateri nastopajo na štirih frontah - Državno prvenstvo, Pokal OZS, Pokal CEV in Interliga. Calcitovke so v prvem krogu Interlige, v kateri ciljajo na finalni turnir, brez večjih težav premagale nekoč evroligaški Split, ki se tako kot vse dalmatinske ekipe ubada z velikimi finančnimi težavami. Letošnje kamniške okrepitve so dokazale, da so v klubu tokrat pripeljali prave igralke. V drugem krogu so Kamničanke v Linzu sicer izgubile s 3:1, poznala se je odsotnost Ane Starčevič, ki je počivala po poškodbi kolena. Na tretji tekmi so Kamničanke zopet zaigrale v popolni postavi in zabeležile drugo zmago. Tokrat je padel madžarski Godollo. Na tej tekmi je priložnost za dokazovanje dobila tudi mlada kamniška organizatorka igre Eva Mori. Nič več pa se ni potrebno dokazovati mlademu kamniškemu podajaču Janu Brulcu (na sliki), ki s svojimi drznimi podajami spravlja v obup nasprotnikove blokerje. Kamničani so v prvem krogu na domačem terenu po izgubljenem prvem setu v naslednjih treh prikazali izjemno igro in na navdušenje polne kamniške dvorane premagali aktualnega hrvaškega prvaka Mladost Kaštelo s 3:1. Odlično so začeli tudi tekmo v Bratislavi in povedli z 1:0. Nato pa so nekoliko popustili, kar so izkoristili visokorasli Slovaki in zmagali s 3:1. Še eno izjemno predstavo pa so Calcitovci prikazali v domači dvorani proti avstrijskemu prvaku in udeležencu lige prvakov Tirolskemu Innsbrucku. V prvem setu so bili gostje boljši, nato pa so se domači razigrali in prikazali izjemno borbeno igro, ki jim je prinesla zmago v naslednjih dveh nizih. V četrtem setu, ko so že vsi pričakovali veliko zmago domače ekipe, se je prav v končnici prikradlo nekaj napak, kar so gostje izkoristili in odnesli dve točki iz Kamnika. Na drugem gostovanju Calcitovih ekip sta obe ekipi izgubili, Calcitovke v gosteh pri Bratislavi s 3:0, predvsem so tokrat zatajile kamniške sprejemalke. Fantje so prav tako po bledi igri izgubili v Kaposvaru s 3:1, čeprav so četrti set že vodili z 11:4. Kamničani se selijo v Ljubljano Kot je že znano, je kamniška Športna dvorana neprimerna za igranje v Evropskih pokalih. Zato se Calcit Volleyball z vrhunsko odbojko seli v Ljubljansko Halo Tivoli, kjer so se Calcitovci v osmini finala Pokala Cev v sredo Gašper Bregar iz KGT Papež je kot drugi najhitrejši Slovenec pritekel na Šmarno goro Trojka najboljših mlajših dečkov na zmagovalnih stopničkah: Rok Sušnik, Klemen Golob in Luka Uranič. Med starejšimi veterani so stopničke spet zasedli tekači KGT Papež: prvi Franci Teraž, drugi Bojan Kemperl, tretji Bojan Kožuh. Pri članicah sta bili Špela Zupan enajsta, Petra Mikloša dvanajsta. Med mlajšimi so ponovno prednjačili rumenčki KGT Papež. V kategoriji mlajše deklice/dečki sta suvereno zmagala Rok Sušnik in Ana Milovič. Na zmagovalnih stopničkah sta se Sušniku pridružila še Klemen Golob in Luka Uranič, od 4. - 9. mesta so si sledili Igor Cosič, Nejc Uršič, Miha Pod-bregar, Aleš Prelovšek, Rok Podbregar. Pri ml. deklicah je stopničke za las zgrešila Tjaša Čirovič, od 6. - 8. mesta so sledile Manca Oražem, Tjaša Uršič, Hana Dobovšek, Brina Arbajter (11.) in Iza Škrtič (16.). Pri dečkih/ deklicah je bronasta medalja pripadla Nuški Uranič, Miha Oražem je bil četrti. V kategoriji st. dečki/deklice je bila Karmen Orehek odlična druga, peto mesto je pripadlo Luciji Pevec, šesto pa Kim Kremžar Pančur. Pri st. dečkih so si od 5. do 8. mesta sledili Blaž Uršič, Uroš Čirovič, Matevž Škrtič, Urban Arbajter. Pri mladincih sta 4. in 5. mesto zasedla Anže Božič in Nik Mernik, Aljaž Kožuh je bil deseti. Zvečer pa je bila pri Jezeršku slovesna razglasitev rezultatov za Grand Prix tekmovanje, kjer je 1. mesto med člani zasedel Azaria Teklay, letošnji kralj Grintovca. S tekom na Šmarno