ledinska in hišna imena v vasi čadrg -del kulturnega izročila
BARBARA IVANČIČ KUTIN
V prispevku so popisana ledinska imena v vasi Čadrg na Tolminskem, ki so na podlagi orto foto načrta postavljena v kontekst fizičnega prostora. Ta način (metoda) nazorno kaže, kako veliko je (bilo) bogastvo tovrstnega izročila na relativno majhnem območju, kipa se zaradi spremenjenega načina življenja hitro pozablja. V prispevku so bila popisana tudi hišna imena, saj je velik delež ledinskih imen povezan prav z njimi. Nekatera od nabranih imen, hišnih in ledin-skih, so bila orisana z utrinki iz pripovednega izročila. Ključne besede: ledinska imena, hišna imena, Čadrg, Tolminsko, zemljevid.
This article inventories the choronyms in the village of Cadrg in the Tolmin region. These are presented in the context of their physical location based on an orthophoto image. This method clearly shows the richness of this heritage — which is rapidly being forgotten because of changing lifestyle — in a relatively small area. The article also catalogues oeconyms (house names) because many of the choronyms are connected with these. Some of the collected choronyms and oeconyms are described with anecdotes from narrative tradition. Keywords: choronyms, oeconyms, Cadrg, Tolmin region.
UVOD
Ledinska ali terenska imena sodijo med nenaselbinska zemljepisna imena. K ledinskim imenom prištevamo imena polj, travnikov, njiv, pašnikov, pa tudi neplodnih površin, imena gozdov, imena dolin, sotesk, tesni, kraških jam, imena poti in njihovih delov [Čop 2002: 98, 99]. V zadnjem času je namesto izraza ledinska imena raje v rabi termin mikrotoponi-mi, saj ta zajema tudi imena, ki poimenujejo npr. plazove, poti, skale itn. [Torkar 2006]. Imena, s katerimi so se domačini orientirali v svojem najbližjem prostoru, se v zadnjem času zaradi spremenjenega načina življenja bliskovito zgubljajo.
Gorska vasica Čadrg leži na podolgovati terasi nad levim bregom reke Tolminke, v zgornjem delu je na nadmorski višini 736 m, v spodnjem delu pa na 626 m, medtem ko Tolminka teče spodaj na okoli 300 m višine.1 Proti dolini se nad prepadi reke vije ozka in nevarna betonska cesta, s katero je Čadrg povezan s Tolminom.
Največ, tj. 219, ljudi je v Čadrgu živelo leta 1910.2 Življenje ob skromnem deležu obdelovalne zemlje je bilo neizprosno. Rodovitnejše, nekoliko položnejše predele, so vašča-ni izkoristili za poljedelstvo, krmo za živino pa so kosili v strminah. poželi so tudi zaplate trave na oddaljenih jasah (nekatere so bile tako strme, da so morali biti ob delu navezani) in seno na hrbtu ali s sanmi spravljali v dolino. Živino so poleti gnali v planine, večinoma na
Temeljni topografski načrt, občina Tolmin, 1980. Statistični popisi prebivalstva.
traditiones, 35/1, 2006, 135-158
2
Dobrenjščico in Prode (pozneje tudi na Kal), kjer so pridelovali skuto in sir. V gozdovih so pridobivali les za kurjavo in gradnjo ter skrbno pospravili tudi listje za steljo. Svoj življenjski prostor so zaradi vsakdanjega stika in opravkov z njim poznali do potankosti in poimenovali so skoraj vsak ar zemlje. Tako so, če se je na primer izgubila ovca ali se zgodila nesreča, znali človeka zelo natančno napotiti na določeno mesto. Človek danes ni več tako povezan z naravo, delo se je omejilo na dostopna mesta, kamor se lahko pripeljemo s strojem ali avtomobilom, zato se imena, ki so se še nedavno uporabljala v vsakdanjem življenju, pozabljajo.
Zdaj (2006) v Čadrgu stalno živi 25 ljudi. Mednje so šteti tudi študentje in dijaki, ki med tednom bivajo v kraju šolanja. Število stalno prijavljenih pa je nekoliko večje, 33, saj je med njimi nekaj takih, ki v resnici živijo v Tolminu ali drugod, v Čadrg pa prihajajo le čez konec tedna ali med dopustom.3 Pet do osem ljudi živi tudi v Don Pierinovi komuni za zdravljenje odvisnikov od droge, ki deluje v nekdanji vaški šoli.4 Leta 1991 je v vasi stalno živelo 21 ljudi [Barbič in Benedejčič 1993: 94, 95].5
V	vasi je zdaj šest kmetij, tri manjše in tri večje, od tega se štiri ukvarjajo z biokmeto-vanjem. Čadrški sir, ki ga pridelujejo v skupni vaški mlekarni po starih metodah, je cenjena in poznana blagovna znamka. Kmetijsko-obdelovalni prostor se je zaradi upada števila prebivalcev (kmetij) izpraznil, zato tisti, ki so v vasi ostali, lahko živino pasejo v bližini domov, položnejše predele pa izkoriščajo za strojno spravilo sena. Poljedelstvo se je v zadnjem času močno skrčilo. Vsaka kmetija obdeluje le še njivo s krompirjem, fižolom in zeljem ter zelenjavni vrt za lastno uporabo. Iz sadja, predvsem hrušk, jabolk in sliv, pridelujejo žganje.
V	etimološkem slovarju slovenskega jezika je razlaga, ki pojasjuje krajevno ime Čadrg iz latinske besede cataracta (žleb) [Bezlaj 1976: 71], S. Torkar pa meni, da krajevno ime najbrž izvira iz ledinskega imena, saj so podobne oblike tudi v Beneški sloveniji in v bližini Avč nad Kanalom. Ledinsko ime bi lahko izhajalo iz osebnega imena Čadrag ali Čadrug.6 Prebivalcu Čadrga domačini rečejo Čadržn, v mn. Čadržni, prebivalki pa Čadržnca oz. mn. Čadržnce.
ČADRŠKA LEDINSKA IMENA NA (KATASTRSKIH) KARTAH
Na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja sta na obravnavanem območju zapisani imeni D. Zadra (vas Čadrg) in Tschaterski Verch (Čadrški vrh) [Rajšp in Trpin 1997a: 154 A1]. Čadrg pa je s krajšim odstavkom o oddaljenosti od drugih vasi, o vodah in poteh omenjen tudi v opisih, ki spremljajo vojaško karto [Rajšp in Trpin 1997b: 22].
3	Razgovor s Francem Kutinom, februar 2006.
4	Prebivalci komune se menjavajo in nimajo pogostih stikov z drugimi vaščani.
5	Leta 1991 so sodelavci Alpskega raziskovalnega tabora izvedli popis prebivalstva v Čadrgu. Tedaj je bilo v vasi stalno nastanjenih 5 gospodinjstev (21 ljudi).
6	Pogovor z. mag. Silvom Torkarjem; gl. tudi Bonini - Kovačov 2001: 101, 108.
Slika 1: Pogled na Čadrg z Vodil vrha (foto: G. Kutin).
V	katastrski karti iz leta 1871 za Občino Čaderg,7 ki jo je izrisal zemljemerec Janez Maček, so zapisana tudi številna ledinska imena (okoli 60 enot na obravnavanem območju), parcele so označene s podatkom o imenu in priimku lastnika ter hišno številko bivališča. Velika večina ledinskih imen se ujema s tistimi, ki jih je v Cadrgu mogoče slišati še danes, presenetljivo malo jih je danes že pozabljenih, pri nekaterih se je zamenjal svojilni pridevnik, ki se nanaša na lastnika parcele. Po zapisu sodeč je mogoče sklepati, da zemljemerec ni bil domačin, saj je pri nekaterih imenih prilagodil zapis svojemu posluhu in tudi znanju pravopisa (npr. glas g, ki se v Cadrgu izgovarja kot zveneč priporniški glas, je zapisal z znakom h. (Hrušnica ^ Grušnica). Karta je v izvirniku prava umetnina, saj si je izdelovalec poleg tega, da je čitljivo izpisal imena, vzel čas tudi za to, da je karto barvno osenčil, tu in tam narisal drevo, grm ...
V	katastrski karti iz leta 1910 (Občina Cadra) so parcele označene le s številkami in v primerjavi s predhodnico iz leta 1871 neprimerno skromnejšim številom ledinskih imen.
V	času fašizma (med obema vojnama) so Italijani spremljali stanje katastrskih občin in vsa imena (zemljepisna in lastna) z veliko prizadevnostjo poitalijanili. Po drugi svetovni vojni so na karto spet prišla prvotna imena.
Leta 1980 je bil izdelan temeljni topografski načrt z merilom 1 : 5000. Čeprav je to najnatančnejša karta doslej, je na obravnavanem območju izpisanih le 18 zemljepisnih imen (med njimi krajevna, gorska in ledinska). Nekatera od teh so po trditvah domačinov, ki jim
7 Pole imajo oznake 9, 10, 12 (prečrtano in pripisano 13), original hrani Geodetska izpostava v Tolminu.
je bila karta pokazana, zapisana na napačnem mestu: npr. del vasi, ki mu domačini rečejo Križ in Dolenji konec, prav tako je za nekaj 100 metrov zgrešen travnik, ki mu rečejo Pasica. Nekatera imena so močno spremenjena, npr. Roparska jama, ki ji domačini pravijo Rav-barska jama, nekoliko položnejši del, ki mu domačini pravijo Raven (m. sp. ed.) je zapisan z imenom Ravne (ž. sp. mn.). Ime Nos, ki je zapisano na vrhu vzpetine z višino 1142 m, pa je med domačini izzvalo pravo razburjenje, saj so za to ime prvič slišali v zadnjem času, ko se bohoti v novejših atlasih in turističnih zemljevidih. Po njihovem mnenju je tam vedno bilo Vrh Jejla. Nos domačini pravijo navpičnemu skalnatemu grebenu, ki se pod Žlejžnom spušča proti Tolminki (zanimivo je, da »pravi Nos« leži skoraj v isti liniji kot »novi Nos«, le da okoli 400 m nižje, kar kaže na mogočo pomoto pri vpisovanju v karto).
