Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mirau v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo ..Mira44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVIII. Vseslouensha Ljudska Stranka. Naš prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik nam je v preroškem duhu zapel pesem o oživljeni Iliriji in vsadil ž ujo v slovenski narod prelepo cvetko, misel o združeni Sloveniji. Naj padejo meje, ki ločijo Slovence po raznih deželah! En rod smo, en sam narod, eno mater Slovenijo imamo. Naj ne bo več Korošcev, Štajercev. Kranjcev, Primorcev, naj živijo Slovenci, naj živi slovenski narod, kojega sinovi prebivajo po deželah, ki jih imenujemo Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Istra, Koroško. — In izginile so te meje! Kar misli in čuti slovensko, je bilo v nedeljo, 17. t. m., v duhu v Ljubljani, kjer so položili najodličnejši zastopniki slovenskega naroda temelj združeni Sloveniji. Bil je to slovesen, svečan, zgodovinsk trenotek. Objeli smo se Slovenci iz vseh slovenskih pokrajin v tako gorki ljubezni, kakor nihče tega ne pomni. ^ Slutili so pomen tega trenotka naši hrvatski, češki bratje ter so kot naši najboljši pristaši odposlali zastopnike, ki so se na ustanovnem shodu,. Vseslovenske Ljudske Stranke11 izrekli solidarni z nami Slovenci. Med viharnim vzklikanjem in burnim ploskanjem sta zatrjevala češki poslanec Vaclav Kotlar in hrvatski poslanec Stjepan Radič solidarnost češke agrarne in hrvatske kmečke stranke z „Vseslovensko Ljudsko Stranko11. Mnogoštevilni brzojavi od prijateljskih čeških in hrvatskih somišljenikov so potrjevali zagotovila bratske vzajemnosti. Politično najpomenljivejši je bil brzojavni pozdrav voditelja Poljske Ljudske Stranke, Jana Stapin-skega iz Lvova, ki slove: „Odločivno vprašanje naše deželne volilne reforme je danes na dnevnem redu deželnega zbora. Vsak izmed nas je moral na krov! Moja osebna navzočnost pri Vašem narodnem prazniku je zato popolnoma nemogoča. Pozdravljam Vas tem potom kar najprisrčneje in Vam iskreno čestitam na uspehih, ki ste jih že dosegli, in na novih. Zaupam v popolno zmago naše skupne stvari, ker živim v popolnem prepričanju, da po stoletnih dolgih in trudapolnih bojih stoji Vam ob strani srce in mišljenje celega poljskega naroda. Zagotavljam Vas najsvetejše, da Poljska Ljudska Stronka ne odneha preje, dokler ne bo ves parlamentarni poljski klub opustil sedanjo trenotno oportuniteto in da bo tudi v politiki udejstvoval vsa svoja notranja čustva, da si pribore vse dežele popolno avtonomijo v blagor vseh narodov! Živela S. L. S. in njen splošno priznani in požrtvovalni voditelj dr. Šušteršič. Jan StapinsJci.“ Izmed drugih brzojavov naj omenimo le brzojavke goriškega nadškofa Frančiška Sedej, nadškofa sarajevskega Stadlerja in škofa Šariča. Na shodu samem pa je bilo do 4000 slovenskih zaupnikov slovenskih ljudskih strank iz cele Slovenije, lepo število tudi iz Koroške. Ogromno prevladovalo je kmečko ljudstvo, ki je pokazalo s tem, da je politično zrelo. In v vseh teh tisočih je plamtela zavest, da med nami ni več mej, da smo edini, da bomo v edinosti veliki in da gremo v tej edinosti k zmagam! Bog živi Vseslovensko Ljudsko Stranko! Vseslovenski pozdrav dr. Šušteršiča. Ko hoče dr. Šušteršič otvoriti shod, zagrmi po dvorani himna „Lepa naša domovina!11 Dr. Šušteršiču napravijo navzoči viharno ovacijo. Dr. Šušteršič začne: Pozdravljam vse, ki ste prihiteli na ta zgodovinski dan v Ljubljano, pozdravljeni zastopniki slovenskega Štajerja, kojih boje in delo občuduje ves slovenski narod. (Viharne ovacije.) Pozdravljeni zastopniki slovenskega Korotana (burno odobravanje), vi, ki bijete junaški boj za sveto zemljo slovensko, za tisto zemljo, koder je tekla v starih časih zibelka veličine in slave naroda slovenskega. (Viharni V Celovcu, 23. vinotoka 1909. živioklici.) Pozdravljeni zastopniki solnčnate Gorice (odobravanje). Vaše čelo še diči sveži lavor pridobljenih sijajnih zmag (živio - klici). Vaša zasluga je, da je že postavljena zastava S. L. S. ob obali Jadranskega morja. (Živeli!) Pozdravljeni zastopniki Trsta in Istre! (Živio!) Malo vas je še danes, toda misel ljudska, misel demokratična, ki nas druži, se ne bo ustavila pred vašo mejo, ne pred morjem, Jadransko morje bo morje našega naroda! (Gromovito ploskanje.) S posebno radostjo pozdravljam na ta slovesen dan zunanje slovanske goste (dolgotrajno ploskanje), ki so prihiteli v našo sredo poveličat današnji dan. Pozdravljam one, ki so nam naj-bližnji, pozdravljam naše brate Hrvate. (Nepopisno odobravanje.) Prihiteli so med nas člani odbora hrvatske ,,Kmetske Ljudske Stranke11, na čelu jim dični, požrtvovalni voditelj Stjepan Radič. (Živio-klici!) Posebno smo hvaležni iz dna srca, da je prišel iz daljne češke kraljevine v našo sredo zastopnik nam tako sorodne in v najhujših državnozborskih bojih tako tesno zvezane stranke, poslanec Vaclav Kotlar. (Dolgotrajno ploskanje. Gospodična v kranjski narodni noši izroči poslancema Kotlafu in Radiču krasna šopka.) Njemu, njegovi stranki, njegovemu narodu veljaj naš bratski pozdrav. (Živeli!) Upali smo, da bomo pozdravili v svoji sredi voditelja Poljske Ljudske Stranke, Jana Stapinskega. (Ploskanje.) Včeraj pozno je brzojavil, da je deželni nadmaršal gališki na dnevni red včerajšnje seje gališkega deželnega -bora postavil prevažno volilno reformo. Vsled tega Stapinski ni mogel zapustiti Lvova, zlasti ker je volilna reforma za njegovo stranko največjega pomena. Poslal pa je politično velepomembno brzojavko. Predlagam, da pozdravimo Stapinskega brzojavno. (Z odobravanjem sprejeto.) Končno pozdravlja govornik domačine iz Kranjske: Mi smo se že večkrat videli. Izvojevali smo hude boje in bomo še druge. In kakor smo bili dozdaj vajeni, da zmagujemo, tako bomo tudi v bodoče! (Dolgotrajno ploskanje in vzklikanje.) Na predlog dr. Šušteršiča izvolijo nato za predsednika dr. Janko Brejca; kot podpredsednika dr. Anton Korošca; državnega in deželnega poslanca koroških Slovencev Franc Grafenauerja, Berbuča (iz Goriške), Jak. Ukm arj a, načelnika istrske S. L. S., za Kranjsko župana Jožefa Z ur c a iz Kandije. V častno predsedstvo sta bila izvoljena gospoda Vaclav Kotlar in Stjepan Radič, za zapisnikarja dr. Rožič. Dr. Brejc zavzame predsedniško mesto in izvaja: v Izvolili ste me za predsednika. Sprejmem to čast, ker jo skazujete s tem najbolj zatiranemu in zato najbolj priljubljenemu otroku matere Slovenije, milemu Korotanu, našemu avstrijskemu Poznanju. (Viharno odobravanje.) V znamenju bojev. V znamenju najhujših narodnih bojev zboruje današnji shod. Ti boji se označujejo najbolj z žalostnimi dogodki, ki so se odigrali pravkar v deželnih zborih takozvanih čistih nemških kro-novin. Žalostni so ti dogodki za Nemce same, ker kažejo, da je med Nemci zavladala popolna dekadenca politične morale. (Pritrjevanje.) S kitajskim zidom hočejo najprej obdati narodno posest, da bi potem izza varnega svojega zavetja kot Mongolci, pravi Barbari, napravili nov naskok na slovanske dežele. (Tako je! Resje!) Že davno ležijo v Avstriji na tleh državni zakoni; kaj takega pa še nismo doživeli, kar smo videli zadnjič, da se ti temeljni zakoni od vlade same polagajo v hladni grob. (Nastane prava protivladna demonstracija.) Stojimo v začetku pravega avstrijskega hakatizma, a upamo, da se bodo avstrijski Slovani znali ubraniti uloge poznanjskih Poljakov. Naš današnji shod se vrši v letu, ko se praznuje 500 letnica, odkar je Jagelo, plemeniti kralj plemeni- Štev. 46. tega naroda poljskega, uničil in v tla poteptal nemški viteški red, te skrunilce svetega Križa in zatiralce in teptalce poljskega naroda, v slavni bitki pri Grunewaldu. (Navdušeno ploskanje.) Upajmo, da doživi oholost avstrijskega nemšhvh ob tej obletnici sicer nekrvav, pa zato nič manjsS politični poraz! Označil sem ozračje, v katerem zborujemo, razmere, v katerih smo se Slovenci zbrali v beli Ljubljani, da dvignemo zastavo zedinjene Slovenije (odobravanje), da ustanovimo Vseslovensko Ljudsko Stranko, ki je prava nosi-teljica resničnega Slovenstva. (Viharno odobravanje.) Da mislijo drugod ravno tako, to pričajo vrli zastopniki naroda češkega in hrvatskega; ravno ti so, ki dajejo našemu zborovanju znamenit pečat. (Burno odobravanje.) Ko stopi nato h govorniškemu odru češki poslanec Kotlar, zagrmi dvorana navdušenih vzklikov, z galerije sipljejo dame na g. Kotlafa cvetlice in zbor zapoje češko himno: „Kde domov muj ?