ŠTEV. 3, 4. MARC- APRIL 1929. LETO X. Franjo Neubauer: Materina ljubezen. Kakor govoril glas bi z višav, kliče me, mati, tvoja ljubav. Sladko udano meni se z mano. Vso mi obeta radost srca, ves Obljubuje slaj mi sveta. Tiho te duša, mati posluša. Tvoja obljuba nikdar ni laž, radost in srečo ti le mi daš. Svet je ne daje, svet ne pozna je. Daje, ne jemlje tvoje srce, daje veselje, nosi gorje. Vedno je zlato Vedno bogato. F ran jo Neubauer: Moj vrtec. Moj srček je vrt le mami odprt in ona zasaja v srce mi cvetlic, da polno jih vstaja iz mehkih gredic. Kako jih goji in sanje skrbi! zaliva in pleje moj vrtec srca, le ona umeje ga sama pozna. Dviguje se cvet od mame ogret in popje odpira in poln je vonjav; vesel se ozira Gospod nanj z višav. P. Krizostom: / Mamičin najlepši dan. (Prizorček z rajanjem.) Anica: Štiri dni ,2e razmišljujem kaj naj mamici bi dala ža najlepši dan, s čim naj bi ji pokazala, da v resnici rada jo imam. Boža (prihiti z velikanskim šopoan rož): Glej šop cvetja sem kupila; mamica ga bo vesela. Trikrat bom jo poljubila in ji pesmico zapela: »Mamica, ti si lučka moja, angel sredi temnih cest, vedno dobra, vedno blaga, zvesta kot nihče ni zvest«. Ciril (prinese ogromno pismo): Pisemce sem ji napisal. Le poglejta! Le poglejta! Zgoraj zvezdo sem narisal, spodaj pa sem razodel: »Zvezdica si, mamica, vedno rad te bom imel.« Boža: Velik si umetnik ti, zares! Anica: Zvezda taka je, kot iz nebes. Magda (prihiti z ogromno košaro na glavi): Celo noč sem pekla povitice medene in preslice cukrene. Celo noč sem pekla kolač za mamico. (Odkrije košaro in kaže.) Ciril: Glejte pridno deklico! Anica: Majhna še tako, a peči zna lepo. Peter (prisopiha s kletko, v kateri je srebrna ptica): Tam za deveto goro, tam za deveto vodo, kjer rože zlate cveto — dobil sem ptičko srebrno na glavi nosi kapico črno. V kletki bo sedela in mami v kratek čas bo pela. Magda: Zares je lepa živalica-Peter: Kako ljubeznive očke ima. Saška (s košaro): Tam za deveto goro, tam za deveto vodo, kjer ptičke srebrne po jo, kjer pnejo sela se bogata — dobila jabolka sem zlata. Ciril: Ko mamica jih bo použila — zlata usta bo dobila. Janko (prijoka na glas). Vsi: Siromaček, kaj vzdihuješ? Kaj se jokaš? Kaj žaluješ? Janko (jokaje): Celo jutro že ptičke lovim — Pa nobene ne dobim. K mami brez darila res ne smem. Kam naj se obrnem — sam ne vem. Magda: Zarajaj in za poj pred mamico — zelo te bo vesela; in še sama bo rajala s teboj in pela. Janko: Kako naj rajam in prepevam, ko pa ne znam. Magda: Čakaj! Učenost ti isvojo rada dam. Skupaj bodeva se zavrtela, skupaj pesem radostno zapela. (Ploskne z rokami in prične z Jankom rajati.) Angelček moj, v krog z menoj! Nežno poletim s teboj: enkrat sem, enkrat tja; krog in krog se vse smehlja. Janko: V ples naj bi se zdaj podal, draga Magda, ko bi znal! Le pokaži, kak to gre, da lepo navadim se. Magda: Z nogo stopaj: top, top, top. Z roko ploskaj: klop, klop, klop! Enkrat sem, enkrat tja, krog in krog se vse smehlja. Janko: Z nogo stopaj: tcp, top, top! Z roko ploskaj: klop, klop, klop! Enkrat sem, enkrat tja; krog in krog se vse smehlja. Magda: Aj! To je izvrstno šlo; kdo bi mislil bil si to! Glejte Janka, glejte vsi! Rajati se zdaj uči. Z glavo kimaj: mig, mig, mig! S