goro gorski tekači zaključejejo niz tekem za Pokal Slovenije v gorskih tekih. Za dosežke vsem iskreno čestitamo! Mira Papež Na svetovnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih, ki je v začetku oktobra potekalo v nemškem Bochumu je nastopal tudi desetletni Kamničan Tilen Grašič. Tekmoval je v kategoriji break dance mladinci (do 15 let) in s skupino Funky Rockerz iz plesnega društva Kazina osvojil 3. mesto ter ponosno dvignil pokal. pomerili s Švicarsko ekipo Am-riswil. V Calcit Volleyballu upajo, da to ne bo odvrnilo kamniških navijačev in bodo tudi v Ljubljani spodbujali mlade Kamniča-ne. Več o rezultatu v naslednji številki. imele težav z uvrstitvijo v A ligo, saj so dve zmagi zabeležile tudi na drugem turnirju. Druga ekipa pa je do sedaj štirikrat izgubila in bo tekmovanje nadaljevala v B ligi. Uspešno so štartali tudi starejši dečki z dvema zmagama. 4. Veronikin tek po ulicah Kamnika z rekordno udeležbo Vaterpolisti začeli s pripravami na novo sezono Tekaški maratoni in krajši teki so poslastica za rekreativne tekače. Udeležujemo se jih zaradi dobrega vzdušja, na množičnih tekih pa tudi lažje preizkušamo svoje sposobnosti. Na ta način tudi ohranjamo motivacijo za treninge na višjem nivoju. Sodelovanje na tekaških prireditvah predstavlja veliko več od samega teka. Pomeni spoznavanje in druženje z ljudmi enakih življenjskih nazorov, izmenjavo dragocenih tekaških izkušenj, skratka gre za družabni dogodek. Zakaj se torej ne bi udeležili teka pred domačim pragom? Letos sem se tudi sama prvič pridružila teku po ulicah našega mesta in prav je bilo tako. Imeli smo se namreč zelo fajn. V soboto, 13. oktobra, se je mestno jedro Kamnika že četrtič spremenilo v tekaško progo. Kljub dežju se je na Glavnem trgu zbralo kar 166 tekačic in tekačev, od tega 61 otrok in 105 odraslih, kar je bistveno več kot v preteklih letih. Za tekače pač ni slabega vremena. Organizator prireditve Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je letos v Veronikin tek prvič aktivno vključil tudi kamniške osnovnošolce in srednješolce, ki so se na Odprtem šolskem prvenstvu pomerili za naslov občinskih prvakinj/prvakov. Najhitrejši na 4. Veronikinem teku. Tekaške proge so bile različno dolge, odvisno od starostne kategorije tekmovalcev, od 500 metrov za najmlajše pa do 8.000 metrov, vse pa so imele start in cilj na Glavnem trgu, kjer je tekače bodrilo kar lepo število navijačev. Tekači v članski konkurenci so opravili štiri kroge po Šutni in Kolodvorski ulici z vzponom na Žale in nato preko Medvedove ulice nazaj na Glavni trg. Dijaki so pretekli dva kroga, proga za najmlajše pa je potekala po Glavnem trgu in Samostanski ulici. Da je tek primeren za ljudi vseh starosti, pove dejstvo, da je imel najmlajši udeleženec le 5 let, najstarejši pa kar 74 let. Najhitreje sta v cilj pritekla Kamničana Sebastijan Zarnik (23:42) in Mojca Flerin (29:10) in oba izboljšala lanskoletni rezultat. Med najmlajšimi tekači na 500 m (letniki 2002 in mlajši) sta slavila Meta Ahačič in Igor Čosič. Najboljša pri mlajših učenkah in učencih na 1 km (letnik 2000 in 2001) sta bila Tjaša Vrtačič in Nejc Uršič, pri starejših na 2 km (letnik 1998 in 1999) pa Lucija Pevec in Matevž Planko. Med dijaki na 4 km sta zmagala Klavdija Bukovec in Jan David Kljenak. »Z udeležbo na 4. Veronikinem teku po ulicah Kamnika sem izredno zadovoljen. Najbolj pa me veseli, da smo prvič vključili tudi najmlajše, za kar gre zahvala predvsem Občini Kamnik, ki je za njih omogočila brezplačno udeležbo«, je ob zaključku prireditve povedal Grega Zore, strokovni sodelavec za šport na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik. Urška Kolar, v. d. direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, seje pridružila z besedami: »Kljub slabemu vremenu smo dosegli zares lepo udeležbo, tako iz občine Kamnik kot tudi iz celotne Slovenije, kar dokazuje, da sta turizem in šport dve združljivipodročji. Lepoje videti kako mestne ulice zapolnijo športniki vseh starosti, navijači in drugi ljubitelji športa.