“ Nepopisno odobravanje nastane, ko začne govoriti češki poslanec v gladki slovenščini: Bratje Slovenci! Čeravno nisem zmožen slovenskega jezika tako kakor maternega, vendar smatram za svojo dolžnost, da govorim tukaj po naročilu kluba čeških agrarcev (ploskanje) v jeziku malega, pa čvrstega, vztrajnega naroda slovenskega in vam hočem pokazati naše najsrčnejše in najiskrenejše simpatije do vas. Vi ste bili vselej naši najboljši, najzvestejši prijatelji. (Bomo ostali!) Vi in mi smo izgubili v germanskem morju na milijone bratov, vi in mi smo zopet oživeli v bratskem objemu in ostanemo tudi. Tako je in mora biti zanaprej! (Živio!) Hočemo ostati tako, naj to gospodom na Dunaju dopade ali ne! (Živio! Na zdar! Gromovito, dolgotrajno ploskanje.) Mi Čehi imamo staro ljubezen napram Slovencem, ker smo se prepričali, da se niste nikdar sramovali biti člani velike slovanske rodbine in ste pospeševali rast in zmago Slovanstva, česar žalibog o vseh slovanskih strankah na Dunaju ni mogoče reči. Čutimo, da bodo Slovenci tudi v bodoče naši najsigurnejši zavezniki. Saj so na jugu isto, kar smo Čehi na severu. Zato vas hočemo v vseh vaših zadevah, v vsakem vašem stremljenju z vso močjo podpirati. (Burno odobravanje.) Vaša zmaga, naša zmaga, vaša izguba, naša izguba! Naši skupni nasprotniki so Nemci, ti zatiralci vsega, kar ni nemškega izvora, in vendar je ljubi Bog ustvaril ne samo Nemce, ampak tudi Slovane. (Ploskanje.) Razume se, da ob vsaki priliki računamo tudi na vas Slovence, in ako vztrajamo, mora biti zmaga! V tem znamenju vzajemnosti in bratski ljubezni slovanski kličem: Živio, Slovenci! (Neponehajoče odobravanje. Govornika obsipljejo s cvetkami.) Ko stopi na govorniško mesto voditelj hrvatske „Pučke seljačke stranke11, Stjepan Radie, ga občinstvo navdušeno pozdravlja, dame sipljejo iz galerije nanj cvetke, pevski zbor „Ljubljana11 zapoje pesem „Slovienac i Hrvat11. Radič je izredno izboren govornik. Govornik pozdravlja Slovence, kakor more pozdraviti le Hrvat Slovenca. Slovenci naj zaupajo kot majhen narod na pravico, ki je nepremagljiva. Proslavlja S. L. S. z navdušenjem in spoštovanjem, ker je edino ona na celem jugu naredila kmeta činitelja v politiki, in od tega trenotka so Slovenci narod. Moč hrvatskega in slovenskega naroda je v kmetskem stanu. Naglasa potrebo skupnega delovanja Slovencev in Hrvatov. Mi Hrvati, zatrjuje, gremo za vami in z vami. (Viharno odobravanje.) Postali bomo veliki, ko bo Avstrija naša! Krščanska morala bo pa temelj naši bodočnosti. Upa, da kmalu vidi dan, ko ne bomo samo peli „Slo-vienac i Hrvat, za uviek brat i brat!11, marveč bo resnično zavladal en duh od Trsta do Zemuna, od Celovca do Kotora! (Nepopisno odobravanje, na govornika se zopet vsujejo cvetlice.) Živahno pozdravljen in v trenotku s cvetjem posut zavzame govorniško mesto naš neustrašeni poslanec Grafenauer : Dovolite, da se oglasi danes k besedi tudi eden iz Benjaminovega rodu, ki služi in trpi v deželi nemških Faraonov. (Burno odobravanje. Živio! Grafenauer!) V slovenskem jeziku se imenuje ta dežela — Koroška. (Viharna veselost.) Dan za dnevom padajo na nas koroške Slovence v tej deželi egiptovski, ležeči v naši ljubi Avstriji, hudi udarci, deloma zvito, deloma prikrito, deloma celo pod krinko krščanske ljubezni. Ker znajo nasprotniki svojo politiko zelo prikrivati, je to za nas tembolj občutno. Naši nasprotniki prav dobro vedo, da smo predstraža Slovanstva (tako je!) in jim je, če pade ta, odprta pot do Jadranskega morja, v katerem že danes vidijo plavati svoje sree. (Burna veselost.) Vemo, kam smo postavljeni! Od Boga smo postavljeni kot živi mejniki slovenske zemlje. Vajeni smo boja. Smo pa tudi izurjeni v boju, manjkajo nam le moči. Kdor se boja ne boji, se zmage veseli. Danes je prvi dan, da smemo upati na zboljšanje Slovenstva na jugu kakor tudi Slovanstva v Avstriji. Pozdravljam vas vse, ki ste se danes zbrali na tem velepomembnem shodu, in vesel sem dneva, ki ga je doživelo moje oko. Pozdravljam vas v imenu „Katol.-političnega društva za Slovence na Koroškem1', pozdravljam vas kot poslanec vaših koroških bratov. (Viharno ploskanje.) Vzajemnost slovanska se je začela udejstvovati, misli in besede naših pesnikov in politikov so začele postajati meso in kri, in povem vam, da se današnjega dneva celovški zmaj strašno boji. (Veselost.) Ta strah pa ne bo ostal v Celovcu, ampak bo segal dalje, dalje proti severu in bo prišel celo na cesarski Dunaj, če že ni tam. (Veselost.) Jaz mislim, da se veliko ne motim, če slutim, da je ta strah v pravem trenotku postavil na dnevni red gališkega deželnega zbora ono volilno reformo, ki je preprečila, da nas naš vrli Stapinski, kojega zlato dušo poznam tako dobro, kakor vlado, ni mogel obiskati. (Tako. je!) Slovani si danes ne podajamo samo rok, ampak tudi srca za večno zvezo. Smatram današnji dan za slovanski zakon v Avstriji. Upam, da ta dan ne bo ostal samo v ustih in srcih, ampak da se bo tudi kazal v dejanju. Nasprotniki se nas začenjajo bati. Dosihmal se nas niso bali, ker drug drugega nismo poznali. Začetek spoznanja je današnji dan, je ustanovitev Vseslovenske Ljudske Stranke, ki jo v imenu vseh koroških Slovencev iz dna srca pozdravljam. (Našemu dolgoletnemu, neomahljivemu boritelju za naše pravice, ki ga ne iztrgajo našemu kmetskemu ljudstvu iz src nobene podle laži nasprotnikov in tudi ne grda agitacija slovenskih liberalcev, so priredili zborovalci ponovno prisrčne ovacije.) Besedo dobi podpredsednik hrvatske „Se-Ijačke pučke stranke11, kmet Jalžabetič. Z galerije sipljejo nanj cvetke. Govornik se spominja časov, ko je občeval s slovenskimi kmeti v hrvatskih šumah in kot vojak. Pozna slovenskega kmeta, in naglašati mora, da so interesi slovenskega kmeta slični težnjam hrvat-skega. Slovenci se že zavedajo svojih pravic, Hrvatje še niso tako srečni. Hrvatski kmet se hoče rešiti okov. (Živio!) Da to dosežejo, je treba zbližanja Slovencev in Hrvatov. (Tako je!) Dosedaj nimamo pojmov drug o drugem. Treba je najprej gospodarske pomoči, ker politični napredek brez gospodarskega je nemogoč. Prosi moralne podpore od Slovencev, če se te nade izpolnijo, bo slovenski narod zedinjen s hrvat-skim v avstrijski državi. (Navdušeno odobravanje.) Za S. L. S. pozdravi poslanec Demšar v krasni kranjski narodni noši v navdušenih besedah tovariše kmete iz slovenskih dežela. Toliko slovenskih kmetov od zadnjega katoliškega shoda ni videla bela Ljubljana. Kranjski kmet je že precej trden, trdnejše pa še bodo stali kmetje v zedinjeni Sloveniji. Naš kmet zavzema že sedaj odlično mesto, kakor poje Koseski: „Kdo je mar? Pogumne korenine je slovenski oratar!11 (Na govornika se vsujejo cvetke, dvorana pa zagrmi živio-klicev.) Predsednik podeli besedo poslancu Berbuču, ki ga občinstvo pozdravi s frenetičnim ploskanjem kot zastopnika zmagoslavne