prstom tipkaj: tik, tik, tik! Enkrat sem, enkrat tja; krog in krog se vse smehlja. Janko: Z glavo kimaj: mig, mig, mig! S prstom tipkaj: tik, tik, tik! Enkrat sem, enkrat tja: krog in krog se vse smehlja. Magda: Janko, bratec moj, povej! naj li rajava naprej? Roko v roko si deniva, paroma naprej stopiva! Vesela bode mamica, ko rajal boš pred njo, kot angelčka nebeškega te poljubila bo. Tralala, tralala, tralala, la, la, vrti se v krog, oj, Janko moj, Tonček (priskače): Že vem! Že vem! Vsi: Kaj veš? Tonček: Pa povedali ne smem. Peter: Ha-ha, kaj da ne smeš? Tonček: No — vam že povem. A glejte! Mamici mi ne povejte! Ciril: Aj ti tepček mali — kdaj si se naužil modrosti? Mi naj bi te še izdali, ko sami imamo cel zaklad skrivnosti. Peter: Pusti ga, naj nam pove, naj razkrije nam srce! Tonček: Spremenil sem dekličke in fantičke v angele nebeške. Nataknili vsi so perutničke, da zletijo kakor božje ptičke k ljubi mamici. Halo! Le sem krilatci moji! (Ploska z rokami. Angelčki pridejo.) Boža: Tako majhen — pa je modrijan zares. Magda: Saj je tudi angel Gabrijel perutničke biserne imel, ko prišel je iz nebes. Ciril: In pozdravil je Devico radostno povedal ji novico, da dobila bode Jezuščka. Anica: Pa priden bil je Jezus mali, vedno rad ubogal je. Mi pa smo že tolikrat mamici nagajali. Vsi: Odslej pa bomo mamico prav gorko ljubili. ^Nikdar več ne bomo jo žalostili in dražili. Porednost naša šla je spat v deveto mesto, daljni grad. Angeljčki: Mi smo, božji angelčki, iz nebes priplavali k naši ljubi mamici. (Angeljčki zarajajo, dečki in deklice jim pomagajo. Boža stoji v sredini in dviga svoj ogromni šopek rož. Le Anica stoji ob strani in ne pleše.) Anica: Štiri dni že razmišljujeni, kaj naj mamici bi dala za najlepši dan, s čim naj bi ji pokazala, da jo v resnici rada imam. Nimam belih ptičk, jabolk zlatih nimam-Nimam lahnih perutničk tudi rajati ne znam, a ljubezen celo svojo Tebi mamica podam. (Angeljčki še enkrat zaplešejo in odplavajo v rajske višave.) Ob materinskem dnevu. Govoril na prireditvi Slov. kršč. ženske zveze v Unionu dne 24. marca 1929 I. Dolenec. Gospoda! Pred nedavnim časom sem ob priliki obletnice Strosismayerjevega rojstva listal po izdaji njegovih spisov, ki je izšla 1. 1924. v Zagrebu v uredništvu dr. Pre-loga pod naslovom: Strossmayerova čitanka. Tu imate zbrane Strossimayerjeve izjave o najrazličnejših vprašanjih njegove dobe, deloma tudi o osebah, s katerimi je bil prišel v svojem življenju v stik veliki vladika. Na prvem mestu prinaša knjiga škofovo izjavo o njegovi materi. Ta izjava je tako važna, da spada že po svoji vsebini pred vse druge izjave škofove, kajti v njej pravi Stross: mayer: >Če je kaj dobrega v meni, je to od moje matere.« S tem, da je urednik Strossmayerjeve čitanke postavil ta iz-*ek na prvo mesto, je na lep način pokazal, komu se ima hrvaški narod prav za prav zahvaltii za vse veliko, kar je prejel od Strossmayerja. In dalje govori škof o svoji maiteri :»Jaz molim k svoji materi. Prepričan sem, da je svetnica in da moli zame pri Bogu.