Leta 1998 je bila izdelan orto foto načrt terena. Na te karte se vpisujejo zgolj številke parcel, spuščena pa so vsa imena.
Zemljepisna in z njimi tudi ledinska imena so med drugim v okviru Alpskega mladinskega raziskovalnega tabora v Tolminu v letih 1988—1990 raziskovali dijaki in njihovi mentorji [Kunaver 1993: 129—132]. Našli so 29 novih imen za širše področje Čadrga, ki jih na omenjenih kartah ni bilo [Kunaver 1993: 130, 131].8
ČADRSKA LEDINSKA IMENA MED LJUDMI
Terensko zbiranje za pričujočo raziskavo se je začelo leta 2004. Križarjev Franc Kutin (r. 1938), glavni informator, že od rojstva živi in dela v vasi. Veliko vedenja o lastnem okolju je pokazal že mimogrede, v vsakdanjih pogovorih in intervjujih v zvezi vaškim življenjem v preteklosti. Kako veliko je (bilo) bogastvo ledinskih imen, se je pokazalo že pri prvem, prav za to namenjenem srečanju. Na pamet, kakor iz rokava, je uro in pol našteval posamična imena v vasi in širši okolici — bilo jih je prek 200. Nekatera izmed njih so segala že daleč proti planini Kal in na nasprotni breg reke Tolminke, v polog, tako da jih je bilo na obravnavanem območju okoli 130. Pri naslednjem srečanju je imena našteval ob gledanju katastrske karte; pomoč karte je prinesla številna nova imena. Informator je v šali — ali pa tudi ne — dejal, da bi se jih gotovo spomnil še enkrat toliko, če bi hodil po terenu ter sproti govoril, kje da hodi in kaj da se po poti vidi.
Večino ledinskih imen je povedal predložno, torej v obliki iz vprašanja: kje sem ali kam grem. Zato je bilo potrebno ponovno preverjanje, ali določena oblika sploh ima brezpredložno obliko. Nekatera ledinska imena je namreč nimajo in so vedno izražene predložno (Vrh Lip, Pod krajem ...); prav na ta način izražajo točno lokacijo. Za natančnejšo opredelitev lokacije, ki spada pod določeno ledinsko ime, so se domačini orientirali še z (naravnimi ali kulturnimi) danostmi npr. v Planjipri /pod (...) češnjo, v Rutupri /podza (...) senikom ...
Nekaj od teh imen je vendarle zapisanih na katastrski karti iz l. 1871, večina pa se jih nahaja izven območja, ki ga obravnava pričujoča razprava.
Slika 2: Franc Kutin med naštevanjem ledinskih imen (foto: B. Ivančič Kutin).
Zbrani podatki so bili preverjeni tudi pri drugih domačinih, z njihovo pomočjo pa je bilo pridobljenih še nekaj novih ledinskih imen.9 Ob pregledovanju že izdelane (delovne različice) karte z različnimi informatorji je število spet naraslo, v končnem seštevku je bilo na obravnavanem območju evidentiranih 251 imen. V to število niso vključena nekatera manjša področja, ki so del večje celote, npr. Police, se delijo še v 5 manjših enot glede na (nekdanjega) lastnika, npr. Ragirjeve Police, Križarjeve Police, ...
preverjena so bila vsa imena, ki so bila omenjena v katastrski karti iz leta 1871, in le eno od njih informatorjem ni bilo poznano (Petrajzovek). Za tri imena so nekateri slišali, vendar ne vedo, kje naj bi bila ta območja (V strmcu, Perblja, Za Jermene). Za nekaj imen je bilo ugotovljeno, da so bila zapisana »narobe«: npr. Belo brdo so prepoznali kot Debelo brdo (v narečju: 'bielo /d'bielo), ki se mu danes reče Matjonovo brdo.
Zbrana ledinska imena so bila preverjena tudi med nekaterimi člani mlajše generacije (19—30 let). Med imeni je le malo takih, za katera mladi še niso slišali, po drugi strani pa se njihovo aktivno poznavanje večinoma omejuje na območja v vasi in na obdelovalne površine,
9 Pri preverjanju ledinskih imen z Ludvikom Janežem (4. 3. 2006) je sodeloval tudi Frane Rutar. Že na karto vpisana ima sta preverjala tudi Stane Kavčič in Marjan Leban ter predvsem za spodnji del vasi dodala še okoli 20 imen. Za področje okoli zaselka Ozidje je imena povedala Marica Gaberšček, ki se je kot zadnja prebivalka izselila l. 1983.
ki so še v rabi (npr. Križ, Bula, Žlejžn, Laze, Na plazu, Raven ...). Veliko večino drugih imen sicer poznajo, vendar jih ne znajo natanko locirati. Pasivno znanje, ki ga v praksi ni mogoče uporabljati, je zadnji korak v procesu dokončne pozabe.10
Zapis ledinskih in hišnih imen
Ledinska in hišna imena so v preglednicah najprej zapisana v poenostavljeni narečni obliki, kakor so jih izgovorili informatorji.11 Naglašeni samoglasniki so označeni z znakom ', ki je postavljen pred zadnji soglasnik, ki mu sledi naglašen samoglasnik. Če je na tem mestu r, pomeni, da je naglas na zlogotvornem r. Poleg običajnih znakov slovenske abecede so v narečnem zapisu uporabljeni še znaka a (polglasnik) in w (dvoustično izgovorjen u). Po načelu čim manjšega poseganja v lokalno obliko je vsakemu imenu dodana tudi nekoliko poknjižena oblika zapisa, s katero je bilo ime izpisano za zemljevid: imena se od narečnih različic razlikujejo po tem, da so zapisana z običajnimi znaki slovenske abecede (tudi brez polglasnika) in niso naglašena; diftonga sta zapisana enoglasno (ie— e oz. uo — o); ponekod so dodani samoglasniki, ki so sicer v narečni izreki reducirani v polglasnik ali do onemitve, to še posebej velja za samoglasnike v izglasju, saj bi brez njih ne razpoznali spola (V 'Mutal — V Mutali); akanje je opuščeno le pri očitnih primerih (Pa'lice — Police, Wrhpla'ta — Vrh plota); prav tako tudi premet glasov lj v jl (puojle — polje med tem ko Jejle — Jejle)}2
LEDINSKA IMENA V ZVEZI S HIŠNIMI IMENI
Veliko število ledinskih imen v Čadrgu in bližnji okolici je v (besedni) zvezi s hišnim imenom (ta so nastala iz priimkov, vzdevkov, krstnih imen, značilnosti terena ali gospodarja...). Večina tovrstnih ledinskih imen je dvodelna: iz svojilnega pridevnika (npr. iz hišnega imena, npr. Siljanovl-al-o) in dela, ki poimenuje naravne značilnosti terena (greben, polica, brdo...) ali namembnosti za kmetijsko izkoriščanje oz. oblikovanje s poseganjem človeka (njiva, polje, črt ...). V nekaterih primerih se imena uporabljajo v obliki posamostaljenih pridevnikov (Lapovo). Skoz čas so parcele menjavale lastnika, pri tem pa je zanimivo, da so nekatera ledinska imena še dolgo ohranjala prvotno ime (npr. Matjonovo brdo je od tedaj, ko ga je imela v lasti Matjonova domačija, zamenjalo že več lastnikov).
10	Terensko delo ob zbiranju ledinskih imen je morda pri mladih, ki živijo v vasi (nekateri od njih nameravajo tudi ostati), ozavestilo problem izginjanja tovrstnega izročila. Nekateri so namreč pokazali veliko zanimanja že s sodelovanjem, priporočali pa so se tudi za končni izdelek — zemljevid. Če se bo s tem ohranilo vsaj kakšno ledinsko imene tudi v rabi in ne le na papirju, pa bo pokazal čas.
11	Zapis izkazuje številne razlike v izgovorjavi pri isti besedi že pri istem, kaj šele pri različnih informatorjih (npr. včasih več, drugič spet manj akanja ali drugih narečnih posebnosti ...), kar je lahko posledica govornega položaja (raziskovalka ni domačinka), tehničnih sredstev za dokumentirane, gotovo pa je kdaj za to krivo tudi zapisovalkino uho.
12	Ker v pričujočem prispevku ni bil namen pojasnjevanje izvora posameznega imena ali iskanje rešitve knjižnega zapisa, temveč pokazati, kako bogato je ledinsko poimenovanje na relativno majhnem območju s pomočjo orto foto načrta, so posegi v lokalne oblike imena minimalni!