goriške S. L. S. Govornik prinaša pozdrave od bregov Soče, kjer bijejo z zunanjimi in notranjimi sovražniki ljute boje. Pri zadnjih volitvah se je pokazalo, da je dobro, pošteno slovensko ljudstvo v taboru S. L. S. (Ploskanje.) Nadeja se, da bodo prišli v ta tabor tudi zaslepljenci. V taki združitvi je zmaga. Bog živi V. L. S. (Viharni živio-klici!) Za poslancem Berbučem stopi na oder štajerski poslanec dr. Korošec. Vrlega voditelja štajerskih Slovencev, ki je z vstopom v štajerski deželni zbor prinesel za Slovence tudi novo življenje v zbornico, so pozdravili navzoči z viharnim ploskanjem, dame na galeriji pa s cvetjem. Govornik pozdravlja v imenu štajerskih somišljenikov: Kot del nadarjenega slovenskega naroda smo sledili pristašem S. L. S. na Kranjskem. Videli smo boje in smo šli sami v boj. Videli smo pomesti nasprotnike, in pomedli smo ž njimi sami. (Viharno odobravanje.) Videli smo poslance S. L. S. v kranjskem deželnem zboru odločne in pogumne, in šli smo tudi pogumno naprej in se nismo nikogar bali. (Živio-klici!) Ko je naš vodja dr. Šušteršič v državnem zboru (ploskanje) dvignil našo zastavo in rekel: za menoj!, se štajerski poslanci nismo pomišljevali, ampak smo šli za njim. V delu in bojih gremo z vami in z vami upamo na zmago. (Viharno odobravanje.) Ko prečita dr. Rožič brzojavne pozdrave, vseh okrog 70, nastopi poslanec dr. Krek, da utemelji svoj predlog za ustanovitev Vseslovenske Ljudske Stranke. Idealnemu jugoslovanskemu politiku priredijo zborovalci prisrčno ovacijo. Krasno utemeljuje nato govornik ustanov-tev V. L. S., mnogokrat prekinjen od vznešenega ploskanja. (Govor objavimo prihodnjič.) Dr. Brejc da na glasovanje predlog dr. Kreka. 4000 rok se dvigne. Za hip — svečana tihota, koji takoj sledi urnebesno ploskanje in navdušeno vzklikanje: Živela Vseslovenska Ljudska Stranka! Dr. Brejc: Izjavljam, da je Vseslovenska Ljudska Stranka ustanovljena. (Ponovno vzklikanje.) Mislim, da je ta trenotek presvečan, da bi temu navdušenju sledilo še kako zborovanje. Mislim, da ne moremo bolje končati, nego da gremo brez vsakega nadaljnega posvetovanja vsak v svoj kraj in tam združeno delujemo! (Živio!) Ni treba tukaj poudarjati lojalnosti slovenskega naroda nasproti dinastiji. To smo dokazali Slovenci in Hrvatje na bojnih poljih na severu in jugu, kjer so prelivali slovenski in hrvatski bojevniki kri za našo ljubo domovino, za dinastijo in Avstrijo. Ne da bi nam bilo treba poudarjati to lojalnost, ker je lojalnost nasproti dinastiji vsakemu Slovencu že prirojena! (Ploskanje.) Ob tako slovesnem trenotku ne smemo pozabiti po starem našem programu: Vse za vero, dom cesarja! (Živio!) zastopnika naše presvitle vladarske hiše, o kateri upamo, da bo prej ali slej vladala tudi našemu končnemu cilju, naši združeni Jugoslaviji. Zato zakličimo presvitlemu cesarju trikrat : Živio! (Gromoviti živio-klici!) Vendar se mi zdi, da ugovarjam svojim prejšnjim besedam v toliko, da stori Vseslovanska Ljudska Stranka prvi čin, da izreče svojim slovenskim državnim poslancem svoje neomajeno^ zaupanje. Dolgotrajno ploskanje in klici: Živio naši poslanci! sledijo temu pozivu. S tem je ustanovni shod V. L. S. zaključen. Pridružujemo se viharnim ovacijam in vznesenemu vzklikanju na ustanovnem shodu V. L. S. z vzklikom: Pozdravljena Vseslovenska Ljudska Stranka, ti rešilni čolnič naše bodočnosti! Slovensko šolsko društvo v Golovcu in družbo sv. Cirilo in Metodo v Ljubljoni. (Dalje.) Tako smo od družbe sv. Cirila in Metoda vendar enkrat dobili jasen odgovor, a odgovor, kakršnega nismo pričakovali. Pa na jasnem smo bili, zavsem na jasnena kakor berač, katerega so, prosečega prenočišča, pri zadnji hiši pognali v jasno noč, češ, poprašaj pri sosedovih — pri nas nimamo prostora. Kaj začeti? Kam se nagniti? Ali naj opustimo nameravani šentjakobski zavod, oni zavod, o katerem je 2./11. 1904 popolnoma resnično pisal nekdo izmed vodstva družbe sv. Cirila in Metoda: „Z najglobljimi simpatijami pozdravljam vse Vaše napore za slovensko šentjakobsko šolo v Rožu... Ne Vašemu kraju samo — vsej Koroški bi bila važna ta pozicija: v izhodu dežele in zahodu dežele dve tako imenitni šoli — to bi slovenski Koroški bilo velevažnega momenta11. Opustiti to šolo? Ne in zopet ne in stotisoč-krat ne! Ne pa radi tega, ker ta šola je res to in bode to, za kar jo označujejo navedene besede; ne pa tudi radi tega, ker je v tem času zgradba šole bila kolikor toliko že zagotovljena — kajti imeli smo blizu 20.000 kron že zbranih, osem do devet tisoč kron obljubljenih, vrhu tega pa še 60.000 kron zagotovljenega brezobrestnega posojila (o čemur je naše „Kat. polit, in gospodarsko društvo11 obvestilo družbo sv. C. in M. v dopisu dne 4./8. 1906, tedaj še pred odklonitvijo šole). Zato naprej do končnega cilja! Dne 29./11.1906 je „Kat. polit, in gospodarsko društvo11 v Celovcu sklenilo v odborovi seji, kateri so prisostvovali tudi nekateri zaupniki, neod-borniki, da za Koroško ustanovimo svoje posebno ,,Slovensko šolsko društvo11, kakor nam je nasvetovala družba sv. Cirila in Metoda, in je imenovani družbi ta svoj sklep takoj naznanilo že dne 6./12. 1906 z dopisom sledeče vsebine: „Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovense na Koroškem11 je z ozirom na cenjeni dopis Vašega častitega vodstva z dne 9./11. (došel 16./11.) t. 1. sklicalo na dan 29./11. t. 1. odborovo sejo, h kateri je povabilo tudi nekaj zaupnikov z dežele, da se posvetuje o stališču, katero naj se zavzame po odklonitvi šentjakobske narodne šole od strani družbe sv. Cirila in Metoda. Častito vodstvo družbe sv. C. in M. nam je zagotovilo za slučaj, da si ustanovimo lastno šolsko društvo, »da bo to podjetje podpiralo po svojih najboljših močeh, ker slovenskih Korošcev noče pozabiti.« Upoštevajoč to zagotovilo častitega družbinega vodstva smo po tehtnem vsestranskem preudarku sklenili ustanoviti svoje lastno šolsko društvo, ki naj bi zgradilo in vzdrževalo našo narodno šolo v Št. Jakobu v Rožu. Pri tem seveda nastane vprašanje, odkod naj dobiva društvo sredstev, da doseže svoj namen? Društvo bi bilo navezano v prvi vrsti na darove, nabrane v ta namen, in v drugi vrsti na redno podporo slavne družbe sv. Cirila in Metoda. Da se pa izognemo že takoj v začetku vsem mogočim neprilikam, ki bi mogle nastati vsled ustanovitve našega lastnega šolskega društva, opozarjamo že naprej slavno družbo sv. Cirila in Metoda, da bi vsled ustanovitve domačega šolskega društva najbrž koroške družbine podružnice prestale delovati v smislu osrednjega društva v Ljubljani, ker bi ljudstvo rajši podpiralo domače društvo. S tem bi seveda tudi usahnili prispevki, ki jih dobiva osrednje društvo iz Koroške, kar bi moglo biti povod, da bi osrednje društvo zmanjšalo prispevek za velikovško narodno šolo, vsled česar bi se morala šola skrčevati razred za razredom morda do skrajnosti. Podpisano društvo pa je mnenja, da ste velikovška in šentjakobska šola enake važnosti za napredek Slovenstva na Koroškem, potem takem enako potrebni, ter hoče za slučaj, da se ustanovi posebno šolsko društvo na Koroškem, zagotoviti tudi nadaljni obstoj ve-likovške narodne šole v enakem obsegu, kakor ga ima sedaj. Preudarivši vse mogočnosti, je sklenil odbor političnega društva vljudno prositi slavno družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, da odgovori jasno, natančno, obvezno v najkrajšem času na sledeča vprašanja: 1. Koliko letne podpore da družba sv. Cirila in Metoda našemu šolskemu društvu, če vzdržuje še naprej sama velikovško šolo, naše društvo pa bi skrbelo za drugo šolstvo? Kateri letni prispevek bi dajala družba našemu šolskemu društvu, če to društvo vzdržuje šentjakobsko šolo a) kot popolno štirirazrednico z dvema paralelkama (dve moški učni moči)? b) kot štirirazrednico hrez paralelk in moških učnih moči? 2. Koliko letne podpore da družba sv. Cirila in Metoda našemu šolskemu društvu, ako naše šolsko društvo prevzame tudi velikovško narodno šolo? Ker je stvar zelo nujna, prosimo v resnici čim naj hitrejše rešitve, in odgovor bodi, kakor smo rekli, jasen, natančen in obvezen. Vsekako naj se stvar reši v prvi seji.11 Odgovor družbe sv. Cirila in Metoda se glasi: „ Slavno »Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« v Celovcu. Z ozirom na Vašo cenjeno vlogo z dne 6./12. 