« Kdor lahko teče, ima veliko srečo. Tek pomeni sprostitev za telo in duha. Blagodejno vpliva na naše zdravje, krepi srce, povečuje prekrvavitev, zmanjšuje količino sladkorja v krvi, pomaga pri zmanjševanju telesne teže in izboljšuje razpoloženje. Kaj več bi si lahko želeli po vsakodnevnih delovnih obremenitvah? Pred vrati je Ljubljanski maraton, katerega se vsako leto udeležuje lepo število Kamničanov. Vsem želimo prijetno tekaško doživetje in srečno na poti do cilja. ANITA MEJAČ Prvi oktober je za kamniške vaterpoliste vsako leto dan, ko se začnejo izvajati vsi programi. Začnejo se vožnje na treninge v Ljubljano in Kranj, dolgih 8 mesecev in pol. Letošnje leto je še posebej pomembno, saj je kranjski AVK Triglav prosil naše društvo, da dovoli štirim našim članom igrati za kranjski klub v Triglav jadranski ligi. Martin Stele, Nik Nikolič, Sebastijan Novak in Gašper Zurbi so bili takoj za to, saj igranje v najmočnejši ligi na svetu pomeni, da bodo igrali proti vaterpolistom, ki so osvajali medalje na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, brez mladih Kamničanov v zadnjih letih ni minilo nobeno EP za mladince in kadete, sedaj se bodo dokazovali tudi v članski konkurenci. Liga se je začela 29. septembra. Že za prvo tekmo je imel kranjski trener Primož Troppan na spisku dva Kamničana, ki sta žal zbolela. Nova priložnost se je ponudila 10. oktobra na tekmi proti Mornarju v Splitu, najbolje pa jo je izkoristil vratar Gašper Zurbi, saj je s svojimi obrambami navdušil celo Hrvate, Sebastijan Novak je igral prvič po poškodbi in zadovoljil trenerja, na igranje Nika Nikoliča računamo na naslednjih tekmah. V kranjski ekipi je še Luka Komatar, ki tudi v DP nastopa za AVK Triglav. V soboto, 13. oktobra, je Triglav igral prvo tekmo na domačem bazenu. Z dobrimi obrambami je zopet navduševal Gašper Zurbi, žal pa to m bilo dovolj za zmago, dobro igro je pokazal tudi Sebastijan Novak, izkušnje iz jadranske lige mu bodo koristile v državnem prvenstvu. Povabilo naših igralcev je priznanje našemu društvu in trenerjem, saj v res skromnih pogojih ustvarjamo odlične rezultate in igralce. Državna prvenstva se začnejo 17. novembra VD Kamnik bo tudi letos nastopal v vseh kategorijah in v vsaj dveh mladinskih krojil vrh lestvice. Trener mladincev in članov ostaja Elvir Bečič, Primož Romšak bo na čelu U 15 in U 13, U 11 Bert Dolinar, v vaterpolo plavalni šoli, ki jo uspešno izvajamo v bazenu CIRIUSa, so aktivni Zala Šenk, Sara Gregorinčič, Tanja Holcar, Urban Zurbi, Tomaž Kladnik, Blaž Benkovič, Sebastijan Novak, Gašper Zurbi in Peter Klemene. Po uspešni poletni sezoni upamo tudi na dobro sezono 2012/13. DiH V soboto, 6. oktobra, je potekal že tradicionalni 33. gorski tek na Šmarno goro, ki je zadnja tekma v Pokalu Slovenije in zaključna tekma za WMRA Grand Prix. Tekači KGT Papež so bili spet izjemni. V članskih vrstah je bila huda konkurenca domačih in tujih tekačev, saj je tekma štela za Grand Prix tekmovanje. Gašper Bregar je bil z 12. mestom drugi najboljši Slovenec, tretji in četrti pa Gregor Mlakar in Luka Mihelič. Pri mlajših veteranih je Metod Bregar pritekel srebro, Iztok Arbajter je bil peti. Med st. veterani pa so zmagovalne stopničke spet zasedli tekači KGT Papež: prvi Franci Teraž, drugi Bojan Kemperl, tretji Bojan Kožuh. SMflRNff GORfl 3 14 26. oktober 2012 ZANIMIVOSTI Začetek sezone košarkarjev CALCIT BASKETBALL V soboto, 20. oktobra, se je pričela nova sezona