Prav zaradi tesne zveze med ledinskimi in hišnimi imeni je bilo potrebno evidentirati tudi slednje. V preglednici so razvrščena hišna imena vse vasi: štiri hišne številke z oznako Čadrg so tudi v zaselku Ozidje (zdaj je zaselek popolnoma zapuščen, saj do njega ne vodi prevozna pot), ter ena (Pologarjeva) samotna domačija pod vasjo (danes vikend). V »strnjenem« delu vasi je 22 hišnih številk — Čadrg je razpotegnjen čez cel kilometer in ima tri nekoliko bolj strnjene gruče hiš in pet imen za dele vasi: V grapi, Dolenji konec, Borg, Gorenji konec, Križ.
Hišna imena so vedno sestavljena iz predloga pri in moškega imena v mestniku ednine. Imena so v preglednico zapisana v poenostavljeni narečni in nekoliko poknjiženi obliki. Pripisani staše obliki za stanovalca in stanovalko v njej, z dodanimi rodilniškimi končnicami.13 Za razloček od samostalniškega poimenovanja gospodarja in gospodinje pri hiši (npr. Kuščar / Kuščarca) so bili sinovi in hčere pri isti hiši poimenovani s svojilnim pridevnikom, npr. Kuščarjev /Kuščarjeva. Hišnim imenom je dodan podatek o priimku zdajšnjih oz. zadnjih stanovalcev in, če se je v hiši spreminjal, tudi tisti iz preteklosti.14
h. št.	Domače hišno ime v poenostavljenem narečnem zapisu (s priimkom)	Poknjiženo hišno ime	Stanovalec	Stanovalka
1	pr 'Kuščrju (Leban, prej Kenda)	pri Kuščarju +	'Kuščar -ja	'Kuščarca -e
2	pr 'Fieučku (Kavčič)	pri Fevčku +	'Fieučk -a	'Fieuka -e
3	pr 'Rutarju (Kavčič)	pri Rutarju -	Rutar -ja	Rutarca -e
4	pr F'leutu (Leban)	pri Flevtu +	F'leut	F'leutouka
5	pr 'Tuojnčku (Rutar) pr 'Pajštwarju (brez h.št.)	pri Tončku * pri Pajštvarju +	'Tuojnčk -a Pajštvar -ja	'Tuojnčkouka -e 'Pajštvarca -e
6	na Piku (komuna, prej šola)			
7	pr 'Kumru (Rutar, Leban)	pri Kumru +	Kumr -a	Kumra -e
8	pr 'Lowarču (Bončina, prej Jarc, še prej Rutar)	pri Lovrču +	'Lowrč -a	'Lowrčuka -e
9	Mla'karanca	Mlekarna		
10	pr 'Žiefoucu (Rutar)	pri Žefovcu -	'Žiefouc -a	'Žiefouka -e
11	pr 'Jaklnu (Klobučar)	pri Jakelnu +	'Jakli -lna	'Jaklnca -e
12	pr K'lajnčarju (Rutar)	pri Klančarju -	K'lajnčar -ja	K'lajnčarca -e
13	pr Ka'šanu (Jelinčič, prej Kavčič)	pri Kašanu +	Ka'šan -a	Ka'šajnka -e
14	pr 'Lapu (Manfreda)	pri Lapu *	'Lap -a	'Lapouka -e
15	pr B'riečku (Kutin)	pri Brečku -	B'riečk -a	B'riečka -e
16	pr 'Pawalču (Rutar)	pri Pavelču -	'Pawalč -a	Pawalčuka -e
17	pr Ra'gierju (Rutar)	pri Ragirju +	Ra'gier -ja	Ra'gierka -e
18.	pr 'Krnčanu (Kutin, prej Leban, še prej Kutin)	pri Krnčanu +	'Krnčan -a	'Krnčanca -e
19	pr 'Rieglju (Rutar)	pri Rieglju -	'Rieglj -a	'Riegljuka (tudi 'Rieglja) -e
13	Zapis se zgleduje po članku J. Škofic [2005].
14	Znak ob poknjiženem hišnem imenom označuje: + hiša je stalno naseljena; - hiša ni stalno naseljena (vikend ali zapuščena); * hiša je že podrta.
h. št.	Domače hišno ime v poenostavljenem narečnem zapisu (s priimkom)	Poknjiženo hišno ime	Stanovalec	Stanovalka
20	pr Sil'janu (Janež, prej Rutar)	pri Siljanu +	Sil jan -a	Sil'janjka -e
21	pr K'rižarju (Kutin, prej Čujec)	pri Križarju +	K'rižar -ja	K'rižarca -e
22	pr 'Luokarju (Gaberšček in Jelinčič)	pri Lokarju +	Luokar -ja	Luokârca -e
23	pr Ja'wancatu	pri Ivancetu -	Jawance -ta	Jâ'wancetouka -e
24	pr 'Žiefetu (Leban)	pri Žefetu *	'Žiefe -ta	'Ziefetouka -e
25	pr Ar'nejku	pri Arnejku *	Ar'nejk -a	Ar'nejkouka -e
26	pr 'Lukat (Leban)	pri Luketu *	'Luke -ta	'Luketouka -e
27	pr Pa'luogarju	pri Pologarju -	Pa'luogar -ja	Pa'luogarca -e
NABOR LEDINSKIH IMEN V VASI ČADRG
Poleg popisa ledinskih imen je bil pomemben namen raziskave izdelati karto (zemljevid), kamor so zbrana imena vpisana v kontekst prostora. Satelitski posnetki terena,15 so bili odlično izhodišče: posnetki imajo namreč kakovostno ločljivost, saj so na njih spoznavni celo posamični objekti, drevesa, ceste, gozd, njive, travniki. Poleg tega so karte v elektronski obliki, tako da je mogoče računalniško vpisovanje na sliko. Imajo pa satelitski posnetki tudi dve slabosti: narejeni so bili poleti (julija 1998), ko je zelenje najbujnejše, zato niso vidne npr. poti, ki vodijo skoz gozd;16 druga pomanjkljivost pa je, da ni razviden relief, torej doline, grape, strmine, saj je iz zraka videti vse ploščato. Slednje bi se dalo popraviti z združitvijo satelitske in karte z izrisanimi izohipsami, vendar bi bila v tem primeru karta nepregledna zaradi nasičenosti s črtami in že vpisanih imen.
Ker je bil namen pokazati, kako pestro in številčno je ledinsko poimenovanje na relativno majhnem območju, so bila obravnava le imena v vasi in njeni najbližji okolici. Prostorska omejitev je bila nujna tudi zaradi tehnične izvedbe — izdelava karte ledinskih imen — saj bi bila za večje območje potrebna satelitska karta v manjšem merilu, kar tehnično pomeni manj prostora za izpis imena, s tem pa tudi manjšo preglednost (prenatrpanost).
Mala in velika začetnica pri zapisu ledinskih imen
Posebna je bila težava pri zapisu z malo oz. veliko začetnico, saj je meja med občnimi in lastnimi imeni v nekaterih primerih ledinskih imen močno zabrisana. Tako je npr. območje, ki ga domačini imenujejo Rut. V tem primeru gre za ledinsko ime, ki je enako občnemu, vendar ga domačini prepoznavajo kot konkretnega, zato je primerna pisava z veliko začetnico. Težave so tudi z zapisom imen manjših območij znotraj istega območja, npr: Siljanov R/rut, Ragirjev R/rut. Še več, nad omenjenim območjem je ime V/vrh (= nad, na vrhu, zgoraj) R/ruta, ki vedno nastopa v predložni zvezi in tako natančno opredeljuje
15	Posredovala jih je Geodetska uprava Tolmin.
16	Satelitske posnetke se sicer praviloma snema pozimi, izjemoma so to storili poleti l. 1998, da so dokumentirali spremembe (plazove, podore...), ki jih je povzročil potres (aprila 1998).
lokacijo nad omenjenim Rutom.17 Po pregledu gradiva je bil izdelan predlog za zapisovanje ledinskih imen z naslednjimi definicijami:
Ledinska imena so poimenovanja nenaselbinskih zemljepisnih danosti (travnikov, senožeti, njiv, pašnikov, gozdov, jam, grap, vrhov...). Pišemo jih z veliko začetnico, ker gre za lastna imena, npr. Pasica (travnik), Police (senožet), Kravčič (gozd).
V večbesednih ledinskih imenih (predložnih in nepredložnih) pišemo z veliko začetnico prvo sestavino, neprvo sestavino pa vedno, kadar je tudi samo lastno ime: Kašanova čukla (skalovje), Kozlovo brdo (zaraščena senožet), Brečkova ograjnica (travnik); Pod Pasico (strmina), Za Zvantom (gozd), Na plazu (pašnik), V modrasih (senožet); Pri Matijevi baraki (gozd), Za njivo v Krnčanovem (travnik), Pod Rutarjevim vrtom (prepad, gozd).1
Navedena pravila so bila upoštevana pri zapisu konkretnega gradiva v preglednice in na zemljevid.19 Narečnemu in poknjiženemu zapisu v preglednici sledi še informacija, za kakšno vrsto terena gre (je šlo) oz. kakšna je (bila) njegova namembnost. Iz tega podatka je mogoče sklepati o stopnji opuščanja kmetijskih zemljišč ali na spreminjanje njihove namembnosti (kjer so bile njive, so zdaj travniki, kjer so bile senožeti, so zdaj pogosto pašniki, nekdanji pašniki pa se pogosto že zaraščajo). Imena so v preglednici zapisana po vrstnem redu tako, kakor jih je naštel Franc Kutin, od številke 150 naprej pa so navedena imena, ki so bila ugotovljena posamično, tudi od drugih informatorjev.