« Vsak doetavek k tej izredni izjavi velikega škofa bi bil odveč in bi mogel samo oslabiti vtisk nežne ljubezni in brezmejnega globokega spoštovanja, ki je vezalo Strossmayerja z njegovo materjo. Ni pa Strossmayer edini primer v vrsti velikih mož, ki so se ponižno klanjali veličini svoje matere in zatrjevali, da se imajo njej zahvaliti za vse, kar je na njih dobrega. Obratno bi človek skoro lahko rekel takole: če proučavate življenje velikih mož, boste redno našli, da so se veliki možje s posebno hvaležnostjo spominjali svojih mater in gledali v njih vzore dobrote, požrtvovalnosti in nesebičnosti, ki so jim svetili v življenje do konca dni. Ni nam v tem oziru treba hoditi daleč iskat primerov. Prav doma, tu v svoji sredi smo imeli moža, ki je postavil v svojih delih tako lep spomenik ljubezni in hvaležnosti do matere, da moram odkrito reči, da se po mojem mnenju ne more meriti ž njim noben spomenik, kar so jih postavili naši slovstveni ki svojim materam — niti Cankarjev ne. V mislih imam namreč Kreka. Kreka moremo vsaj približno razumeli samo, če poznamo njegovo mater. Bila je to žena vesele narave, globoke vernosti in brezprimernega sočutja z vsemi trpečimi. Mnogim izmed vas je gotovo znano, da je bila njena hiša v Selcih svoj čas pravi beraški hotel«: vsako uro pc-dnevu in ponoči je dobil v tem »hotelu« berač brezplačno hrano in prenočišče. Če je tudi ob dveh po polnoči pri m aha/ berač v Selca, je kar potrkal na vrata ali na okna starega Štoka in je poklical: »Mamka, odprite!« Na podstrešju so imeli berači shranjene svoje malhe. Nešteti so iskali pri Krekovi materi kruha in dobre besede. Tu je 'bila torej tista kovačnica, v kateri se je oblikovalo zlato Krekovo srce. Saj je rekel nekoč Krek o svoji materi — morebiti nekoliko pretiravajoč —: »Od vseh ljudi na svetu mi imponira samo moja mati.« Tudi o Kreku bi skoro lahko rekli to, kar pravi Strossmayer o svoji materi, d t, je namreč -tudi Krek molil k svoji materi. Bilo je o veliki noči 1. 1905., ko je bila Krekova mali že dve leti pokopana. Krek je napisal za velikonočno prilogo Slovenca prispevek z naslovom Mati. Tam pripoveduje, da si svojega angela varuha ne more misliti v drugačni obliki nego — v postavi svoje matere. »V moji duši živi samo en izraz za mojega angela. Lice nagubano, razorano čelo; dvoje živih, črnih oči, s srebrom pretkani lasje — tak je obraz mojega angela. Iz oči mi isijie ljubezen, močnejša kot smrt; iz srebrnega venca na glavi mi govori skrb, živa in čista; iz brazd na čelu in gub na licu pa berem dolgo in težko povest o delu in trudu in žrtvah ... Vsaka brazdica, vsaka gubica je liki granitni spomenik srčnih bojev in zmag, nema priča o srcu, ki je izkrvavelo v požrtvovalni angelski službi.« Pa tudi ko je mati še živela, je hodil Krek brez skrbi po poli življenja, dasi se je globoko zavedal: »Ljudje smo be-težni in slabi.« Kajti vedel je, da ga spremljajo od prvega diha življenja neprestano materine molitve: Vihra se bo približala in grozila mi streti srce. Bodi! Saj znaki še žive, da me je mati križala. Roj divjaških črnih duhov zame podira njen blagoslov. In ko je ni drugod rešitve, rešile me materine bodo molitve. Samo sin matere s takim srcem, ki je izkrvavelo v požrtvovalni angelski službi, je mogel zapisati delavki v spominsko knjigo: Svečo poglej, ki se sama použiva, vedno je manjša^, ko drugim gori, njeno svetlobo uživajo drugi, nanjo misleč šele, ko že zgori. Bodi kot sveča! Dovolj jih je v temi, treba