tudi za kamniške košarkarje. V prvi tekmi 3.S.K.L. so odšli v goste k ekipi Posavje iz Krškega. Nekoliko pomlajena kamniška ekipa ni imela prav velikih možnosti za zmago, saj so jim izkušeni domači igralci Posavja že v prvi četrtini pobegnili za 16 točk. Nekoliko boljšo igro so igralci Calcit Basketball pokazali v nadaljevanju srečanja, vendar jim kaj več kot zmanjšanje zaostanka ni uspelo. Nato pa so domači v zadnji četrtini ponovno prestavili v višjo prestavo in visok poraz v prvi tekmi te sezone je bil neizbežen. Tekma se je končala z rezultatom 96:59. Pri Kamničanih je dobro igro prikazal le kapetan Grega Kajnih s 26 doseženimi točkami. Od ostalih pa pričakujemo boljšo igro že to soboto, 27. oktobra, ko bodo odigrali prvo domačo tekmo z ekipo Bistrice iz Slovenske Bistrice. Pravtako pa v različnih kategorijah S.K.L nastopajo tudi mlajše selekcije KK Kamnik. Pionirji U14 so že v polnem tekmovalnem pogonu. Potem, ko so v preteklih kolih 1 .S.K.L. svoje tekmece premagovali kot za šalo, so minulo nedeljo naleteli na pretrdega nasprotnika. V Tolminu jih je istoimenska ekipa premagala z rezultatom 62:51. Fantje so sedaj še trdneje odločeni, da je bil to edini poraz v tem delu tekmovanja. Pionirji U12 so prav ta kood igra I i že nekaj srečanj. V treh mini turnirjih so se srečali za ekipama iz Šentjurja in Šoštanja. Ekipa Elektre iz Šoštanja je bila najboljša, saj so bili vedno nepremagljivi, igralci Calcit Basketball pa so osvojili drugo mesto, saj so kar dvakrat premagali ekipo Šentjurja, ki je zasedla zadnje mesto. Dobro nastopajo tudi kadeti U16, ki so v treh tekmah zabeležili dve zmagi in en poraz. Nekoliko slabše pa gre trenutno mladinski ekipi, ki letos še ni okusila slasti zmage. Tekmovalna sezona je tako že v polnem teku in kamniški košarkarji vabimo na naše tekme, da skupaj osvojimo čim več zmag! ROBERT PROSEN Naša pot spomina V četrtek, 30. avgusta, smo se na pot podali člani društva izgnancev skupaj s svojci, ki se spominjamo 70 let izselitve in streljanja domačinov pri Rudniku v Črni. 15. avgust je za naše člane in vse prebivalce doline Črna, velik in pomemben dan, saj so prav na ta dan leta 1942 Nemci izselili več kot 120 ljudi iz te doline, ki jo sestavlja več zaselkov. Že nekaj dni prej, in sicer 8. julija, so Nemci ustrelili 51 domačinov, očetov in bratov družin, ki so jih nato odpeljali v nemška taborišča in prav s tem dogodkom se je začelo izseljevanje. Največ so jih, kot smo že omenili, pobrali 15. avgusta 1942, kakor se spominjajo domačini in tisti, ki so bili izseljeni in na silo odpeljani v nemška taborišča. Številne družine, večinoma z majhnimi otroki, ki se še niso zavedali, kaj to sploh je in kaj se z njimi dogaja. Niso vedeli, da morajo od doma za dalj časa ali celo za vedno. Slabo oblečeni in prestrašeni so se oklepali prestrašenih in molčečih mater, ki so ravno izgubile svoje može in sinove. Zapuščale so dom in domače kraje, vse, kar so imele. Ostali so jim samo še otroci. Niso vedele, kaj jim bodo dale jesti jutri in naslednji dan, niso vedele, kako bodo tem malim otrokom povedale, kje je ata. Vedele so samo, da zapuščajo dom, svoje varno bivališče, v katerem so se že kako znašle. Teh dogodkov smo se spomnili in spomin počastili s cvetjem in nekaj besedami spominov, ki jih je ob grobišču povedala ga. Golobova. Prav dolina Črne je dala nekaj prvih partizanov in upornikov, ki se niso predali okupatorju in so svoje zavetje dobili v partizanskih vrstah, ki so pripravile kar nekaj ovir pri prehodu skozi svoj kraj. Seveda pa so se našli tudi izdajalci, ki so se udinjali okupatorju in izdajali svojo domovino, zaradi česar je bilo toliko gorja v domačem kraju. Nadaljevali smo pot čez prelaz Črnivec v Gornji Grad. Tam smo si ogledali