Kaj Čadržanom pomenijo nekatera občna imena:
travnik: travnata površina, na kateri so pospravili vsaj 2 košnji letno; senožet: strmejši travnati predel, kjer so pridelali le eno košnjo letno; pašnik: kjer so pasli živino (krave, ovce, koze);
črt: poseka, uničen gozd (ljudje so zatrli drevesa tako, da so jih »začrtali«, to je zasekali v deblo z vseh strani, drevo ni dobilo soka in se je posušilo); rut: strm svet, ki ga je težko obdelovati; črče: strm svet;
lejta: položnejši svet, kjer je bila navadno njiva ali travnik;
laz: ponavadi ograjen del, v katerem so imeli njivo ali vrt; ograja je rastline varovala pred živino, ki se je pasla v bližini; ograjnica: podobno kot laz, le da je večje; meja: gozd, oz. predel, ki ni več v vasi.
17	Na problematiko zapisovanja ledinskih imen opozarja tudi J. Škofic [1998: 68].
18	Predlog sta izdelali dr. Nataša Jakop in dr. Helena Dobrovoljc iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU; poslan je bil v obravnavo Republiški komisiji za pravopis.
19	Kljub pravilom v nekaterih primerih ni bilo jasno očitno, ali je neprvi del iz lastnega imena (hišnega, osebnega, priimka, vzdevka ...) ali ne; ti primeri so bili izpisani z veliko začetnico (V Mutali, Pod Muležem ...).
Poenostavljen narečni zapis ledinskega imena		Nekoliko poknjižen zapis ledinskega imena	Značilnost območja z morebitnimi opombami
1.	K'riž	Križ	travnik in del vasi
2.	'Pasica	Pasica	travnik
3.	Pad 'Pasico	Pod Pasico	strmina
4.	K'raučč	Kravčič	gozd
5.	Ž'want	Žvant	prostor, kjer se je zbirala živina pred odhodom v planino, pot
6.	Za Ž'wantom	Za Zvantom	gozd
7.	S'bejnc	Svejnc	grmovje ob pašniku
8.	'Laze	Laze	pašnik
9.	Wrh 'Lazou	Vrh Lazov	pašnik
10.	'Guošče (Siljanove in Križarjeve Guošče)	Gošče	gozd
11.	Ž'lejžan	Zlejžen	pašnik
12.	Pod Ž'lejžnam	Pod Zlejžnom	prepad
13.	Pa'lice a)	'Riegleve, b)	Kr'ižarjewe, c)	Sil'janove, d)	'Pawlčowe, e)	'Žiefetove	Police	senožet na prepadni polici
14.	'Riep	Rep	iztrebljeno za pašnik, zdaj zaraščeno
15.	G'rajžlet	Grajžlet	prepad
16.	Pad Krauččam	Pod Kravčičem	gozd
17.	Rou'nice	Ravnice	prej pašnik
18.	B'riezje, u Briezjâh	Brezje	zaraščeno
19.	Ka'šanowa 'čukla	Kašanova čukla	skalovje
20.	Mat'jonowo brdo (prej D'bielo brdo)	Matjonovo brdo	gozd
21.	Pad 'Nuosom	Pod Nosom	prepad
22.	'Nuos	Nos	skala, stena
23.	Pr Po'luogarju	Pri Pologarju	travnik, zdaj vikend
24.	'Marska ra'wna	Marska ravna	travnik, zdaj zaraščeno
25.	Ž'nidarju 'laz	Znidarjev laz	
26.	Pr Ma'tij âb ba'rak	Pri Matijevi baraki	gozd
27.	U Ras'tuokah	V Raztokah	ob hudourniku Boka
28.	Na Sk'ril (Na pe'rilu)	Na Skril	skalovje nad prepadom
29.	U 'jamah	V jamah	teren iz laporja, jame
30.	K'rižarjewa ag'rajnca	Križarjrva ograjnica	travnik
31.	Jâ'wancâtowa 'črčca	Ivancetova črčca	travnik, zdaj zaraščeno
32.	Za n'jiwo u 'Krncanowâm	Za njivo v Krnčanovem	travnik
33.	Pod 'Pawâlčowâm K'^âm	Pod Pavelčevim Križem	prej travnik, zdaj zaraščeno
34.	'Winččuwo za njiwo	Vinčičevo za njivo	travnik
35.	Na p'lazu	Na plazu	pašnik
Poenostavljen narečni zapis ledinskega imena		Nekoliko poknjižen zapis ledinskega imena	Značilnost območja z morebitnimi opombami
36.	Za p'lazam	Za plazom	gozd, grapa
37.	U 'Mutal	V Mutali	pašnik v grapi
38.	U 'jaworju ('Jawor)	V javorju	prej pašnik, zdaj gozd
39.	Ja'lejncowa g'rapa	Jelejncova grapa	hudourniška grapa
40.	'Čieuce	Čevce	pašnik
41.	'Štajpa a)	Garejna, b)	S'riednja, c)	Da'lejna	Štajpa	pašnik
42.	U 'mielu	V melu	melišče
43.	'Konc ma'lu	Konec melu	pašnik
44.	Pr S'kal u P'rapet	Pri skali v Prapeti	kamen, skala
45.	Na 'Jejl	Na Jejlu	senožet, zdaj zaraščeno
46.	'Jejle	Jeile	senožet
47.	'Lapow 'črt	Lapov črt	senožet
48	Wrh 'Lapowga 'črta	Vrh Lapovega črta	pašnik
49.	Pod'jejle a)	Zaš'tejnge, b)	'Jaklnowo Pod'jejle, c)	'Rieglowo Pod'jejle	Podjejle	senožeti, zdaj zaraščeno
50.	Za P'rapetjo	Za Prapetjo	pašnik, zdaj zaraščeno
51.	Š'tapalce	Štapelce	senožet
52	Me'li pad Š'taplcmi	Meli pod Štapelcami	strm predel
53.	Az'mična g'rapa	Ozmična grapa	grapa
54.	Pad 'ruda	Pod rudo	skalovje
55.	B'riezna	Brezna	prepad, melišče
56.	Pad 'Muležam	Pod Muležem	steza (l. 1998 jo je odnesel plaz)
57.	Wrh P'rapet	Vrh Prapeti	steza
58.	Wrh 'Čieuc	Vrh Čevc	del pašnika
59.	Wrh 'Mielou	Vrh Melov	del pašnika
60.	Wrh pla'ta	Vrh plota	gozd
61.	K'rawje 'puot	Kravja pot	steza
62.	'Linja	Linija	poseka v gozdu
63.	P'rapet	Prapet	pašnik
64.	U 'zemlji	V zemlji	gozd
65.	'Rajkl a)	'Kuščrju, b)	K'rižarju, c)	'Jaklnu, č) Ra'girju	Rajkelj	senožet
66.	'Nuos (u 'Rajkalnu)	Nos (v Rajkelnu)	skala, izbočen del terena
Poenostavljen narečni zapis ledinskega imena		Nekoliko poknjižen zapis ledinskega imena	Značilnost območja z morebitnimi opombami
67.	Zak'louže a)	'Luokarjeve Zak'louže b)	'Tuojnčowe Zak'louže)	Zaklovže	grape
68.	'Kmčanou 'črt	Krnačanov črt	senožet, zdaj zaraščeno
69.	'Fielte	Felte	ob koncu drče za drva
70.	U 'jazbân	V jazbini	luknja
71.	U ma'drasâh	V modrasih	senožet, zdaj zaraščeno
72.	G'riwe	Grive	strmo, prepadno pobočje
73.	'Lajnar (ta 'Mala da'lina, ta S'riednja da'lina, ta Ve'lika da'lina)	Lajnar (Mala dolina, srednja dolina, Velika dolina)	senožet, zdaj se zarašča
74.	Wrh 'Lajnarje	Vrh Lajnarja	greben, vrh vzpetine
75.	Pad 'Lajnarjâm	Pod Lajnarjem	gozd
76.	Wrh 'Rutarjubga	Vrh Rutarjevega	greben, vrh vzpetine
77.	Pad rab'čičam	Pod robčičem	gozd
78.	Nad rab'čičam	Nad robčočem	gozd
79.	R'iesljâwa pla'nina (Za 'Riešalnom)	Rešljeva planina	planina
80.	Grâ'bien	Greben	vrh vzpetine
81.	'Riešljn (vrh Riešlna)	Rešelj	vrh vzpetine
82.	Wrh 'Lip	Vrh Lip	vrh vzpetine
83.	Madri'janow 'Palah	Modrijanov Polog	senožet, zdaj pašnik
84.	'Kazlawa 'brda	Kozlovo brdo	zaraščena senožet
85.	'Ruti	Ruti	senožeti, zdaj pašniki
86.	'Lipe	Lipe	senožet, zdaj pašnik
87.	pr 'Bel wrh 'Ruta	Pri Beli vrh Ruta	vrh vzpetine, pašnik
88.	'Črče a)	Pawalčeve, b)	Ziefâtewe	Črče	pašniki
89.	Sil'janou 'huost	Siljanov host	gozd
90.	Sil'janova s'nežet	Siljanova senožet	travnik, delno pašnik
91.	'Plajna	Planja	senožet, zdaj pašnik
92.	Pr Stà'diencu	Pri studencu	izvir
93.	'Luokarjewo 'puojle (prej Ka'šanow rep)	Lokarjevo polje	senožet
94.	'Lowrčowe P'lajne/ Zap'lajne	Lovrčova Planja	senožet, zdaj pašnik
95.	'Bala	Bala	travnik
96.	'Brda	Brdo	senožet, zdaj pašnik
97.	('Winččuwa) 'Bula	Bula	travnik, izboklina
98.	Nad 'Pačem	Nad Pačem	pot
99.	Ga'rejn 'kanc	Gorenji konec	del vasi
Poenostavljen narečni zapis		Nekoliko poknjižen zapis	Značilnost območja z morebitnimi