jim luči, da pridejo iz nje. Gori, izgori in nase pozabi, pa zadovoljno bo Tvoje srce. Ali ni napisal Krek s tem življenjepisa premnogih naših mater? Sveče so, ki drugim gore. — A delavka, ki so ji veljale te besede, ni bila telesna mati. Ali ni opisal Krek s to pesmico tudi življenja neštetih žen, ki nosijo lepi naziv matere, dasi jiim poteka laivljenje za samostanskim i zi dovi ? Če premišljujemo ogromni vtis, ki ga je napravila na Kreka njegova mati, nam postane ena stvar povsem jasna: če postavljamo spomenike Kreticu, bi jih morali prav za prav postavljati tudi njegovi nia.eri. V javnosti govorimo skoro samo o delu velikih mož. Vsekako pa je naša dolžnost, da se pri tem vsaj od časa do časa spominjamo onih prav tako velikih žen, ki so nam telesno in duševno vodile velike može. Obširno bi lahko govorili o vplivu mater na velike može in bi to, kar smo doslej kratko označili na vseh primerih, lahko podkrepili še z neštetimi primeri iz naše in tuje slovstvene, kulturne in politične zgodovine. Posebno blizu bi nam bil pri tem primer Cankarjeve matere, o kateri vam lahko pove že vsak šolarčak osnovne šole in nižje gimnazije, kako mogočno je vplivala na sina in kako silno je vtisnila svoj pečat vsemu njegovemu delu. Toda namenoma se nočemo obširneje zadržavati pri takih zgledih. Bojimo se namreč, da bi delali s tem krivico neštetim materam, katerih imen ne pozna ne slovstvena, ne kulturna in ne politična zgodovina, pa radi tega niso prav nič manjše, če jih prav ne omenja ne knjiga ne pesem. Niso velike samo tiste osebe, katere označijo kot take pisatelji in zgodovinarji. Na svetu ni popolne pravičnosti, pa je tudi ni pri tem, koga proglasi zgodovina za velikega. Po naših kmečkih hišah, po skromnih bajtah, po meščanskih domovih in po tesnih delavskih stanovanjih dogorevajo tisoči mater kakor sveča. Hvala Bogu, nič jim ni do tega, da bi jih slavila knjiga. V požrtvovalnem vršenju svoje dolžnosti in v prcspehu svojih dragih uživajo pri tem živo materinsko srečo, ki jih greje ne- primerno bolj nego hladni lesk zunanje slave. Širom sveta, cenjeni poslušalci, nimamo samo grobov neznanega junaka, ampak imamo prav tako nešteto grobov neznane junakinje. Tudi neznani junakinji je postavila narodna pesem lep spomenik v smrti majke Jugovioev in morebiti še lepši v Hasanaginici, v tej tragediji matere muslimanke. In kakor se ob spominskih dneh klanjamo spominu neznanih junakov, ki so dali kri za naše življenje, tako se vsaj enkrat na leto spomnimo tudi neznanih živih junakinj, katerih trpljenje je naše življenje, katerih ljubezen je naše veselje in katerih molitev je naš blagoslov! Vzorni Dekliška akademija, posvečena materinskemu dnevu meseca majnika, v dveh delih. I. del : Slovensko dekle svoji nebeški Materi. 1. Stanko Premrl: Do Marije. Petje. 2. Mati Elizabeta: O Mati, kako si nam draga, Deklamacija. 3. Mali El zabeta: Za Eno ... Deklam. 4. Majniška. Petje. 5. Mati Elizabeta: Kraljici maja. Dekl. C. Silvin Sardenko: Mati božja. Deklam. 7. O Marija, na?a ljuba Mati. Petje. II. del : Slovensko dekle svoji zemski materi. 1. Hajdrih: Mati ziblje, lepo poje. Petje. 2. Franjo Neubauer: Materina ljubezen. Deklamacija. 3. Ma.i — junakinja. Deklamacija. 4. Gor čez jezero. Petje. 