zanimivosti tega kraja. Pot proti Logarski dolini je bila zanimiva in lepa, saj nam je vodička s svojo razlago obujala spomine, zato smo si z zanimanjem ogledali tudi Logarsko dolino. Po počitku smo naredili nekaj posnetkov za spomin in po skromni malici odšli nazaj po drugi poti, in sicer skozi Volovljek, da je bilo pestro in zanimivo, saj je naša domovina zelo lepa. Po kosilu na Črnivcu je mlad harmonikar Dejan privabil v prostor nam ljube melodije, nato pa smo zaključili našo spominsko pot, na katero nas bo spominjala tudi razglednica, ki smo jo dobili ob vstopu v avtobus. STANISLAVA ZAVRŠNIK Spominska maša v Kamniški Bistrici Tudi letos bo na dan pred vsemi Sveti, 31. oktobra, ob 14.30 v kapelici v Kamniški Bistrici tradicionalna spominska maša za žrtve druge svetovne vojne s področja občin Kamnik in Komenda, kot tudi za vse žrtve medvojnih in povojnih pobojev na Kamniškem in Komendskem. Somaševanje bo vodil dr. Janez Juhant, univ. prof. Teološke fakultete v Ljubljani. V okviru tega vsakoletnega krovnega spominjanja in molitev za te žrtve Občina Kamnik že leta poskrbi za ureditev množičnih grobišč na naših tleh. Iz Odbora za organizacijo spominskih prireditev in tudi drugi pa ob molitvi obiščejo te grobove in prižgejo sveče. Tako se v dneh okrog 1. novembra spominjamo naših 1160 padlih soobčanov in več tisoč pobitih, ki ležijo v grobiščih v dolini Kamniške Bistrice: v Dolskem placu, v nekdanji drevesnici na Kopiščih, na Macesnovcu, blizu Kraljevega hriba, na Cuzakovem travniku (tovarna Trival), v Jevniku pod Sidolom,_v gozdovih Podgorja (trije označeni z železnimi križi), pa v Smovcu pri Zejah, v Kuharjevem borštu pri Mostah in v Sveščevi Jelši blizu Komende,... Prijatelji praženega krompirja so okušali in ocenjevali Ste že slišali za Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi? Verjetno ne, tako, kot sem tudi sama najprej pomislila, da gre za šalo, ko sem prejela povabilo na ocenjevanje praženega krompirja. Prijatelji »praženega« so namreč v gostilni Čubr na Križu pri Komendi konec septembra okušali in ocenjevali dvajset krožnikov praženega krompirja. Kuharica Anita Potočnik je tega dne imela veliko dela, saj je bilo potrebno vseh dvajset krožnikov krompirja istočasno postaviti na mizo v pokušino in ocenjevanje. Že zgodaj zjutraj je pričela s kuho 400 kilogramov krompirja devetnajstih sort, ki so morale bite tudi po lupljenju skrbno ločene. Iz vsake sorte je pripravila ponev praženega krom- pirja po povsem enakem receptu: krompirju je dodala svinjsko mast, popečeno čebulo in sol. Ostali dodatki, kot so na primer priljubljeni ocvirki, niso bili dovoljeni, saj spremenijo okus praženca in ocenjevanje ne bi bilo več objektivno. Da so prijatelji praženca resnično dobro okušali so poskrbeli tudi z zvijačo: devetnajst sort praženega krompirja na dvajsetih krožnikih, kar pomeni, da se je ena sorta krompirja ponovila in zanimivo - obakrat dobila enako oceno. Tako ocenjevalci kot tudi Miha in Anita Potočnik iz gostilne Čubr so bili presenečeni nad raznolikostjo okusov, barv in teksture praženega krompirja. Ocenjevali so po treh kriterijih: videz, vonj in okus ter občutek v ustih. Najboljšo oceno so na- menili sorti concordia, ki je tako po oceni Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi najboljši krompir za pripravo praženca. Da veste, ko se boste lotili priprave priljubljene slovenske jedi. SAŠAMEJAČ Končana temeljita prenova Seydlove hiše in posojilnica. Hiša je znana po izredno zanimivih in dobro ohranjenih podokenskih reliefih, ki so bili preneseni z bivšega rotovža in sodijo po ikonografiji in starosti med najzanimivejše umetnine na Slovenskem. So delo kamniške klesarske in stavbarske delavnice, ki je zgradila hišo. Motivi vseh