ledinskega imena		ledinskega imena	opombami
100.	Sil'janov 'rut	Siljanov rut	njiva, zdaj travnik
101.	'Krnčanowa lejta	Krnčanova lejta	njiva, zdaj travnik
102.	Ra'girjewa 'lejta	Ragirjeva lejta	njiva, zdaj travnik
103.	Ra'girjeu rut	Ragirjev rut	travnik in njiva
104.	Sil'janu b'rieg	Siljanov breg	njiva in travnik
105.	B'riečkowa n'jiwa	Brečkova njiva	njiva, zdaj travnik
106.	'Pawlčowe n'jiwe	Pavelčeve njive	njive, zdaj travniki
107.	'Pawalčabna	Pavelčevna	zgoraj smrekov gozd spodaj travnik
108.	'Briečkowa ag'rajnca	Brečkova ograjnica	travnik
109.	Za 'mačilam	Za močilom	njiva ob izviru
110.	Na 'Bucal	Na Bucali	njiva
111.	Pad sm'riekmi	Pod smrekami	travnik
112.	Borg	V borgu	del vasi
113.	De'lejn 'kanc	Dolenji konec	del vasi
114.	U g'rap	V grapi	del vasi
115.	'Pik	Pik	travnik
116.	U g'rabnu	V grabnu	travnik
117.	'Biže	Biže	njiva, zdaj travnik
118.	Pad 'Bižmi	Pod Bižami	prepad, nižje gozd
119.	Raw an (m. sp.)	Raven	njive, zdaj travniki
120.	Pad 'Rawnom	Pod Rvanom	travnik
121.	Na po'luos	Na pologu	travnik
122.	'Ruob	Rob	skalovje
123.	'Žiefoucuwo	Zefecovo	travnik
124.	'Velič 'kuos	Velik kos	njiva, zdaj travnik
125.	Pad s'tuogom	Pod stogom	Njiva
126.	'Kumrowa g'rapa	Kumrova grapa	pust svet, pašnik
127.	Pad Po'luogom	Pod pologom	Zaraščeno
128.	Pad k'rajem	Pod krajem	prej kosili, zdaj pašnik
129.	Na d'raj	Na dragi	njiva, travnik
130.	'Toinčkawo ž'riela	Tončkovo žrelo	njiva, zdaj travnik
131.	'Rutarju 'wrt	Rutarjev vrt	njiva, zdaj travnik
132.	'Lajna	Lajna	Grmovje
133.	Pad 'Rutarjbam 'wrtam	Pod Rutarjevim vrtom	prepad, gozd
134.	'Lapowo	Lapovo	prej hiša s travnikom, zdaj zaraščeno
135.	'Fieučkowa ag'rajnca	Fevčkova ograjnica	njiva, travnik
136.	Na 'Rut	Na Rutu	pašnik
137.	'Fleutow b'rieh	Flevtov breg	njiva, travnik
138.	'Tuojnčkow b'rieh	Tončkov breg	njiva, travnik
139.	Ma'ticowa 'puojle	Maticovo polje	senožet
140.	Na b'riegu	Na bregu	travnik
141.	'Kumrowa 'puojle	Kumrovo polje	senožet
142.	N'jibca	Njivica	njiva, zdaj travnik
143.	K'lajnčarjwa ag'rajnca	Klančarjeva ograjnica	njiva, zdaj travnik
Poenostavljen narečni zapis ledinskega imena		Nekoliko poknjižen zapis ledinskega imena	Značilnost območja z morebitnimi opombami
144.	F'leutowa 'puojle	Flevtovo polje	njiva, zdaj travnik
145.	Na t'raunc ('Jaklnuwa 'njiwa)	Na travniku	njiva, travnik
146.	Ga'rejna 'Pasica	Gorenja Pasica	travnik
147.	'Flume	Flume	močvirje v gozdu
148.	Pad 'Pikam	Pod Pikom	prepad
149.	Pad d'raga	Pod drago	travnik
150.	'Tuojnčow 'mah	Tončkov mah	travnik
151.	Wrh 'brda	Vrh brda	senožet, zdaj se zarašča
152.	U 'brd	V brdu	senožet, zdaj se zarašča
153.	Ga'tejke (Lowarčowe, Jakâlnowe, Fleutowe)	Gotejke	senožet
154.	'Rupca	Rupca	kotanja, pašnik
155.	Za me'juo	Za mejo	senožet, zdaj pašnik
156.	Na La'farni	Na Lafarni	senožet, zdaj se zarašča
157.	'Šajbe	Šajbe	senožet, zdaj zapuščeno
158.	'Fujdânkowe 'Šajbe	Fujdnikove šajbe	senožet, zdaj pašnik
159.	Wrh Ga'tejk	Vrh Gotejk	senožet, zdaj se zarašča
160.	Pr ga'rejnâm stu'diencu	Pri gorenjem studencu	pašnik, zdaj se zarašča
161.	'Kuk	Kuk	vrh vzpetine
162.	'Ruti	Ruti	senožeti, zdaj pašniki
162.	Na pud'nieb	Na poldnevu	v senožeti ob gozdu
162.	Na ga'rejnem pud'nieb	Na gorenjem poldnevu	v senožeti ob gozdu, se zarašča
163.	Za 'Kuščarj âw am 'Rajkâlnom	Za Kuščerjevim Rajkelnom	grapa
164.	'Kunter	Kunter	izboklina v prepadnem delu
165.	U 'mielu pad Ž'lejžnom	V melu pod Zlejžnom	prepad
166.	Pad Pa'licmi	Pod Policami	gozdovi
167.	Jâ'wancâtu 'patak	Ivancetov potok	grapa, voda
168.	Ša'katcowa g'rapa	Šakatcova grapa	grapa
169.	Ga'rejnsk 'mal ân	Gorenjski maln	v skalovju ob reki Tolminki
170.	'Luketowo 'puojle	Luketovo polje	travnik, zdaj pašnik
171.	Pr flančank âh	Pri flančnikih	skalovje
171.	Ra'gierju 'laz	Ragirjev laz	senožet, zdaj gozd
172.	Ra'gierjewa 'tiepka	Ragirjeva tepka	pašnik, zdaj zaraščeno
173.	Da'lejna 'puot za n'jiwo	Dolenja pot za njivo	pot
174.	Sil'janowa g'rapa	Siljanova grapa	grapa
175.	'Karnčanowo za 'njiwo	Krnčanovo za njivo	senožet, zdaj se zarašča
176.	Š'tuojnje	Štonja	travnik
177.	Za Š'tuojnje	Za Štonjo	grapa
178.	'Kuščarju 'laz	Kuščarjev laz	senožet, zdaj se zarašča
179.	Na 'ruobu	Na robu	strmina, pot (Po Robu)
180.	Pr de'lejnščam ka'ritu	Pri dolenjem koritu	napajalnik, gozd
181.	A'zidarska 'puot	Ozidarska pot	pot
Poenostavljen narečni zapis		Nekoliko poknjižen zapis	Značilnost območja z morebitnimi
ledinskega imena		ledinskega imena	opombami
182.	'Čadrsk 'mal an	Čadrški maln	ob vodi (mlin podrt)
183.	U k'rižah	V križih	del poti
184.	'Tuojnčowe Š'tapalce	Tončkove Štapelce	strm travnik, zdaj gozd
185.	Rab'čič	Robčič	prepad
186.	Pad Rab'čičem	Pod Robčičem	gozd, pot
187.	Ta 'zadnja 'Lajna	Zadnja Lajna	izbočen teren, pašnik, se zarašča
188.	Br'cejka	Brcejka	gozd
189.	Za'rownca	Zaravnica	gozd, pot
190.	P'rapet	Prapet	za košnjo stelje, zdaj gozd
191.	'Lowarčuwa 'brdo	Lovrčevo brdo	gozd
192.	U g'riču	V griču	melišče
193.	Za p'latam	Za plotom	pot
194.	G'majna	Gmajna	pašnik, zdaj se zarašča
195.	'Pout na 'Piernk	Pot na Pirnik	pot po grebenu
196.	'Piernk	Pirnik	pašnik, zdaj zaraščeno
197.	Na s'tien	Na steni	zaraščeno
198.	Kap'riwnk	Koprivnik	travnik, senožet, zdaj pašnik
199.	Za 'huostom	Za hostom	senožet, zdaj pašnik
200.	'Wohč	Vohč	senožet, zdaj pašnik
201.	Za k'rej raw'ni	Za kraj ravni	pašnik
202.	Pr 'Pawalčawam 'trš	Pri Pavelčevem tršu	senožet
203.	'Mulčance	Mulčnice	travnik, se zarašča
204.	'Fuojdč aowa s'niežat a	Fojdčkova senožet	senožet, zdaj pašnik
205.	'Jurmanowa s'niežat	Jurmanova senožet	senožet, zdaj pašnik
206.	'Marsč 'patak	Marski potok	grapa, potok
207.	Za 'Rauččem	Za Ravčičem	pašnik, zdaj zaraščeno
208.	Al'tarji	Oltarji	prepad
209.	'Raučč	Ravčič	greben, gozd
210.	Pači'wala	Počivalo	skala ob poti
211.	Na 'Mulčancah	Na Mulčnicah	travnik, zdaj se zarašča
211.	Za 'brdam	Za brdom	travnik, zdaj se zarašča
213.	U pa'tuoku	V potoku	grapa
214.	As'riedanca	Osrednjica	prepad
215.	U 'laznah	V lanzih	pašnik, zdaj zaraščeno
216.	Pad b'riegom	Pod bregom	pašnik, zdaj zaraščeno
217.	Na s'kalah	Na skalah	soteska
218.	Pad s'kalmi	Pod skalami	soteska
219.	Na 'vini	Na vini	njiva, zdaj se zarašča
220.	Š'tejnge	Štenge	skale v soteski
221.	U sta'dencah	V studencih	izviri
222.	U liesnah	V lesnih	strmina, gozd
223.	U 'črtih	V črtih	travnik, zdaj zaraščeno
224.	F'lančanki	Flančniki	njiva, zdaj zaraščeno
225.	Za'plajne	Zaplanja	travnik, zdaj pašnik
Poenostavljen narečni zapis		Nekoliko poknjižen zapis	Značilnost območja z morebitnimi