5. Franjo Neubauer: Moj vrtec, 6. »Zvonček«: Mati. 7. Dr. Dolinar: Mamica je kakor zarja. Petje. sporedi. Tvarina za vse točke se dobi pri Prosvetni zvezi. V nedeljo 24. marca 1929 je priredila Slovenska krščanska Ženska zveza v veliki dvorani hotela Union ljubko akademijo materam na čast. Akademija je bila spretno aranžirana, občinstvo je z napetostjo sledilo sporedu in z burnim aplavzom odobrilo vse točke. Spored je obsegal sledeče komade: 1. Koralna recitacija s spremljevanjem orkestra. 2 Kako radi te imamo. Deklamacija v zboru otrok. Zložil p. Krizostom. 3. Slavnostni govor, govoril prof. Dolenc. 4. Solospevi. Stanko Premrl: Ave Marija, Počitek; Mendelssohn: 0, moj Bog; pel g. Likovič. 5 Mamičin praznik. Deklamacija, zložil p. Krizostom. 6. Solospevi. Maks Reger: Marijina uspavanka; Mozart: Arija kraljice noči iz Čarobne piščali, pela ga dr. Adle-šičeva. 7. Kolo cvetlic, rajanje otrok. 8. Petje moškega okteta. 9. Mamičin najljubši dan, dramatičen nastop otrok, spisal p. Krizostom. Pevski odsek Dopis s Kune (Dalmacije). 10. januarja 1929. Na Kuni sem L 1924. zapustil »(Mladinski zbore na resnično umetniški višini. Težka je bila od njega ločitev dne 28. junija, ko sem odhajal na mojo novo postojanko Orebič. Orebič je krasno, romantično mesto-letovišče, položaj sam je eden najlepših v vsej Dalmaciji. Naš frančiškanski samostan Leži tik nad morjem, 150 m visoko. Ima tako slikovito lego, da se je znameniti nemški skladatelj P. Griesbacher, ko je bil leta 1926. pri meni s spremljevalcem dr. Mihaelom Mtkiz, virtuozom na violini, 20 dni na počitnicah, izrazil: »To je najlepša razgledna točka, karkoli sem jih videl v življenju.« Divil bi se krasoti ob letnih večerih: pod teboj modro morje s svojimi igrajočimi valovi, nad teboj zvezdnato nebo v vsej svoji bajni krasoti, kakršno se opaža samo na jugu. Pred teboj kol na krožniku starinsko mesto Korčula z mnogimi starodavnimi spomeniki. In na levo, na morju, opaziš mnogo otokov, kot čredo ovac. Na desni strani imaš 'čarobni pogled na korčulanski kanal, najlepši kanal Dalmacije. Z ene strani leži mesto Korčula z okolico, z druge strani pa Viganj in Kučište s svojimi vrtovi pomaranč, ci-tron, sleamdrov itd. Na levo leži pri -morju ponosno mestece Orebič s svojimi vilami in perivoji, polnimi duhtečih cvetic. V ozadju se mogočno dviga in štrli kar na-vpik iz morja veličamtvena gora Sv. Ilija (990 m). Na tej gori se Si nudi pogled na vso Dalmacijo. Nepopisno lep je ravno ta položaj v vsakem pogledu. Stvarnik je modro položil ta biser, da ga človek uživa. In v tej krasoti je bilo moje dveletno bivanje. Naj se vrnem zopet h glasbi nazaj! Na Orebiču so me pričakovali in takoj v početiku smo ustanovili mešan zbor: cerkveni in svetni. Pridno me je podpiral na tej trnjevi poti g. dekan kanonik Jurij Laneve. V pevski zbor so se vpisali vsi uradniki. Lepo srno napredovali. Vaje smo imeli redno. Vsi smo bili na- vdušeni. Prebivalstvo je imelo za zbor veliko zanimanje. Omeniti moram, da ima ljudstvo na Orebiču fin sluh in čiste glasove. Najlepši od vseh je alt. Mesto sanro je zares glasbeno, večina družin ima svoj lasten glasovir, ker so očetje večinoma vsi pomorski kapetani. Torej sem imel materiala na razpolaganje. Po tri-četrt ure daleč sem vedno prihajal