1906 usojamo si, slavnemu društvu v smislu sklepa 178. vodstvene seje »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« z dne 19./12. 1906 javljati, da je obvezen odgovor v tako važni zadevi, kakor je prihodnja šentjakobska šola, nemogoč. Čemu podobnemu bi morale biti pač temeljite ustmene predobravnave s strani novega »šolskega društva« in z naše strani. Stalna letna naša podpora, kakor jo menite Vi, bi se pa sploh menda težko odločevala. Take stvari morajo pač oprte biti na rezervne zaklade, kojih naša družba sploh nima.... Odličnim spoštovanjem beleži: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 14./1. 1907.“ Prvomestnik: Odbornik: Tomo Zupan l. r. Hudovernik l. r. Zopet smo bili pod kapom in zdelo se je, da je sedaj konec vseh pogajanj. Vendar še nismo odjenjali. Bolje, da z družbo sv. Cirila in Metoda korakamo in delamo skupno, nego eden poleg drugega — ta misel nas je vodila in nagnila, da smo ustanovitev šolskega društva, katero smo sklenili že 29./11. 1906, le še odlagali od meseca do meseca. (Dalje sledi.) Št. 4323/Praes. Poziu. Pred šestimi leti sem se obrnil na dobrodelnost koroških prebivalcev, da bi se po nabiranju milodarov olajšala splošna beda, ki je nastala vsled povodnji leta 1903 v skoro vseh delih dežele. Naša po uimah tolikokrat ogrožena dežela je bila zopet zadeta po pogubonosnih prirodnih dogodkih, katerih posledice so, če tudi niso krajevno tako razširjene kakor o priliki zadnje katastrofe, vendar posebno občutljivo zadele nekatere kraje naše domovine. Najhujše opustošeno je obrežje reke Krke, ki se dosedaj ni štelo za posebno nevarno. Ta reka je v krajih Reichenau, St. Lorenzen, Gorzwinkel, Gorzberg, Mitteregg, Zeidlitzdorf, Albeck in Sirnitz napravila velikansko škodo; uničila je pota, ki jih morajo večinoma vzdrževati neimoviti občani, tako da prebivalci niti živeža ne morejo dovažati. Ob srednjem toku Krke so posebno oškodovane občine Weitensfeld, Gurk in Strassburg, kjer so tudi večinoma uničeni mostovi in mnogo vodnih naprav. Tudi v obrežnih občinah ob spodnjem toku Krke v političnem okraju celovškem se opazujejo ne male škode po povodnji. Istotako prihajajo iz Zgornje Koroške poročila o žalostnem položaju prebivalcev nekaterih dolin. Koberški in Trebinjski potok, ki se izteka v izliv Osojskega jezera, sta napravila znatno škodo; koberška cesta je na precejšnjo daljino razdejana. Trebinjska ravnina, posebno Dobriče, hudo poškodovana, ravno tako občina Čajna in Smerče v političnem okraju beljaškem, Klein-kirchheim in Kaning v političnem okraju Špital. Tudi v Ukvah so zopet hudo poškodovane uravnalne zgradbe. Ta navajanja ne morejo biti popolna, ker se škoda še poizveduje. Gotovo pa je, da je velik del koroškega prebivalstva v svojem gospodarskem obstanku težko ogrožen in pogostoma skoro izročen pogubi, če velikodušna dobrodelnost ne olajša bede. Pričakovana državna podpora in neznatna sredstva koroškega sklada za uime, ki tolikim nalogam sedaj še ni kos, ne bodo zadostovala, da bi donesla oškodovancem izdatno pomoč. Obračam se torej na velikodušnost koroškega prebivalstva s prošnjo, da olajša po milodarih bedo prizadetih sodeželanov. Darovi se sprejemajo pri političnih in duhovnih oblastih v deželi, kakor tudi pri pred-sedništvu deželne vlade; izkazovali se bodo v „Celovškem listu". Pomožni odbor, to je, odbor za koroški sklad za uime, pomnožen po zaupnikih iz oškodovanih delov dežele, bo stavil primerne predloge o uporabi dohajajočih darov. V Celovcu, dne 15. oktobra 1909. C. kr. deželni predsednik: Robert baron Hein. Narodnoobrambna anketa o Ljubljani. Od vseh slovenskih mej se sliši glas: ,,Meja gori! Narodni nasprotniki prodirajo na celi črti. Pomoč!" In celo v osrčje slovenskih zemlja je stegnil sovražnik grabežljivo roko in naskočil naše najtrdnejše postojanke. Slovenci smo tarnali in tožili, pa resno se nismo oprijeli obrambnega dela na celi črti. Pač je prevzela to na-logo „Naša straža", ki pa vsled pretežkega aparata vkljub najboljšim namenom ni mogla razviti svojega delovanja in je vsled tega zaspala. Da ustvarimo društvo, ki že ob svojem rojstvu ne bo nosilo v sebi smrtne kali, se je sklicala dne 16. t. m. v Ljubljano narodnoobrambna enketa. Zbralo se je k tej enketi lepo število narodno delavnih mož. Po dolgi, zelo živahni debati, v kateri se je dalo obrambnemu društvu okostje, je bil izvoljen pripravljalni odbor z nalogom, da na podlagi rezultatov narodnoobrambne enkete izdela nadrobno pravila in skrbi za ustanovitev narodnoobrambnega društva. Koroške novice. Ali je to pošteno! Matija Prosekar na Plešivcu je skočil javno v tabor „Korošca“ in je pri tej priliki svojo vest skusil z grdim sumničenjem olajšati. Pisal je v „Korošca“, ne da bi povedal, koga misli: „Vi ste pač vajeni, da se Vam mora za vsako reč imenitno plačati." „Mir“ ga je na to pozval, naj prekliče ali pa svojo trditev dokaže. In sedaj je Prosekarju srce v hlače padlo. Namesto da bi mogočno nastopil in s prstom pokazal na tistega, ki ga je mislil, pa se skuša s praznimi puhlicami izmuzniti kakor človek, ki je bil na krivem potu zasačen. Pribijemo torej, da g. Prosekar svoje obdolžitve ne more dokazati. Kako ime tak človek zasluži, ki druge po nedolžnem obdolžuje, naj si Prosekar sam sebi pove. Taki možje so v „Koroščevem“ taboru in tako je njihovo „narodno delovanje". Razžaljeni gospod Berce. Gospodu Bercetu, ki je zaradi nedolžne opazke eks-župnik izpustil v „Korošcu“ dolgo klobaso zoper naš list in končno kar na splošno nam vsem skupaj zaklical, da smo narodni lenuhi in prodanci, je zadnji naš odgovor tako zaprl sapo, da je v „Slov. Narodu" javno in slovesno izjavil, da ne mara odgovoriti, češ ker je razžaljen; to se pravi z drugimi besedami, da ne more odgovoriti. In ker ne more odgovoriti, naznanja strmečemu svetu, da se bo on, tajnik slovenske Ciril in Metodove družbe, ki si je na svoj prapor zapisala: pomoč slovenski meji! in ki je zlasti poudarjala, da ji je „tužni Korotan" najbolj pri srcu, zatekel pred „celovške porotnike". Gospod Bercé kliče torej zoper nas nemške nacionalce za sodnike v slovenski zadevi. Tako izgleda narodno delo ob meji. Živio, gospod Bercé! Odmevi vseslovenskega shoda. V sredo po noči je vrgel nekdo v okno pisarne g. dr. Brejca debel kamen, ki je prebil obojno okno in zapustil v steni nasproti oknu globok vtisek. Pred stanovanjem so heil-bratci zapustili par kupčkov — s papirjem vred! Odbor Vseslovenske Ljudske Stranke se je konstituiral: predsednik Fr. Šušteršič, 1. podpredsednik dr. Brejc, 2. podpredsednik dr. Gregorčič. Slovenci pozor! Šola se začne! Točka 71. šolskega učnega reda pravi: ,.Die Kinder sind zur Liebe zum „angestammten Volksstamme" zu erziehen". (Otroke mora vzgajati v ljubezni do lastnega naroda.) Da nemški učitelji to delajo, kaže heil-anje nemških otrok in njih samozaved-nost, s katero se nemški otroci ponašajo, rekoč: Ich bin ein Deutscher! (Jaz sem Nemec!) Nem-čurski učitelji delajo seveda v nasprotnem pomenu. ker učijo