petih podoknic so še danes dobro vidni pod okni prvega nadstropja na pročelju ulične fasade. Hiša je zanimiva tudi po gotskem vogalnem pomolu in arkadnem meščanskem dvorišču. Z zaključeno prenovo so oživele mogočne arkade atrija z dvoriščem in vrtom na začelju hiše. Seydlova hiša na Glavnem trgu 25, ena najstarejših in najlepših kamniških mestnih hiš, ki jo je leta 1465 zgradil trgovec s kožami Juriin Seydl, je s prenovo atrija, v katerem je urejena kavarna Rotovž, dobila končno podobo. Zakonca Silva in Darko Malež, ki sta leta 2004 kupila hišo v izredno slabem stanju, sta tako končala zahtevno in temeljito prenovo hiše in bila ob odprtju kavarne v prostorih med mogočnimi arkadami atrija upravičeno ponosna in zadovoljna. »Ponosni smo, da nam je uspelo hišo obnoviti in obenem smo hvaležni zgodovini, da nam je zapustila to bogato kulturno dediščino«, pravita. Pritličje hiše je bilo skozi vso zgodovino namenjeno trgovski dejavnosti, nadstropje je bilo stanovanjsko, podstrešje pa do povojnega časa ni bilo izkoriščeno. V pritličju je nekaj časa delovala tudi prva okrajna hranilnica MOTION & EMOTION PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 Ol, prodaja: 01/729 92 OO, 722 8131, 031/669 367 eOSTILNA Povabljeni na MARTINOVANJE ob živi glasbi v soboto, 10. novembra. Sprejemamo rezervacije. Ne pozabite tudi na rezervacije za PDAZN0VANJA IN DECEMBME ZABAVE Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ternedeljska kosila. Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769 Glavni trg 25, KAMNIK (v stavbi papirnice FORUM) ODPRTO: pon-pet 6.30 do 22.00 sobota 7.30 do 22.00 nedelja in prazniki zaprto VABLJENI AVTOSERVIS Drolc Marko s.p., Špitalic 14, tel. 031/644-906, marko.drolc@gmail.com * avtokleparstvo * avtoličarstvo * urejeno poslovanje z vsemi zavarovalnicami v primeru škodnih popravil * nadomestno vozilo za čas popravila PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE GUM ZA OSEBNA VOZILA ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem za pomoč, ki ste nam jo namenili ob požaru na domačiji. Posebno zahvalo za hitro intervencijo namenjam domačemu gasilskemu društvu Srednjavas in PGD Kamnik. Najlepša hvala tudi sosedom, prijateljem in znancem za vso materialno, finančno in nesebično pomoč pri čiščenju in obnovi doma. Vsem še enkrat HVALA! Franc Grubar, Srednja vas pri Kamniku 6 veterinarska ambulanta N(#E Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net ^ ambulanta ^ hrana in osnovna oprema za male živali ^ nega psov - kopanje, striženje ^osteopatija Rože uvenejo, lica usahnejo, v srcu le sanja otožen spomin. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil nas dragi oče, dedi, tast in stric JANEZ OSOLIN Od njega smo se poslovili 19. oktobra na kamniških Žalah. Hvala vsem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Oktober 2012 V tihi, mirni noči zaprtje oči in ponj so angeli prišli. Sedaj z Jezusom, Marijo v 'večnosti živi in nam božjega miru želi. ZAHVALA V štiriinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil nas dragi mož, oče, dedi, tast, brat, stric, svak in bratranec FRANC OPRAVŠ Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Majdi Mihelčič Ambrož in patronažni sestri Katarini za pomoč in sočutje pri njegovi bolezni in Marjanu Iskra za vse molitve. Hvala tudi župniku Pavletu Piberniku in gospodu Mihaelu Kališniku za darovano sveto mašo in pogrebni obred, trobentaču, nosačem in Mekinjskemu oktetu za zapete pesmi in žalostinke. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 2012 ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga MATILDA TILKA KOVAČ Iskrena zahvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami in se poslovili od naše mame. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni September 2012 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal . vjV^^ta * izdelava izbočenih stekel ^.aV^ * peskanje stekel, fuzije - vitraži o^ * okvirjanje slik tm www.irmi.si Smrt ne more nas ločiti, le za hip nas loči čas. Spomini ne morejo oditi, večno zdaj so živi v nas. ZAHVALA T Ob nepričakovani in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, sina in brata ALEŠA SODNIKA iz Komende se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje in lepe misli. Hvala vsem, ki ste bili z nami na njegovi zadnji poti in hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. Z nami ostaja za vedno. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 2012 Oj, kje ste mati zlata, kako se toži mi po 'vas ... ZAHVALA V 81. letu je odšla naša ljuba mami, žena, mama, prababica, sestra in teta JOŽEFA PEPCA POLIČNIK z Vrhpolj pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalja. Hvala pevcem Lire za ganljivo petje in gospe Tini Romšak za besede v slovo. Večno boš ostala v naših srcih. Vsi njeni Vrhpolje, Kamnik, Šoštanj, Logarska dolina, oktober 2012 e\ t® Srce tvoje 'več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 89. letu je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi oče, dedek, brat, stric in tast CIRIL BENDA iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za svete maše in cerkev. Iskrena zahvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, še posebej njegovi zdravnici dr. Marti Jerman in patronažni sestri Romani Poljanšek. Hvala gospodu župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinovi Janez ter Branko in Roman z družinama, sestre Filipina, Marta in Marinka z družinami in drugo sorodstvo Oktober 2012 POGREBNI^ka.0. Pogrebne storitve, Dvorjel3,4207Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-68^)lwww.pog^8Knik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, Jfcrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILAPEVCEVINTROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) DOMAČI PRIDELKI ZA OZIMNICO Domače zelje (tudi varaždinsko), več vrst krompirja, čebule in česna. Po dogovoru možnost dostave. Tel.: 041-201-802 Kmetija Gole, Sp. Brnik 40 Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520 www.cvetlicarnaomers.si - - Odprto tudi za praznik 31.10. od 8. do 12. ure Naša ponudba vas ne pusti praznih rok! ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenila ANA RIHTER iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem za izražena sožalja, poklonjeno cvetje in sveče. Hvala prijaznemu osebju DSO Kamnik za vso toplino in skrb. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti in vsem, ki se je spominjate. Njeni Oktober 2012 Ne stojte na mojem grobu in nejokajte-nisem tukaj, ne spim, sem tisoč ■vetrov, ki bučijo, sem diamantni lesk snega, sem sončni žarek na zrelem klasju, semjesenski dež. Ko se zbudite vjutranji tihoti, sem vesel ščebet ptic, ki krožijo po nebu, sem zvezde, ki svetijo v noči. Ne stojte na mojem grobu in nejokajte ... ZAHVALA V 99. letu starosti se je od nas poslovil mož, oče, stari ata in stric JERNEJ CIMBAS st. po domače Rošov Jernej iz Bistričice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove in svete maše. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik: dr. Jermanovi, sestri Mateji ter patronažni sestri Cvetki. Hvala župniku g. Antonu Prijatelju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Kranjskega kvinteta ter Lovski družini Stahovica za ganljivo slovo od zvestega člana. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Bistričica, oktober 2012 Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš! ZAHVALA V 62. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja JOŽI DROLC po domače Snovarjeva mama iz Raven Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej pa sodelavcem Publicusa, Heliosa, Ete Kamnik in Doma upokojencev Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Posebej iskrena hvala izrekamo sosedom za vso pomoč in podporo v teh težkih trenutkih. Hvala Olgi Trebušak za ganljive poslovilne besede. Najlepše se zahvaljujemo dr. Dolenčevi, sestri Jani in ekipi patronažne službe ZD Kamnik. Gospodu župniku Simonu Lorberju se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo ter šmarskim pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Oktober 2012 S palčkom Snovičkom bomo v termah Snovik poskrbeli za otroke in starše. Polno veselja, smeha in ustvarjanja: • izdelovanje duhca struhca, kostumov in čarovniških klobukov, • izrezovanje buč in sežig čarovnice, • pohod z baklami, kostanjev piknik, vodne vragolije. Vsak večer po 18. uri večerno dogajanje na terasi v soju bakei. Dišalo bo po kostanju, u kuhanem vinu, pečenem krompirju in toplem čarovniškem napitku. f- TERME ä? SNOVIK ; tnnuliuki llllcfcoV Terme Snovik - Kamnik,Tel,; +3B6 (1) 63 44100, . www.terme-snovik.sl, Infoifterme-snovfk.sf 20% oopust na redne karte za kopanje _ in vse wellness storitve (J Kupon velja od 27.10. do 4.11.2012 za eno osebo. Popusti se ne seštevajo. ri schwarzmann www.rastlinjaki-schwarzmann.si Tel.: 01 364 73 10 info@rastlinjaki-schwarzmann.si ZadlSje Gostišče pri Planinskem orlu in Stahovica 20, telefon 01/83 25 410, el. naslov: pri.orlu@siol.net divjačinskih odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto jedi Povabljeni na MARTINOVANJE z ansamblom Viharnik v soboto, 10. novembra. Gostilna Tudi v decembru bo pri nas veselo - ob živi glasbi Slovenija Ognjenih muzikantov in odlični hrani. Naše goste pričakujemo v prijetnih prostorih s plesiščem in kotičkom za igro najmlajših. Ob že tradicionalno dobri domači hrani je tudi ob živi glasbi zagotovljena izvrstna zabava in dobro počutje do 150 ljudi. Zaželjene rezervacije. Se posebej dobrodošli vsi, ki bi radi v krogu svojih najbližjih praznovali poroko, obletnico, rojstni dan ali kakšno drugo priložnost! Ženinu in nevesti, ki s svati praznujeta in prvo poročno noč preživita pri nas, podarimo razvajanje v savni in džakuziju in prvi zakonski zajtrk. Gostišče ima tudi sodobne, a prijetno domače urejene nadstandardne sobe in wellness studio s finsko savno, masažno kadjo, masažno prho in kotičkom za počitek. info, in prodaja: 01 831 8800 www.gajpreserje.si 10% popust na vse hobi rastlinjake do konca meseca novembra Hobi rastlinjaki Schwarzmann. Znanje, Tradicija in Kvaliteta. Konstrukcije Schwarzmann d.o.o.. Pristava 12a, 1355 Polhov Gradec ÜäStno ■ i ndrdW \ I 7 sestdvme k*. ... * ' jf Jt v, . ' SI«» ^ Priprdvlient nd z im I . v . . m oztmtco Vestna gospodinja ve daje poind shramba nd J bolj šd popotnica za brezskrbno zimo. V resnici je zelo preprosto-ni niti posebna znanost niti skrivnost, da v aospodinj stvu lahko uživamo le to, kar imawto. Tudi pri nas, v €ti Kamnik, se že od nekdaj držimo te^a načela. Tako že dolqa desetletja z največjo skrbnostjo in prizadevanjem Svojim kupcem prinašamo slastne dobrote, svojim sokrajdnom pa ll'' . . 1 .. M . I ■ • . ■ -1 1 M ■ V ' delovnd wtestd in dostojno življenj e za njihove družine. -4 -s Letos ni nič dru( vrhove, Naturetina ozimnica že polni trgovske pc , kamniški vršaci sedali v višave nad naso dolino, dotlej bodo pridne roke v zavetju okoliških ^ora pripravljale okusne dobrote za zimo, pomlad in druqe letne čase. ? Ne nazadnje, le kdo bi zamenjal ta pogled . m uaače, zato ob prvem sne^u, kije že pobelil kamniške etina ozimnica že polni trqovske police- I" dokler bodo A 11 II Priskrbite si ozimnico in prihranite. www.natureta.si