trikrat na teden k pevskim vajam in vodil vso stvar. Napredovali smo in na trud smo pozabili. Peli smo po Bajukovi metodi; poleg hrvatskih: Vilhar, Zaje, Li-sinski, čurkovič, Hatze še mnogo, mnogo slovenskih skladb: Aljaž, Hubad, Foer-ster, Ipavec, Nedved, Premrl, Sattner itd. Ljudstvo je zelo ljubilo slovensko pesem, tako da so zahtevali dvakrat na koncertu, da pojemo kar z originalnim slovenskim besedilom. Posebno je narodu ugajala slovenska narodna pesem. Ko sem se uspeha najbolj radoval in mislil, da smo sigurni, pa glej, od basa dva, od tenorja trije odidejo na morje — ■ k plovidbi služit si kruh. Od soprana in alta: ena se poroči, druga se preseli v drugo mesto! Ustanovil sem nov zbor, ženski zbor, pozneje pa še šolski zbor, s katerim sem imel posebno veselje. Mnogo truda, toda za znojnimi kapljicami, ki so mi polivale čelo ob strašni letni vročini, je kanila sobica radosti, ko je moj šolski zbor dovršeno, kar na pamet zapel P. Griesba-cherjevo latinsko mašo »Janna coeli« tako dovršeno v \wakem oziru, da mi je dne 3. avgusta komponist Griesbacher sam stisnil roko in rekel: »Čestitam, popolnoma sem zadovoljen, zares lepo!« Šolski otroci so peli vse kar na pamet in točno pazili na dirigiranje. Prehod iz ferte na srednjemočni in nežni pianissi-mo je bil nekaj nepopisnega. Ena deklica je alt-solo »Et incarnatus...« odpela tako čuteče, da isem pri avtorju zapazil solze v očeh in prosil je, da ponovi! Mešani zbor pa je zapel g. Griesbacher ju: Kyrie, Gloria in Sanctus njegove prelepe maše »Stella maris«. Naenkrat čujemo mešani zbor z ženskim in šolskim skupaj, ki je ob prihodu papeževega nuncija Pellegrinettija na Orebič zapel tako veličanstveno, da je g nuncij rekel: »Tako lepega petja že zdavnaj nisem slišal-« Peli smo med drugimi Sattnerjevo »S cvetlicami te venča-mo« in »Z visokega prestola«- Drugače smo peli v cerkvi latinske maše: Hlad-nikovi dve, Foersterjevo eno, Kimovčevo eno, Pogačnikovo eno ter ostale sklada--telje drugih narodnosti. Pri prireditvah smo peli največ narodne pesmi, sicer pa iz Mohorjeve Pesmarice. Peli smo celo: Nedved, »Nazaj v planinski raj!«, »Pogled v nedolžno oko« (Sattner), »Rolžtic ne bom trgala (Ferjančič). Solospeve smo peli: E. Adamičevo »Zbirko«, Vilharjeve in Pavčičeve solospeve. Za razne slovesnosti se je zbor pokazal v vsej svoji sposobnosti in lepoti. Ljudstvo je pridrlo od vseh strani, rekoč: »Pojdimo poslušat lepo petje!« Vsakikrat sem povzdignil prireditev s kakšno globoko občuteno slovensko pesmijo. In ljudstvo kot inteligenca so rekli: »Ta je bila najlepša!« In ravno ta je bila slovenska pesem, pesem slovenske duše. S kakšno pozornostjo sem pazil, da prikažem našo pesem ljudstvu kar najvestneje in odkrijem vse njene globine. Biseri slovenske glasbe so mnogokrat izvabili solze ginjenja iskreno čutečemu Dalmatincu. V začetku smo ob prireditvah nastopili s pripros'0 pesmico Mohorjeve Pesmarice v dvorani, končali smo pa z bolj izbranimi iz »Pevca« pred mojim odhodom z Orebiča. Enako smo v cerkvi začeli s preprostimi hrvatskimi pesmicami, za božič 1926 pa smo peli Premrlove »Božične« in Sattner-jeve, poleg božičnih hrvatskih avtorjev. Vse se doseže, samo če se hoče redne vaje in čas pri vajah temeljito izkoristiti. Moje načelo je: začeti takoj v ljudski šoli z rednim poučavanjem teorije in prakse; tako se sluh v mladih letih fino razvije in pozneje imaš malo težav pri pevskih vajah. Moj zbor sem rešil pogina samo s tem, da sem točno izvežbal šolsko mladino v eno-, pozneje v dvoglasnem petju. Vsak, ki je čul leta 1926. moj šolski zbor na Orebiču, se je čudil, obenem pa spoznal, kaj se more doseči s pravo ljubeznijo do glasbene umetnosti. Omeniti moram še to, da sem vložil veliko truda v pravilno petje korala in v istega točno poznanje- Žalibog, dandanes je koralno petje zelo malo poznano, oziroma zanemarjeno. Viktor Steska: Najstarejša slovenska pevska društva. Ko je leta 1861. nastopila v Avstriji ustavna doba, so začeli Slovenci zopet bolj svobodno dihati. Da bi se narodna slovenska zavest hitreje širila, so rodoljubi ustanavljali čitalnice. Osnovali so 1.1861. čitalnico v Mariboru 17. julija, v Ljubljani 30. avgusta, v Celju 20. novembra, v Trstu tudi še tega leta; 1.1862. v Tolminu 6. januarja, v Gorici 2. oktobra, v Škof j i Loki 24. oktobra, v Celovcu dne 24. decembra; 1. 1863. v Kranju 29» januarja; 1.1864. v Ptuju 21. maja;, v Planini na Notranjskem 10. avgusta, v Vipavi 14. avgusta itd. »Koledar slovenski za navadno leto 1865 ;, ki ga je izdala Slov. Matica, našteva na str. 104—107 slovenske čitalnice. Bilo jih je tedaj samo 14. V Letopisu Slov. Matice za 1.1870., str. 282—296, pa jih je naštel dr. Etjbdn H. Costa že 58. Dr. Costa se je pismeno obrnil na vse tedanje čitalnice s prošnjo, naj mu odgovore glede sledečih točk: Ime in kraj čitalnice, leto ustanovitve, ustanov-niki, število udov, domačin in zunanjih in tudi častnih, sedanji odbor, število naročenih časnikov, število besed (prireditev) v 1.1868-; ali ima pevski zbor, opombe. Na ta vprašanja niso vse čitalnice odgovorile, zato tudi izkaz ni popolnoma točen. Vidimo pa, da je od 1.1865. do 1870., oziroma od 1864 do 1868, na katera leta se izkaz nanaša, število čitalnic zelo naraslo, namreč od 14 na 58, torej v štirih letih za 44, ali eno leto za 11. V čitalnicah so ljudje čitali liste in knjige; iu so se vršili sestanki, seje. Tu so prirejali pevske in gledališke prireditve. Lahko pa trdimo, da so v tej dobi za probudo narodne zavesti največ storili pevski zbori, ki so se snovali v okrilju čitalnic. Teh zborov pa ni bilo toliko, kolikor čitalnic, ker jih niso mogli po-vsodi obuditi radi pomanjkanja dovolj zmožnih pevovodij in drugih požrtvovalnih mož. Tu hočemo za 1.1868. abecedno našteti one čitalnice, ki so tedaj že imele svoje pevske zbore, seveda v tisti dobi le moške: 1. Cerkno na Goriškem. Pevski zbor in pevsko šolo je vodil T. Trepal. 2. črniče pri Gorici. Zevski zbor in pevsko šolo je vodil Mihael Vičič. 3. Gorica. Pozimi se je vršil pevski pouk. 4. Idrija. Tu so imeli pevski zbor in godbo. Priredili so 1.1868. dvanajst veselic in 9 gledaliških predstav. 5. Vipava. Tu so sklenili 18. februarja 1864, da se mora kazina ukiniti in na njeno mesto osnovali čitalnica. Pevski zbor je vodil 1-1868 Janez Goršič. 6. Kamnik. Pevski zbor, iki je imel osem pevcev, je vodil Jožef Filec. 7. Kanal na Goriškem. Pevski zbor je vodil Ivan Širca. 8. Kastav. Pevski zbor in pevsko šolo je vodil Fran Sever. 9. Kranj. Čitalnica je imela svoj pevski zbor, a pe-vovodja ni imenovan. 