slovenske otroke nemščino hvalisati in častiti. Oni odvračajo naše otroke „vom angestammten Volksstamm". Zato toliko poturic v slovenskem narodu! Kako je to tudi drugače mogoče, ker se otrok le v prvem letu uči slovensko suho branje; ker se nemčurskemu učitelju slovenščina le gnusi, zato ne ljubi razložiti berila in ostanejo otroci brez zanimanja, mrzli. Vrhtega še pozabijo to, kar so se v prvem letu učili, v prihodnjih letih, ker se slovensko čitanje ne ponavlja in ne nadaljuje. Kako bo tedaj otrok ljubil svoj materni jezik, ker o njem nič ne ve, se ni učil spoznavati njegove zveneče besede, njegove mile domače govorice. On ne pozna globoke miline slovenskega jezika, kateri ima pred nemščino velike prednosti. To napako moramo korenito odstraniti, sekiro na koren in ga brezobzirno presekati. Imamo zaradi slovenskega pouka na naših šolah dva odloka. Prvi pravi, da se morajo otroci onih starišev, kateri zahtevajo, da dobivajo v treh urah na teden v slovenščini pouk, vpisati in poučevati — če sta prav samo dva otroka na celi šoli. Drug odlok pa pravi, da so vsi slovenski otroci dotične šole zavezani, slovenske ure obiskati in le tisti oproščeni, katerih starisi naravnost prosijo za oproščenje. Slovenski stariši, poprimite se za zdaj enkrat teh odlokov in zahtevajte, da se vašim otrokom ne odtegnejo določene ure. Zahtevajte to pismeno, ker po tem potu vaš namen lažje dosežete in se ne razpostavljate nobeni agitaciji. Koroški papež. „Korošec“ postaja vedno bolj moder, pa tudi vedno bolj zloben. V zadnji številki trdi, da so volili v Prevaljah Grafenauerja tudi liberalci in socialdemokratje. Vsled tega očita našemu poslancu, da je preveč krščanski Za poč’t! Psuje našega poslanca s ,,Koroški papež". Na take gnusne napade je vsak odgovor nepotreben! Nered pri nemškonacionalnem gospodarstvu. Vsem bo še v najboljšem spominu, kako grdo so obrekovali Nemci^ in nemškutarji bivšega župana g. Kobentarja v Št. Jakobu v Rožu, češ, da so v občinski blagajni manjkale velikanske svote. Napadali so posojilnico v Št. Jakobu v Rožu, ker bi bili radi imeli polom. „Fr. Stimmen" in „Štajerc“ sta kar zahtevala, da se naj da Ko- bentarja kar pod ključ. Našli pa so le nekatere pomote v računstvu. Že tedaj smo zahtevali, da deželni odbor naj pogleda v občino Vernberg, kjer je gospodaril celih 30 let „tajčgezinter“ Slovenec, nemškonacionalni državni, nazadnje samo še deželni poslanec Oraš. Vlada ščiti vedno nemškutarje. Zato tudi nihče ni hotel najti v občini Vernberg nereda. Seveda mi nismo smeli tako pisati, kakor so zaradi Št. Jakoba pisali nemškonacionalni listi in „Štajerc“. Nas bi vtaknili kratkomalo pod ključ. Tako so dali Orašu časa dovolj, urejevati občinske račune do novih volitev, pri katerih je naša stranka naredila Oraša za političnega mrliča. Na odločno zahtevo sedanjega slovenskega župana Vošpernika je deželni odbor šele sedaj poslal v Vernberg deželnega računovodjo Kagerja, ki se mu pa ni prav zelo ljubilo pregledovati računov. Župan je ostal neizprosen, in revizor je dognal, da je oddal Oraš občinsko blagajno s primanjkljajem do 7000 K. Akte je vzel potem pa — s seboj v Celovec, češ, da mora natančnejše šele dognati! V Št. Jakobu je prišel revizor črez noč in mu ni bilo treba jemati računov s seboj v Celovec. Nemški listi, seveda tudi obrekljivi „Štajerc", to pot molčijo kakor grob. Zopet „en krali“ v nemškonacionalnem taboru. V Lipi na Zg. Koroškem je izginil ta-mošnji nemškonacionalni župan. Dunajski „Deut-sches Volksblatt" je poročal sledeče: Župan občine Lipa (Lind) je izginil, ker je prišel v konkurz. Dolga je 50.000 K, vrednost premoženja 10.000 K. Prišlo je pismo, da se hoče v Beljaku usmrtiti; sin in še nekdo drugi sta se takoj odpeljala, pa ga nista našla. Gorje, ko bi bil to Slovenec, ves raj h bi bil po koncu, in vrabci po strehah bi žvižgali, kako slabo da gospodarijo Slovani. Celovec. (Windische Sachen konnen wir nicht brauchen.) Značilne besede iz ust komija neke tukajšnje trgovine. Ubogi zapeljani in zaslepljeni sin slovenske matere si je še štel v čast, pljuniti s tem svoji slovenski majki v obraz. Še li morda celovški trgovci, ki se našemu prebivalstvu znajo tako sladko dobrikati, tudi branijo slovenskega denarja? Podljubelj. (Obletnica.) Ta teden je minilo leto, odkar smo postavili „Delavski dom" in ga nameravali slovesno blagosloviti. Nekaterim boroveljskim gospodom je šlo namreč to nasproti njihovim računom in zaganjali so se v mirno hišo kakor bi jo mislili požreti s streho vred. Čudno pri tem pa je dejstvo, da sta celo prireditev s svojimi klici in grožnjami preprečila tukajšnja zdravnika dr. Maurer (rodom Slovenec) in dr. Vetter. Prvi je klical nemške turnarje in na dom pošiljal po domače, drugi pa je klical razna društva na pomoč. Samo en dan je prišlo več kot 200 bojnih oklicev iz njegove hiše na pošto in dalje po svetu. Škoda, da nista ta gospoda kje na pruski meji, se jima vsaj ne bi trebalo s slovenskim denarjem toliko jeziti, ki ga zdaj jemljeta od slovenskih bolnikov ali od njihovih „erbov“. Okrajni glavar, ki je vedno v skrbeh za nas Slovence, nam je prireditev prepovedal in zoper nemške tolovaje poslal še 62 žandarjev na pomoč. Tudi on je namreč mislil, da bo v vsako krčmo prišlo 500 nemških telovadcev, kakor je bilo napovedano od dr. Maurerja, in da bode pilije (puškarje) iz Borovelj, ki so ta dan okoli Podljubelja, 70 po številu, lovili in streljali kakor da bi bila vojska, vse Slovence s korenom vred iztrebili iz Podljubelja. Pametnejši se vda, smo si mislili mi in ta dan zaprli „Dom“. Niti c. kr. okrajni glavar, ki je z avtomobilom prišel gledat iz Celovca, ni mogel notri, ker vrata so bila zaklenjena, ključ pa je nekdo nosil v žepu. Pripravljeni smo bili na celo šumo nemških lačenbergarjev, a strah je bil popolnoma neopravičen. Žandar, ki je čakal demonstrante na postaji, je častniku „pokorno“, javil da je „vsega“ skupaj, to je mož, mlečnozobih fantov, žensk in majhnega drobiža 130. In ti so prišli potem v Podljubelj poparjeni in pobiti kakor neke vrste žival, če jo kdo polije z mrzlo vodo. Vse je bilo tiho in mirno, le eden je izvil pritajen ,,hajl“ iz sebe ko je marširal mimo hiše, pa ga je sosed krepko sunil v rebra in očetovsko pomiril: „Eh holc Maul" in mož je vtihnil. Nek drug pa je vprašal tukajšnjega domačina, ki je hodil med njimi in poslušal bojne pogovore: „Kaj iščemo pravzaprav tukaj ?" On pa mu je odgovoril ravno tako duhovito: „Pamet“. Odšli so tiho. Štirinajst dni nato pa smo ga otvorili v popolnem miru, govorili navdušene govore in peli krasne pesmi. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja, ko je g. provizor Janko Arnuš kot prvi govornik v tej rožanski trdnjavi slovesno naglašal, da nam bo ta hiša narodno ognjišče in trdnjava, kjer se bomo ogrevali za svete narodne svetinje in jih branili do zadnjega moža. Od tega časa pa se v tej hiši popolnoma mirno razvija [nit našega Priporočamo našim gospodinjam pravi kavni pridatek iz zagrebške tovarne. «1. Žagali, Y 1161, 5:91. V družbenega življenja; nemoteni prirejamo naše shode, tombolo, gledališke igre in veselice. Posebno v prirejanju gledaliških iger so naši mladi prišli že na neki glas. Število občudovalcev raste od igre do igre. Od otvoritve do zdaj so priredili že te igre: „Požigalčeva hči“, „Eno uro doktor“, „Jabolčna potica11, „Čašica kave“, „Sim-plicij Žolna11, „Kmet in fotograf1, „Y krvi11, „V Ljubljano jo dajmo11 in „Cigani“. Hiša je postavljena in tudi svoj namen do pičice spolnjuje. Ko bi bila tudi že plačana! Bratje Slovenci, delajmo kakor se trudijo naši nasprotniki za ,,Otroški vrtec v Borovljah!11 Učitelj Strein, znan zagrizenec, je letos črez 1000 kron prinesel iz Nižjega Avstrijskega. Kaka luknja bi se zamašila, če bi nam kdo toliko prinesel! Namesto grobnih vencev pošiljajo denar za nemški „Schulverein11. Ne bi mogli tudi mi tako storiti? V nedeljo se bo predstavljala v Celovcu igra v prid našega zadolženega doma. Na stotine bo tam prišlo vrlih narodnjakov skupaj. Tukaj jih že rotimo: Vsak si naj pritrga vsaj eno „ta dolgo11 ali en vrček piva in vrže v nabiralnik našega doma, ki bo tamkaj na razpolago in dobili bomo lepo svoto na lahek način! Živela slovenska požrtvovalnost! Št. Jakob v Rožu. Nadučitelj Gornik kaj rad zabavlja črez slovensko šolo, svojo pa hvali kakor žid svojo robo. Parkrat je že na shodih trdil, da iz lastne izkušnje ve, da so slovenske šole za nič, češ da je tudi on hodil v tako šolo in se je v nji naučil samo tri besede nemški, če se še prav spominjamo: „Loffel, Gabel in Messer.11 Informirali smo se o tej zadevi ter smo zvedeli iz zanesljivega vira, da je Gornik obiskoval ljudsko šolo v Libučah, ki je utrakvistična, in nekaj časa tudi ljudsko šolo v Pliberku, ki je nemška. S tem torej, da se je v u trak vi-stični šoli v Libučah in v nemški šoli v Pliberku naučil samo tri besede nemški, hoče Gornik dokazati, da so šole s slovenskim učnim jezikom za nič!! Za poč’t! Gospodine Gornik, vi pa znate — farbati svoje podrepnike! Iz velikovškega okraja. Pot me je peljala slučajno skozi neko vas velikovškega okraja, v kateri sta župnijski urad in šola. Bilo je v pon-deljek, tedaj delavni dan. Zunaj vasi se mi je nudil pretresljiv prizor. Ob poti na trati zagledam pet mladih fantov, katerih še nobeden ni bil 24 let star. Dva od njih sta ležala na obrazih, ki so bili bledi kot stena, molela sta vse štiri od sebe; bila sta namreč popolnoma pijana. Drugi trije so sedeli na trati in podajali drug drugemu pollitersko steklenico z žganjem. Bili so od žganja že tako omočeni, da niso nič bolj neumno gledali name, kot živina ki se je v bližini pasla. Srce se mi je skrčilo, ko sem se vprašal, kaj bo enkrat iz te mladine? Radoveden sem bil, kaj je vzrok tako žalostnih razmer. Ljudje so mi povedali, da v vasi ni nobene gostilne, pač pa je prodajalna za žganje v zaprtih posodah. Za gostilniško obrt se potegujeta dva posestnika, toda okr. glavarstvo pač trpi prodajo žganja, gostilne pa ne da nobenemu. V vasi je nemškutarsk učitelj, o katerem se pripoveduje, da plačuje mladim fantom žganje, da si jih pridobi na svojo stran. Natančnejši podatki so vedno na razpolago. Slovence ponemčiti je težko delo tudi za nemšku-tarskega učitelja. Najpriprostejši pripomoček se jih znebiti je — potopiti jih v žganju. Železna Kapla. Slov. kršč. izobraževalno društvo se ,,Zvezi11 v Celovcu iskreno zahvaljuje za darovane lepe knjige, kakoršnih je naša knjižnica dosedaj živo pogrešala. Sedaj, ko pridejo dolgi večeri in zimski dnevi, pridno segajte po zabavnemu in poučnemu berilu, ki ga obilo hrani naša knjižnica! Velikovec. (Slepci.) Res skrajno žalostne so razmere na naši obrtni šoli, v kateri se začenja poduk za prvi in drugi razred ob nedeljah dopoldne že ob 8. uri in traja do 12. ure in tako noben teh učencev ne more v cerkev. Ali ni to grozno, da se po'mestih itak že izprijeno mladino na ta način šiloma iztrga cerkvi? Celih sedem mesecev ne morejo k božji službi. To vendar ni več katoliško. Zakaj se poduk ne začenja ob 9. uri ? Tako bi se lahko vsi udeležili prve maše. Našim mestnim očetom je seveda bolj po volji, da gredo fantje namesto v cerkev v šolo. Stariše velikovške okolice svarimo, da svoje prej dobro vzgojene sinove ne pošiljajo v teh razmerah v Velikovec, ako se razmere ne zboljšajo. Podklošter. (Vprašanje.) Gospod Simon Michor, naš poslanec! Ali je to res, da ste tudi Vi podpisali oni famozni predlog, po katerem se Celovec ne sme imenovati več po slovensko in po katerem bi mi Slovenci izgubili pravico do glavnega mesta? Gospod Michor, ali še veste, kaj ste govorili na shodu v našem kraju? Vi stenam dali svojo moško in častno besedo, da hočete biti tolerantni in pravični in da ste tudi Vi — Slovenec. S tem ste nas prevalili, da je veliko od nas dalo Vam svoj glas — slovenski glas. In že v prvi seji se tako obnašate? Gospod Michor, zapomnite si: vsled hudovitega nemškega navala smo tudi mi inteligentni kmetje začeli zbujati se in sklenili, da ne zatajimo svojega materinega jezika in ne prodamo svoje domovine. Celovec je bil pred tisoč leti Celovec in bo črez tisoč let tudi še Celovec, in slovenska Koroška ostane slovenska bolj nego je bila. Gospod Michor, mi Vas ne prosimo, ampak zahtevamo od Vas, da se držite Vaše častne in moške besede in da — ako je res — prekličete svoj podpis pri omenjenem predlogu. Zavedni kmetje. Velikovec. (Slovenski denar smrdi.) Neki uslužbenci tukajšnjega trgovca Štravsa nosijo nemške znake in zmerjajo ljudi kar na ulicah z bindišarji. Za enkrat samo to! Mohliče. Žalostno so peli naši zvonovi dne 14. t. m., ker smo spremili k zadnjemu počitku 211etnega mladeniča Franca Podgornika; trpel je že od spomladi sem na sušici, dokler ga ni spravila v prerani grob. N. p. v m.! A še večja splošna žalost je zavladala v naši župniji zadnje dni, ker so nas ravno tistega dne zapustili toli ljubljeni provizor č. g. Fric Malgaj ter te preselili k sv. Križu na Peravo pri Beljaku. Ostanejo nam v blagem spominu. darovi. Za pod ljubeljski „DelavsM dom": 116—117. Gosp. Franc Kolarič, mestni župnik v Celovcu.............................K 10’— 118. G. Carek iz Celovca 5'— 119—120. Msgr. g. dekan Držanič v Šmohorju . „ 10' 121—124. G. Martin Krejči, župnik v Kortah . . „ 20'— 125—126. G. Fr. Premrn, župnik v Možici . . . „ 10'— 127—128. G. prošt M. Randl....................... 10'— Župnik g. Jožef Kukačka.............. 1' — Društveno gibanje. Podporno društvo za slovenske dijake Koroške v Celovcu ima v sredo, dne 27. oktobra, svoj IV. občni zbor ob 5. uri popoldne v sobi družbe sv. Mohorja. Železna Kapla. Naše slov.-kršč. izobraževalno društvo je moralo svoje mesečno zborovanje preložiti zaradi nepričakovanih ovir. Zborovanje se torej vrši v nedeljo. 24. vinotoka, po drugi sv. maši v gornjih prostorih Boštejeve gostilne. Domači pevski zbor bo skrbel za lepo petje. Prijatelje, sosede in domačine vabi k obilni udeležbi društveni odbor. Književnost in umetnost. Vseslovanska slovnica. Med vsemi Slovani delajo najbolj Čehi na to, da spoznavajo praktično druge slovanske jezike. Važen korak je storil v tem zmislu g. Venceslav Hruby, c. kr. sod-nijski nadsvetnik, ki je izdal 1. 