ledinskega imena		ledinskega imena	opombami
226.	'Mačca	Mačca	za košnjo stelje, zdaj gozd
227.	'Puhowa s'kala	Polhova skala	skala
228.	Ze'len laz	Zeleni laz	gozd
229.	'Mâtzâlca	Mrzlica	voda
230.	U ta'wanu	V Ravanu	njive, zdaj travnik
231.	'Konc 'wtha	Konec vrha	pašnik, zdaj zapuščeno
232.	Wth 'Ruta	Vrh ruta	senožet, zdaj pašnik
233.	'Suntata (tudi Suntar)	Šuntara (Šuntar)	senožeti, zdaj zaraščeno
234.	Ras'puotje	Razpotje	gozd, strmina
235.	'Rowânca	Rovnca	pašnik, zdaj gozd
236.	Wth 'cukow	Vrh čukov	gozd
237.	S'ttmca	Strmca	gozd
238.	S'taplce	Štapelce	laz, zdaj gozd
239.	P'liedtce	Pledrce	plazovi, po katerih so gnali hlode
240.	Za 'lazam	Za lazom	gozd
241.	S'tiednje 'btda	Srednje brdo	grmičevje, zdaj gozd
242.	U g'ticu	V griču	plaz, melišče
243.	Za g'ticam	Za gričem	gozd
244.	Na 'guolo	Na golo	pašnik, zdaj gozd
245.	Ga'tejna 'Lajna	Gorenja Lajna	pot, pašnik, strmina
246.	Pad 'puotje	Pod potjo	pašnik za ovce, zdaj gozd
247.	'Žila	Žila	gozd
248.	K'tuoh	Krog	rob od njive
249.	'Luokajwa ag'tajnca	Lokarjeva ograjnica	njiva, zdaj travnik
250.	U s'tien	V steni	prepad
251.	Zakow'nik	Zakovnik	zasuta pot
ZGODBE V ZVEZI Z HIŠNIMI IN LEDINSKIMI IMENI
Poizvedovanje o ledinskih in hišnih imenih je prineslo tudi številne pripovedi o njihovem nastanku ali o dogodkih, ki so povezani z njimi. Imena tako zaživijo v kontekstu slovstvene folklore (drobni utrinki, povedke, spominske pripovedi).20
O hišah in ljudeh
*	Pri Flevtu se je prej menda menda reklo pri Smrekarju. Nekoč se je na štedilniku kuhal močnik in mož je poslal ženo pogledat, če je že kuhan, je rekel: »Poglej, če močnik že dela fleut, fleut, fleut!« Otroci so to slišali, fleut, fleut, pa se je tam začelo praviti pri Flevtu.
(F. K.)
*	Je bil en Jakelnov Andrejc, ki si je zazidal novo hišo. So mislili, da bojo tam rekli
20 V oklepaju so začetnice imena in priimka informatorjev, ki so zgodbo ali njen del povedali.
Slika 3: Beč v Čadrgu (foto: B. Ivančič Kutin).
pri Andrejcu. Potem pa so enkrat gnali čredo koz in ovc in je rekel: »Bejži še po tiste gor v klanec (kjer je stala njegova hiša)!« In tako je nastalo ime pri Klančarju. Čadržani pravijo tudi neki vrsti hrušk klajnčarce. (F. K.)
*	Pri Kumru je nastalo takrat, ko sta dva brata pri Lovrču spartila (razdelila) premoženje. Eden je ostal pri Lovrču, drugi pa si je naredil novo hišo in še ni imel hišnega imena. Gospodar je menda pogosto govoril, da so živali kumrne, torej da so suhljate, bolehne: kumrno tele gor, kumrna krava dol, ... toliko časa, da so mu vsi začeli govoriti Kumr, hiši pa pri Kumru. (F. K.)
*	Pri Pajštvarju se je reklo zato, ker si je prvi Pajštvar, eden od Tončkovih sinov, uredil stanovanje v Tončkovi pajštvi (v sušilnici za sadje). Tam je živel z ženo in otroki. Stanovanje ni nikoli dobilo hišne številke. Pajštvarjev sin se je priženil h Kašanu in z ženo sta imela posvojenega sina. (Neka dekla je prinesla nezakonskega otroka iz Trsta, ime mu je bilo Bartolomej in so mu pravili Bartelj.) Žena je bila jetična, je umrla. Hiša je bila zapisana nanjo, on pa po njeni smrti ni dobil ničesar. Drugi, ki so še živeli v hiši, so ga pripravili do tega, da se je izselil. Šel je za hlapca k Lovrču, pasel je krave na planini. Umrl je star, imel je že čez osemdeset let. Imel je pohabljene kolke, ker ga je že v mladosti (po tistem, ko mu je
umrla žena) udarilo drevo in je vedno hodil s palico, vendar je bil zelo močan mož. Njegov posvojeni sin je padel med drugo svetovno vojno. (F. K., L. J.)
*	Lapovi so prej imeli domačijo Pod Pikom, potem so od Ivancetovega Mihe kupili del Kašanove štale, jo preuredili v hišo, kamor so se preselili, s sabo pa so prinesli hišno ime. Zdaj je stara Lapova kmetija Pod Pikom le še razvalina, travnik okoli nje pa je zaraščen. (F. K., L. J.)
*	Pri Brečku se reče zato, ker je eden od Smrekarjev prodal hišo nekomu od Brečkov iz Javorce, le-ta je prinesel s sabo ime v Čadrg. (F. K.)
*	Žefovcova domačija je bila ena najbolj bogatih kmetij v vasi, ki je v eni sami generaciji vse zapravila in prišla na boben. Zena je prišla iz Zatolmina in je imela 1000 (?) dote. Je moja mama pravila, da je moj nono pri Zefovcu zaslužil gvant za ženit se samo s tem, da je maslo dajal v kvater. Zefovec je pokupil vse, kar so ljudje imeli: salame, maslo, pršut, teleta ... in z vsem tem prekupčeval. Bil je najbolj bogat v vasi. Njegova žena pa ni hotela delati, je rekla, da ima ona že doto. Njemu je šlo vse navzdol — nekaj mu ni šlo pri trgovini ali mu niso kaj plačali ali je bilo kaj drugega, ne vem. Dekle in hlapce pa je moral plačati. V zelo kratkem času so propadli: občina je prodala njihovo zemljo, še hiša ni bila več njihova, štirje otroci, siromaki. Potem pa so na občini sklenili, da je bolje, da jim pustijo hišo in košček zemlje, kot da jih morajo vse rediti. On je takrat šel v Ameriko in se je za njim zgubila vsaka sled. (F. K.)
*	Nona je naši mami pravila, da so bili pri Lovrču zadolženi za vse, res niso imeli nič, saj jim je vse šlo narobe. Imeli so 6 krav in eno je nevesta, moja nona, pripeljala za doto. Bila je jesen in so poslali breje krave past. So rekli: »Še niso navajene skupaj, se bodo preganjale.« In nove krave niso poslali skupaj z ostalimi na pašo. Na pašniku pa je bila slana in vseh 6 Lovrčevih krav je prezgodaj povrglo. Bili so ob šest telet in ob mleko. Jim je ostala le še tista, ki je ostala doma. Nono je pa delal pri Zefovcu v tisti kleti in je tam nona nekoč videla, da so majale klobase, pršuti, polno moke, polna klet vsega, je rekla: »Tako blagostajne! O, da bi bilo enkrat tudi pri Lovrču tako!« (F. K.)
*	Pri Krnčanu se je reklo zato, ker se je nekdo od prednikov priženil v Čadrg iz vasi Krn in tam sezidal svojo hišo. Moj nono, to je bilo čez nekaj generacij, je bil edini sin in bi mu morali dati premoženje. Vendar je njegova sestra, ki se je oženila na Ozidje, prepričala starše, da naj mu ne dajo hiše, če vzame Kuščarco (mojo nono), češ, ali ne vidijo, kako je ta punca bolna, da bojo imeli samo en kup bolezni v hiši. Toliko časa, da so na koncu premoženje dali njej, sestri. Nono pa je kupil pri Brečku, saj se mu ni dalo preganjati z njimi. In je moja nona pravila, da je obema tastarima in še sestri in njenemu možu dala zadnji »glaž« vode in jim prižgala luč. Vsi so umrli pred njo. Ona je pa živela okoli 85 let. (F. K.)