1904. v Pragi praktično primerjajočo slovnico slovanskih jezikov (Praktickà rukojet’ srovnavaci jazykuv slovan-skych). Ta knjiga se je v kratkem češkemu občinstvu priljubila in tudi drugi Slovani so začeli popraševati po njej. Pisatelj se je tedaj odločil, tako primerjajočo slovnico tudi v nemškem jeziku izdati in jo kolikor mogoče na praktično stališče postaviti. Tako je prišla v Hartlebnovi zalogi na Dunaju letos na svetlo knjiga: „Verglei-cbende Grammatik der Slavischen Sprachen11 (str. 184 v 8°, cena 2'20 K). V prvi vrsti se ozira ta slovnica na slovanske jezike, ki so v naši državi navadni: na češki, poljski, ruski, slovenski in srbohrvat-ski jezik; o bolgarskem in lužičkosrb-skem jeziku se razpravlja v posebnem dodatku. Pisatelj se postavlja v svoji metodi zgolj na praktično stališče in izkuša na raznih slovanskih berilih in besednih skupinah pokazati razlike v glasoslovju, v oblikah in v skladnji slovanskih jezikov. V tem oziru je knjiga zanimiva ter bode zelo pospeševala medsebojno poznavanje slovanskih narečji. Kdor se torej zanima za slovanske jezike ter hoče na lahek način spoznavati njih razlike, temu bodi knjiga priporočena. (Hartleben, Dunaj, L, Seilerstàtte 19.) J. S. Nagrobnice. Uredil Fr. Marolt, učitelj. Drugi premenjeni natis. Izdala in založila „Ka-toliška Bukvama1* v Ljubljani. Cena lično vezani knjigi 2 K 40 vin. Poglavje o govedoi’eji na Kranjskem je naslov XI. zvezku kmetijske knjižnice, ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska in ki je ravnokar izšel. Novoizišli zvezek, ki ga je spisal družbeni ravnatelj Gustav P i r c, je zbirka spisov, ki so bili ravnokar objavljeni v „Kmetovalcu“ glede vprašanja, s katero tujo pasmo je požlaht-njevati našo domačo goved. Pisatelj utemeljuje prednost simodolske pasme za Kranjsko, ne da bi se izključno le za te pasme zavzemal, pač pa odločno govori proti porabi pomurske pasme ter je istotako odločno za rabo žlahtnih planinskih pasem, naj bodo sive ali lisaste, samo da resnično omogočijo zboljšanje domače pasme. Knjižica, ki vsebuje tudi praktične migljaje za zboljšanje naše govedi, se dobiva pri kmetijski družbi po 25 vin. s poštnino vred (denar je naprej poslati, in sicer najceneje v poštnih znamkah). Ta cena pa velja le za družbene ude, za druge in v knjigotržtvu stane 30 vin. brez poštnine. „Zgodovina novejšega slovenskega slov-stva.“ I. del od Pohlina do Prešerna. Spisal profesor Ivan Grafenauer. — To je knjiga, ki jo je dosedaj dijak in vsak izobraženec pogrešal kot vsakdanji kruh. Z Grafenauerjevo Zgodovino smo dobili izvrstno pomožno knjigo, ki bo dijaku in profesorja dobro služila, zlasti ker je že tako prikrojena, da lahko ustreza šolskim namenom in je potrjena s sijajnim izpričevalom praktičnih izkušenj, ki si jih je nabral gosp. profesor, ko je predaval v višjih razredih slovstveno zgodovino. A ne le na dijaški polici bi morala ležati Zgodovina novejšega slovenskega slovstva11, temveč na mizi vsakega izobraženca; večina našega inteligentnega občinstva se je zbala obširnosti in letopisnega značaja Glaserjeve slovstvene zgodovine, vsled česar je med našim izobraženstvom veliko premalo slovstveno-zgodovinskega znanja. A sedaj, ko smo dobili Grafenauerjevo zgodovino, ne veljajo več zgovori: narodni ponos, slovenska zavest terja svoje pravice! Z lahkoto in naslado bo prelistal citateli to knjigo, brez truda, a z velikim pridom, ker je pisana z ostrim, prodirajočim pogledom na širjavo in globino. Z mirno, prepričevalno zmernostjo strogega znanstvenika zasleduje gosp. profesor tihe struje naše slovstvene preteklosti — poglavje o slovenski romantiki je klasično — a ob enem govori s fino, vzgajajočo in dvigajočo tendenco, tako da se čitatelju, ko obrne zadnjo stran, izvije vzdih: res je in prav je, da je res! — Knjiga je izšla v zalogi katoliške Bukvarne v Ljubljani11 in velja samo K 2’—. trdo vezana K 2'50, po pošti 20 vin. več; ta nizka cena omogočuje vsakomur, da si knjigo nabavi. Pripor o čujemo našim družinam Slatinsko cikorijo. Kaj je novega po svetu. Soproga prestolonaslednika — vojvodinja. Kneginji Zofiji Hohenberg, soprogi prestolonaslednika vojvoda Franc Ferdinanda, je podelilo Nj. Veličanstvo povodom svojega imendana, dne 4. t. m., čast vojvodinje z dostavkom „Viso-kost“. Naslov še ni prešel na njiju otroke, pač pa se upa, da se to zgodi v doglednem času. Otroci so: lOletna princezinja Zofija, 71etni princ Maksimilijan in 4'/2letni princ Ernest. Najboljši in najtemeljitejši način pranja, pri majhnem trudu in najboljšem uspehu, je sledeči: V vodo za namakanje (vode se vzame samo toliko, da je perilo ravno pokrito) se vlije toliko perilnega izvlečka .,Dika žen1', da se pri mešanju močno peni. Izpira se perilo drugega jutra najuspešnejše v „Schichtovr'milnici. Pred kuhanjem se perilo dobro izplakne najprej v gorki in potem v mrzli vodi. Vodi. v kateri se ima perilo kuhati, se uspešno prida nekoliko j.Schichtovega mila11 ali perilnega izvlečka .Dikažen1'. Jako 'važno je, da se potem perilo prav skrbno pri večkratni menjavi vode tako dolgo izplakuje, da ostane nazadnje voda čista. Dunajsko vseučilišče utegne tekoči zimski tečaj šteti med svoje redne slušatelje po starosti v Avstriji najstarejšega. Omenjeni je 681etni g. Franc Bradel, župnik v pok. Po 42 letih dušnega pastirstva, od katerih je nepretrganih 36 let prebil kot župnik v Tribuswinkelu pri Badnu na Nižje Avstrijskem, se je vpisal kot reden slušatelj v pravni oddelek, da se ogne brezdelnosti. Sivi starček daje mladini s tem lep zgled, da je treba vsakomur v svojem biti marljiv in delaven! — Dosedanja edina ženska učiteljska moč na tem vseučilišča, gspdč. dr. Richter, učiteljica angleščine, dobila je z začetkom tekočega tečaja — tovarišico. Naučno ministrstvo je namreč potrdilo dvorno igralko, gospo Olgo Lewinsky-Prech-eisen kot lektorico za umetnost predavanja. Izvrstna hrana za zdrave in slabotne otroke vsake starosti, kateri so v razvoju zaostali. Pospešuje rast mišičevja in kosti. Za-branjuje in odstranjuje kakor nobena druga stvar drisko, bruhanje, črevesni katar itd. Službo voditelja na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske razpisuje ravnokar družbeni glavni odbor v Ljubljani, kamor je do 20. novembra t. 1. poslati prošnje, opremljene s spričali. Refiektira se le na diplomiranega ži-vinozdravnika, ki je popolnoma vešč slovenskega jezika. Letna plača in drugi prejemki se urede po dogovoru. Izrodki kvalisane „nemške kulture". Nemškemu listu „N. W. Tgbl.“ se brzojavlja iz Bero-lina, da se je začetkom minulega tedna vršila v okraju Furth na Nemškem „ovset“. Tekom gostovanja so se napiti gostje med seboj krvavo stepli. Da so se lažje gibali, so pretepači zapustili obednico ter se podali na dvorišče^ tiste gostilne. Drugi pametnejši gostje so iz hišnega pomola v prvem nadstropju skušali vročekrvneže z vso svojo zgovornostjo pomiriti. Pa nakrat se veranda odtrga in vsi zgoraj stoječi padejo z veliko silo na tla. Konec je bil, da so odnesli tri mrliče in več ranjencev. — Ne smemo vsakogar po enem kopitu soditi, a to pa smemo reči, da med poštenim slovenskim ljudstvom pač ne vemo zabeležiti slučaja, da bi bilo prišlo na že-nitovanju do krvavega mesarjenja z noži. (Vsekakor se morajo izvzeti še zapeljane poturice-šnopsarji iz „Štajerčevega“ tabora; toda ljudje te vrste vkljub slovenski krvi ne spadajo med „poštene Slovence". Op. ured.) — Drug škanda-lozno-značilen slučaj beremo v „D. Vlksbl.“ od dne 2. t. m. Pred tremi tedni so se vojaki povodom orožnih vaj mudili tudi v Spittelu v Lota-riugiji. V pozni večerni uri je nek enoletni prostovoljec došel v boljšo gostilno, kjer se z navzočimi gosti nekoliko sporeče. Končno prostovoljec zaradi tega zapusti gostilno. Na potu domov ga zločinci napadejo ter mu odrežejo nos in ušesa. Vsled teh ran je črez nekaj dni izdihnil. Zaprli so v Spittelu več oseb, katere sumijo tega zlobnega čina. — Posneli smo ti dve vesti izrecno iz nemškonacionalnih listov, ki smo jih tudi navedli. Dobro vemo, da se malopridneži najdejo povsod in v vsakem kraju. Vendar pa hočemo s tem zavrniti tisto brezmejno pobalinsko nemško drznost, ki tako rada vpije v svet: Slovenci so pretepači, so šnopsarji, so ubijalci itd. Le nemško-narodovci so zgled svetovne kulture in nedosežnih čednosti. Kdo še ni izkusil sličnih, četudi milejših, a vendar neupravičenih napadov na lastnem telesu? Ex ore tuo te iudico! Kupujte vžigalice u Korist obmejnih Slouenceu ! Naslov: „Gospodarska zveza“ v Ljubljani. Tržne cene v Celovcu 14. vinotoka 1909 po uradnem razglasu : 100 kg 80 litrov (hiren) Blago 0 i d K V K V K v Pšenica Rž 20 — 20 68 11 71 Ječmen Ai da — — 18 75 9 — Oves 17 — 17 64 84 Proso Pšeno — 31 74 20 — Turščica — Fižola rdeča — — Repica (krompir) .... i Deteljno seme — — 4 88 2 Seno, sladko 10 — 12 „ kislo 7 — 10 — — Slama 7 — 9 — — — Zelnate glave po 100 kosov — — — — — — Repa, ena vreča .... Mleko, 1 liter .... — 24 — 26 — — Smetana, 1 „ .... — 60 1 20 — — Maslo (goveje) . . Ikg 2 60 2 80 — — Surovo maslo (pntar), 1 „ 2 60 3 20 — — Slanina (Špeh), povoj., 1 „ 2 20 2 40 — — „ „ surova, 1 „ 1 60 1 70 — — Svinjska mast . . 1 „ 1 80 1 90 — — Jajca, 1 par — — — 20 — — Piščeta, 1 „ 2 — 2 40 — — Race . . 3 — 4 — — — Kopuni, 1 „ — 60 30 cm drva, trda, 1 m2 . 3 20 3 — — 3° - » mehka, 1 „ . 2 80 3 20 — — Živina Počrez 100 kilogramov živevage od do od do zaklana od do v kronah Konji. • • • Biki . . • • Voli, pitani • „ za vožnjo Junci.... Krave . . . Telice.... Svinje, pitane . Praseta, plemena Ovce......... 150 510 380 240 120 200 410 260 60 140 150 1 1 6 2 64 4 15 220 1 1 2 1 24 2 15 146 mag. pharm. E. Koželj vljudno naznanja sl. občinstvu otvoritev lekarne na Jesenicah na Gorenjskem. » I Rojohi, spominjajte se podljubeljshega Jelavshega doma". Vabilo. Ker na dne 17. oktobra 1909 ob 3. uri popoldne sklicani občni zbor „Hranilnice in po- ! sojilnice na Djekšah“, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, vsled premale udeležbe ni bil sklepčen, sklicuje se na dne 2. novembra 1909 pred-poldue ob 9. nri na istem prostoru, ob isti uri in z istim dnevnim redom, kateri bode sklepal brezpogojno ne glede na število došlih članov. Djekše, dne 18. okt. 1909. Odbor. = Redka prilika = ■ Nakupil sem od pogorele tovarne celo zalogo nekoliko I skvarjenih težkih ilanelovib. odej I najnovejših vzorcev, na katerih je opaziti docela ne- I i znatne, komaj vidne madeže od vode, in jih pošiljam 1 H 3 komade za 9 kron na izbiro. Odeje so primerne I 8 za vsako boljše gospodinjstvo za pokrivanje postelj in I ■ oseh ter so zelo tople in mehke in dolge črez 180 cm. B odsluženi c. kr. nadzornik fin. UIOll lliSKlfeiril Straže, Nachod, Češko. A 354/9 14 Prostovoljno sodnijsho dražbo posestvo. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Velikovcu se na prošnjo dedičev po Janezu Glaboniat p. d. Verniku v Kneži prodajo na javni dražbi k njegovi zapuščini spadajoče premičnine, kakor tudi Vernikova kmetija v Zgornji Kneži, vi. št. 13, kat. obč. Kneža. Slednja meri 26 ha 42 a 66 m2, se rabi lahko tudi kot pašno posestvo in se bo izklicalo za 13.000 kron; jamščina znaša 1300 kron. Najvišji ponudek je od dneva dražbe obrestovati po 5% in po eno tretjino po vsakih treh mesecih od dneva domika pri tukajšnjem sodišču vplačati. Zdražitelj more prevzeti tabularne terjatve v znesku 2909 K 71 vin. na račun najvišjega ponudka. Premičnine se bodo le za cenilno vrednost ali nad njo proti takojšnjemu plačilu oddale. Dražba se vrši y torek, dne 26. oktobra 1909, predpoldne ob 10. uri, na licu mesta v Zgornji Kneži št. 24. Ponudbe pod izklicno ceno se ne bodo sprejemale. Na posestvu zavarovanim upnikom se njihove zastavne pravice pridržavajo ne glede na prodajno ceno. Pogoji o rokih in kraju plačila itd. se lahko vpogledajo pri tukajšnji sodniji. C. kr. okrajno sodišče Velikovec, odd. L, dne 13. oktobra 1909. Gallinger, 1. r. Loterijske številke 16. oktobra 1909: Gradec 72 85 80 46 14 Dunaj H 66 45 79 51 Najraja trpa te stroke v Celom Modnega in manufaktnrnega, tu- in inozemskega blaga, vedao najnovejši izbir. Zaloge je stalno v vrednosti 1ji milijona kron. Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah. Zaradi posebno velikega nakupa zimskega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala. Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje. Vsi uslužbenci govorijo slovenski. ' ^4 Anton Renko, lastnik trgovine, Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Novi trg. Prostovoljna dražba se vrši dne 28. oktobra 1909 pri p. d. Kralju v Dolgi brdi pri Pliberku. Na prodaj je: 8 krav, 2 telici, 5 juncev, razno gospodarsko orodje in različno pohištvo, 200 q sena in otave, okoli 50 q slame. Plačilo: do 20 kron v gotovini, črez 20 kron v 3 mesecih. Služba mežnarja in organista se odda pri župnijski cerkvi v Kotmarivesi. Mesečna plača 60 do 70 kron. Nastopi se začetkom novembra. Pojasnila daje župnijski urad Kotmaraves pri Celovcu, pošta ravnotam. Rupert Rotfer, župnik. Vabilo na izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Jurju na Žili, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, dne 31. vinotoka 1909 v zadružni pisarni ob 11. uri dopoldne. Dnevni red : 1. Spremenitev in razširjanje pravil. 2. Slučajnosti. Načelstvo. Pozor! SlniiEiisho podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne li. febr. 1909 na novo otvoriena velika manufaktnrna trgovina - Franc Souuan sm o stari Soiioanooi hiši na mestnem trgu št. zz = u Ljubljani = Zostopnihi - agentje živalskih in gospodarskih strojev itd., ki želč izredno mesečno do 400 kron zaslužiti, naj pošljejo svoj naslov na „Neue Fortuna4*, Budimpešta, V., Borse, Postfach 38. Kdor pospešuje „Mir“, dela za narod! ROBBO •ononona ^ mr IKaWl■mEM nmi i Vzgojišče za deklice | | (Internat) ^ g cc. šolskih sester v,Narodni šoli' jjj 0 družbe sv. Cirila in Metoda 0 v Velikovcu • a se priporoča p. n. slovenskim staršem. f V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira n 1 se posebno na pouk v ženskih ročnih delih. H 0 Šolsko leto se začne dne 4. novembra 1.1. 0 | Plačila 24 kron mesečno. 0 v Opdasila naj se blagovolijo poslati čč. o g šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. •aOBOraOBBOBSSOeOBBflOR Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernig. družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Naznanilo. Čč. šolske sestre v Št. Jakobu v Rožu sprejemajo na stanovanje in hrano dekleta, ki hočejo obiskavati slovensko ljudsko šolo v Šentjakobu. V internatu, katerega otvorijo z letošnjim šolskim letom (3. novembra t. L), je tudi še prostor za eno šoli odraslo dekle, ki se želi učiti kuhati in šivati. Zglasiti se je treba pri čč. šolskih sestrah v „Narodni šoIi“, pošta Št. Jakob v Rožu, Koroško. -W 1B. Hafner trgovina z železom v Celovcu „Prl zlati kosi" zraven znane gostilne „Tiger“ priporoča raznovrstno kuhinjsko posodo (opravo), vlite in pločuate (plehnate) peči, štedilna ognjišča, elite Mije, trpežno pozlačene nagrobne križe, raznovrstne žage, pile, najboljše stroje (mašine) za rezanje mesa in slanine (speha), različna okovanja za vrata in okna itd. Vse po najnižjih cenah. Skrbna in prijazna postrežba. Stroje za pripravljanje krme, slamoreznice, reporeznice, mline za debelo moko ^ (otrobe), priprave za parente krme, štedilna koflfišča, sesalke za gnojnico izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznanem načinu tvrdka Ph. lYlayfarth S C2 tovarne za gospodarske stroje, železolivarne in fužine na paro, Duna], II., TaborstraBe 71. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Sprejemajo se zastopniki in razprodajalci. Tovarna glinastih izdelkov F. P. Vidic & Komp., Ljubljana ponudi vsako poljubno množino zaiczaiiili strešnikov (strangtaizziegei) Marzo™, zidarske opeke9 peci m. Na zahtevo pošljemo takoj vzorce in ponudbo. Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celoucn Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. Denarne vloge obrestujemo po od dne vloge do dne vzdiga. Koloduorsba cesta Sten. 27. Zamenjuje in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle knpone. Daje prednjme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi. Vlnkuluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. - Sskompt in inkasso menic. — jBorzna naročila. ~— Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Otmar Mibalek. ^— Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.