*	Pravijo, da je ime pri Siljanu prinesel nekdo, ki se je v Čadrg priselil iz nekega Sela. Bili so precej veliki kmetje. Če pa si imel toliko zemlje, si moral dati k vojakom kakega sina. Zato, so pravili, so domačijo razdelili. To se še danes vidi po tem, da so Siljanove parcele skoraj vedno ob Krnčanovih, kot bi bila ena velika razdeljena na pol. (L. J., F. K.)
*	Pri Lokarju pravijo zato, ker je bil on Lokarjev iz Zatolmina. Neka Siljanova se je
poročila na Loke pri Zatolminu. Imela je hudo domotožje, da nazaj v Čadrg, nazaj v Čadrg in nazaj v Čadrg, dokler ni prepričala moža, da sta iz doline, pomisli, z ravnine, prišla nazaj v te bregove. Domači so ji odstopili kozjo stajo na koncu vasi in nekaj zemlje okoli, tam so sezidali hišo. (F. K.)
*	Preden je bila zgrajena hiša pri Kuščarju, je menda v baraki na tistem mestu živel nek lovski čuvaj. (F. K.)
*	Hiše na Ozidju pa so dobile imena tako. Najprej je bila ena, pri Arnejku. Imeli so tri fantje, ki so kmetijo razdelili. Eden je bil Arnej, je ostal pri Arnejku, drugi je bil Luka, je iz Arnejkove štale naredil hišo in se je potem reklo pri Luketu, eden sin pa je šel pa na Polog, tu rečemo na Paloz, tam je sezidal hišo, ki se ji reče pri Pologarju. To ni isto kot pri Pologarju v Pologu! Na Ozidju pa je še ena hiša, pri Ivancetu. Je bil Ivance Kumrov, to je že dolgo nazaj, se je priženil dol, in je sezidal svojo bajto. (F. K.)
*	Albin je živel v Čadrgu, a ni imel svojega doma. Rodil se je pri Križarju, ko mu je bilo 4 leta, so njegovi starši prodali kmetijo in z vso družino odšli v Bosno za boljšim življenjem. Tam pa je bilo menda še veliko težje kot v Čadrgu. V Čadrg se je vrnil z bratom in sestro, star približno 20 let. Pri Lovrču, kjer je bil za neke vrste hlapca, so mu odstopili manjšo bajto, v kateri je bil v spodnjem delu svinjak, shramba za krompir. Preživljal se je tako, da je za hrano in pijačo pomagal po vasi. Kljub temu, da je bil skoraj slep, je najrajši krojil (cepil) drva. (F. K.)
*	Medvedov Ton je živel v Pologarjevi v kleti, preživljal se je z žganjem oglja. (F.
K.)
*	Arnejkov Matija je stanoval v baraki konec Pologarjevega polja, ki si jo je zgradil je ob potoku Šakatcu, potem ko se je sprl z domačimi pri Pologarju. Nekoč so ga v baraki našli mrtvega. (F. K.)
*	L. 1952 je bilo ogromno snega. Za sv. Valentina je po grapi za Siljanom prigrmel plaz. Je odneslo Ragljevo štalo, skozi okno Siljanove hiše pa je pahnilo smreko. Ljudje so se že prej umaknili, nekateri h Križarju, drugi na Pik v šolo, saj so opazili, da je plaz počil in da je nevaren. Pritisk drvečega plazu je bil tako silovit, da je ljudi, ki so kidali sneg že v zavetju pod Balo, pometalo po tleh. Tisto leto sta se v vasi rodila le 2 otroka, vsaj tri žene pa so splavile, med njimi se je ena »zmatrala«, ko je gazila v tistem snegu, da bi prišla na varno v šolo. (F. K., E. K.)
O naravi
*	Pri mlekarni so vedno govorili Na znamnju. Tam je bilo korito z vodo in so rekli: »Grem Na znamnje po vodo.« Ko še ni bilo tam mlekarne, je bilo menda tam znamenje, ob katerem so se ljudje pogosto zbirali. (F. K.)
*	Ženske so hodile še v 50-ih letih 20. stol. Na Rob pod Raven, kjer se je reklo Pri flančnikih, sejat solato in vzgajat flance (sadike) za bržote (zeljnate glave). V zemljo med tistim kamenjem in skalovjem je namreč zaradi lege že konec marca močno pritiskalo sonce, in nekaj hiš je imelo tam neke vrste vrtiček na »komunskem« svetu. Spominjam se, da
je bil to kot praznik, ko sva šli z mamo flancat. Spomnim se tudi prijetne toplote v tako zgodnji pomladi (drugod po vasi je velikokrat v tem času ležal še sneg). Čez leto vrtiček ni bil uporaben, je bilo presuho in prevroče. (E. K.) Nekoliko nižje, pod zaselkom Ozidje, je bil še eden, za to namenjen kraj, ki so mu tudi rekli Flančenki. Kozji gnoj so navozili od Ivancetove kmetije. Ko so pobrali sadike (za zeljnate glave), je Ivance tam vsadil krompir. Stari ljudje so rekli: »Flance morajo slišati vodo, da rastejo.« (L. J.)
*	Vborgu so za oskrbo z vodo imeli 'bače (beče).21 V njih se ni zbirala kapnica, temveč so to bili neke vrste plitvi vodnjaki. V breg, tam kjer so opazili, da je zemlja vedno mokra, so nekoliko izkopali plitvo jamo, jo obložili s kamenjem in jo zamazali z ilovico, da se je v njej nabirala voda. Vsak beč je imel odprtino, okno, skozi katerega si zajel vodo naravnost tja v breg, ne navzdol! Tak beč je bil tudi Za močilom, že ime pomeni, da tam ven voda moči. V Čadrgu je bilo več bečev, nekateri so bili prav lepi. Ko pa so speljali vodo iz studenca, so beči propadli, zdaj so vsi zasuti, le enega se še da videti. Še zdaj pa je na teh mestih vedno mokro. (F. K.)
*	Ozidju se je prej reklo na Mulčnicah. Tam je bila hiša, ki se ji je reklo pri Mulčkovih. Imeli so štiri sinove in vsi štirje so bili ravbarji. To so počeli tako pretkano, da niti njihov lastni oče ni vedel nič o njihovem početju. Nakradene stvari so skrivali v težko dostopni jami v prepadu pod Ozidjem. Zato pravijo tisti jami Ravbarska jama. (G. K.)22
*	V jamah pravijo zato, ker je tam svet iz laporja, poln jam. Tam imajo brloge jazbeci in lisice. (F. K.)
*	Meli v Lazeh so nastali šele v začetku 20. stol. Nad tem mestom so posekali gozd in so po tisti grapi gonili drva do Tolminke in jih tam splavljali. Z vozovi za les so tisti travnik zrili oz. »ranili svet« in se je ob dežju začelo meliti, grapa pa se je vedno bolj globila. Moj nono, bil je rojen leta 1901, je pravil, da so čez mel kot otroci, pastirčki, skakali s palico, tako da je bilo še ozko. Meli so danes široke 35-40 m, globoke okoli 8 m dolge pa približno 250-300 metrov. (F. K.)
*	V modrasih se reče tudi V osredku. Osredek je zato, ker je na obeh straneh grapa, osredek pa je izbočen ven, nekakšno brdo. (F. K.)
*	Linjia se reče poseki v gozdu, ki je nastala v času fašizma, ko so tam Italijani napeljali vojaško tovorno žičnico (ostala je do 2. svetovne vojne). Žičnica, ki je sicer potekala od Pščaka iz doline Tolminke do Dolenjga Kala, je bila v veselje tudi čadrškim dečkom. Splezali so na stebriček, čakali, da se je pripeljal mimo voziček s tovorom, ter skočili vanj. Do naslednjega stebrička, kjer so izstopili, so imeli čas pregledati, kje je kakšna čokolada,
V	Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju iz leta 1894, 1895 (elektronska izdaja 2006) je geslo beč opisano takole: vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem. Pleteršnik omenja tudi varianto zapisa buč, boč in bač. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika gesla beč oz. drugih variant zapisa s tem pomenom ni.
V	zvezi z Ravbarsko jamo so bile od različnih informatorjev dokumentirane številne pripovedi, od razlagalnih povedk do takih, ki imajo pravljične sestavine (v različici, ki jo je povedal Ludvik Janež, so npr. bratje ravbarji imeli čudežno paličico: ko so jo prislonili na prag hiše, ki so jo želeli okrasti, so vsi domači v njej zaspali ...). Glej tudi Ivančič Kutin 2006: 45.
vino ali druga drobnarija, ki je vojaki ne bi pogrešali. Z žičnico so se dečki vozili zelo previdno, le čez Štajpo, to je na območju, ki se ga zaradi lege ni videlo ne z začetne niti s končne postaje. (F. K.)
*	Kraju Na Skrili so govorili tudi Na perilu, saj so nosili dol tudi prat (čreva in podobno). Voda je bila hudourniška in zdaj je sploh ni več. (F. K.)
*	Pod rudo se reče, ker so menili, da ima kamen gotovo železo vmes. Tako majhen kamen, a tako težak! (F. K.)
*	Azmičnagrapa se reče zato, ker v njej raste azmica. To je trava, ki je pozimi nekoliko zelena med suhimi bilkami, vendar je tudi poleti bolj pusta. (F. K.)
*	Bižam se je včasih reklo Viže. To pa zato, ker so se tam včasih zbirali ljudje in prepevali. Tam zelo lepo odmeva.23 (F. K.)
*	Ime Pri Pavelčevem tršu se je danes že čisto pozabilo, to je v Prapeti. Nekoč so Pavelčevi pogrešali vola. Našli so ga pri tistem tršu, ko je z rogovi ob deblo tiščal medveda.
(L. J.)
*	Na poldnevu se je vedno južinalo, ko so ljudje delali v Rajkelnu. Tudi pastirji, ki so pasli v Lazeh ali v bližini, so se vedno zbirali Za krajem ravni, kjer so zakurili ogenj. (F. K., L. J.)
*	Nekoč so delavci, ujetniki, gradili pot z Ozidja. Nekaj so se skregali, dva se nikakor nista mogla sporazumeti, kako bi stvar izpeljali. Eden se je tako razjezil, da je drugemu z lopato oddrobil (odsekal) glavo. Tam so postavili križ in še danes se tistemu mestu pravi V križih. (F. K.)
*	Gorenjski maln se reče zato, ker je bil last Gorenjega konca Čadrga. Enako velja za Dolenjsko korito, ki je bilo last Dolenjega konca. (F. K.)
*	V Ivancetovempotoku so včasih gojili rake in ribe. Ribe je imel tudi Pologar v potoku Šakatc. Je pravil tata, da je šel enkrat s konji orat k njemu. Ko je bil čas za južino, je šel Pologar k potoku, nalovil ribe in jih spekel. Tata je bil kar začuden, saj sicer doma niso nikoli jedli rib. (G. K.)
*	Počivalo se reče delu poti, ki pelje od Čadrškega malna proti Čadrgu. Tam je kamen, ki je bil prav pripraven za to, da si nanj naslonil poln koš in se spočil. Nekoč je nekoga, ki je nesel zelo težak koš, že vso pot iz doline zasledoval volk. Možakar se je na Počivalu ustavil, naslonil koš na skalo, tedaj pa mu je volk skočil zadaj na koš, da bi ga zgrabil. Mož pa zavihtel roke nazaj, z vso silo zgrabil volka za vrat ter si ga čez glavo zalučal v prepad. (M.
G.)
*	Pledrce se imenuje strmo pobočje, kjer se pet plazov združi v enega. Po teh drčah so včasih gonili drva in hlode. Pledrca pomeni v našem narečju lij. (F. K.)
Ime Viže je zapisano tudi v katastrski karti iz 1871. leta.
LITERATURA
Barbič, Marjana in Martina Benedejčič
1993 Družbenogeografske značilnosti doline Zadlaščice in Čadrga. V: Lipušček, Radovan (ur.), Dolini Tolminke in Zadlaščice. Alpski mladinski raziskovalni tabori Tolmin 1988—1990. Tolmin: 88—102.
Bezlaj, France
1976 Etimološki slovar slovenskega jezika. Prva knjiga A—J. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Bonini — Kovačov, Fabio
2001	Imena v Garmiškem kamune (Nomi in Comune di Grimacco). Speter / San Pietro al Natisone.
Čop, Dušan
2002	Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji. Jezikoslovni zapiski 8 (2): 93—108.
Ivančič Kutin, Barbara
2006 Po drevesu navzdol v Ravbarsko jamo. Gea 4: 45.
Kunaver, Jurij
1993 K problematiki zemljepisnih imen v dolinah Tolminke in Zadlaščice. V: Lipušček Radovan (ur.), Dolini Tolminke in Zadlaščice, Alpski mladinski raziskovalni tabori Tolmin 1988—1990. Tolmin: 129-132.
Skofic, Jožica
1998 Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici. Jezikoslovni zapiski 4: 47-71.
2005	Hišna imena kot gradivo za dialektološko raziskovanje. Riječ [Rijeka] 11 (1): 104-120.
Rajšp, Vincenc in Drago Trpin
1997a Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763—1787(1804), Opisi, 3. zvezek (JosephinischeLandesaufnahme 1763—1787 (1804), fur das Gebiet der Republik Slowenien, Landesbeschreibung, 3. Band).
1997b Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763—1787 (1804), 3. zvezek (Josephinische Landesaufnahme 1763—1787 (1804), fur das Gebiet der Republik Slowenien, Karten, 3. Band).
Torkar, Silvo
2006	Zemljepisna imena v zgornji Baški dolini. V: Torkar, Silvo, Kofol, Karla (ur.), Baški zbornik. Tolmin [v tisku].
VIRI
Katastrske karte katastrske občine Čadrg: 1871, 1910. Geodetski zavod Republike Slovenije, Izpostava Tolmin.
Temeljni topografski načrt (katastrska občina Čadrg), merilo 1 : 5000, izdelan 1980. Geodetski zavod Republike Slovenije, Izpostava Tolmin.
Orto foto načrt terena (katastrska občina Čadrg), merilo 1 : 5000, izdelan 1998. Geodetski zavod Republike Slovenije, Izpostava Tolmin.
Statistični popisi prebivalstva (baza podatkov na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije).
Informatorji
Ludvik Janež, Čadrg, r. 1949	Jože Kutin, Čadrg, r. 1973 (izseljen)
Zalka Jelinčič, Čadrg, r. 1938	Nika Kutin, Čadrg, r. 1987 Ernesta Kutin, Čadrg, r. 1952 Frane Rutar, Čadrg, r. 1950 (izseljen)
Franc Kutin, Čadrg, r. 1938	Marica Gaberšček, Ozidje, r. 1928 (izseljena)
Gorazd Kutin, Čadrg, r. 1976	Stane Kavčič, Čadrg, r. 1940
Jani Kutin, Čadrg, r. 1982	Marjan Leban, Čadrg r. 1941
Priloga
Zemljevid ledinskih imen (orto foto načrt)24
CHORONYMS AND OECONYMS IN THE VILLAGE OF CADRG. AN ELEMENT OF CULTURAL HERITAGE
This article inventories and presents choronyms and oeconyms (house names) in the mountain village of Cadrg in the Tolmin region. The documentary material was created based on an orthophoto image of the area, which was used to produce a map that makes it possible to perceive the great frequency of choronyms in a relatively small area.
The introduction briefly describes the past and present geographical, demographic, and economic characteristics of the settlement. Because of everyday contact and tasks, the localpeople knew their environment with great precision, and there is hardly any small area of land without a name. As the lifestyle has changed, these choronyms are rapidly being forgotten.
Cadastral maps were examined with an emphasis on tracing choronyms, including theJosephinian military map from the second half of the 18th century, the cadastral maps of the Municipality of Cadrg from 1871 and 1910, and the 1:5,000 base topographic map of1980, which is the most detailed map of the area studied. Among these, the 1871 map was especially important because it includes about 60 choronyms, whereas the others are poorer in this respect. Material was collected through fieldwork. At our first meetingg, the informant Franc Kutin from Cadrg (born 1938) listed over 200 choronyms in the village and its surroundings from memory. Later he added to this list by looking at a topographic map. The material obtained was verified with other local people and with their help the list was expanded somewhat. Comparison of the material obtained in the field with that written on the old cadastral maps showed that the names were well preserved in the memories of the older residents. Only one name was no longer known, and informants had heard three in their youth but did not know exactly where they were located. Familiarity with choronyms was also checked among the younger generation of residents (19 to 30 years old). There were few names that they had not heard, but their active knowledge was limited to only parts of the village and cultivated areas outside of it. Passive knowledge (i.e.,
24 Tehnična pomoč pri računalniški pripravi karte: dr. Jože Kutin.
having heard the name but not being able to locate it), which cannot be applied, is the last step on the path to the loss of choronyms.
Choronyms in Čadrg are often found in word combinations with oeconyms — for example, Križarjevapolica 'Krizar's Ledge', Lapov črt 'Lap's Clearing', Ragirjev rut 'Ragir's Meadow', etc. Therefore oeconyms were also inventoried according to house numbers (27) with an additional form for the male and female resident of the house.
All of the choronyms were entered into a list, first in dialect form and then in a more standardized form, and information was given for each name regarding the type of land and its current or past use. This information clearly shows the abandonment of agricultural land or changes in its use: tilled fields have become meadows, meadows have become pastures, and former pastures are becoming overgrown. When recording the choronyms it was also necessary to resolve a Slovenian orthographic issue: whether to use upper or lower case letters in multiword choronyms, because in certain cases the distinction between common and proper nouns has been obscured. The material collected is also presented in the context of concrete space because another important goal of the study was to produce a map on the basis of the orthophoto image from 1998 aerial photos. The photos have excellent resolution because even individual structures (houses, roads, trees) are recognizable and they are in digital format, which made registration simple. The final map clearly shows the richness of these choronoyms in a relatively small area. Field study of choronyms and oeconyms yielded more than tedious data. The local people told many stories about how the names arose and about events connected with the names. Brief selected excerpts from these tales and recalled narratives help bring these to life in the light of literary folklore.
Dr. Barbara Ivančič Kutin
Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU
Novi trg 2, 1000 Ljubljana, B.Ivancic@zrc-sazu.si