10. Ljubljana. Pevski zbor in pevsko šolo je vodil Anton Forster. 11. Maribor. Pevski zbor sta veri ila Manih in Miklošič. 12. Metlika. Pevski zbor je vodil Venceslav Sturm. 13. Ormož. Pevski zbor so tedaj šele osnovali. 14. Rihemberg na Goriškem. Pevski zbor in pevsko šolo je vodil Tomaž Juh. 15. Šent Vid pri Ljubljani. Pevski zbor so šele osnovali. 16. Sevnica ob Savi. Imeli so čveterospev. 17. Solkan pri Gorici. Pevski zbor je s koncem 1.1868 prenehal z delovanjem, jkier je zmanjkal prvi tenor. 18. Tolmin. Pevski zbor je bil na dobrem glasu. Pevovodja je bil organist Danilo Fajgelj. Imeli so pevske vaje vsak večer. 19. Volče na Goriškem. Pevski zbor je vodil Karel Hvala. 20. Vransko. Imeli so pevski zbor, pevovodja pa ni imenovan. Seznam izkazuje torej za leto 1868. dvajset pevskih zborov; dva istta se šele ustanovila, eden pa je začasno prenehal radi pomanjkanja prvega tencra. Čast in hvala vnetim rodoljubom, ki so prvi orali ledino na polju glasbene olike! Če pa primerjamo 1.1868 z L 1929., pa vidimo, kako velikanski napredek smo Slovenci napravili v petju, ne samo glede števila pevskih zborov, ampak tudi glede točnega in lepega proizvajanja, najbolj pa glede števila in kakovosti skladb. Zato želimo, da bi se pevska umetnost vedno lepše med nami razvijala. koral mnogo poje, toda izvajanje istega ni pravilno, še manj pa cerkveno. Zakaj neki vse to pišem? Vse to pišem, da vsak spozna, da se njegova pesem sliši tudi daleč izven mile Slovenije. In to tudi v solnčni Dalmaciji, kjer citrone cveto, kjer se morje igra s svojimi valovi, kjer tuli mrzla, ledena burja. Tukaj zveni tvoja sladka melodija iu oznanja novo življenje na glasbenem polju. Ti pa, »Pevec«, ponosno stopaj naprej in znaj, da je tvoja pesem objela z žarno ljubeznijo srce, ki jo prepeva, kot ono, ki jo posluša. Glasbeni program Radia Ljubljana. Glasbeni program1 se je v prvih treh mesecih preteklega leta gojil z ljubeznijo in širokogrudnostjo. Prav vse panoge instrumentalne in vokalne glasbe so bile zastopane. Glasbeni referent se ni ustrašil niti nekih ultramodernih poskusov (n. pr. poskusi g. prof. Noča z Ižlago). Iz inozemstva dobiva postaja ponovna pisma, polna priznanja našim glasbenim sporedom, pevskim in godbenim. Jasno, da program naše postaje ne more biti tako obsežen kot so programi nekaterih sosednih postaj. Saj ima samo Dunaj n. pr,. 300-000 plačujočih naročnikov. Do 15. decembra izkazuje statistika vsega 80 pevskih in 118 glasbenih nastopov. Porazdele se nekako takole: godbe in orkestri 27, jazz in lahka glasba 23, kvarteti in komorna glasba 7, radio kvartet 24, radio orkester 17, cilraški večeri 4; solistov na instrumente je nastopilo 23, med njimi n. pr. 6 krat violina, klavir 8 krat, cello 4 krat. Med pevskimi zbori je število solistov razmeroma precej visoko, namreč 49, mešanih zborov je nastopilo 10, ženskih zborov 5, ženi-ka dvo- in trospeva sta bila 2, moški zbori 3, okteti 3 in 8 kvartetov. Pri reprodu-cirani glasbi se je predvajalo v tem času 1395 plošč. Omeniti moramo končno še prenose raznih prireditev, Opernih prenosov je bilo v tem času 11, cerkvena glasba se j& prenašala 16 krat, med tem so všteti tudi trije orgelski koncerti, prirejeni posebej za radio, iz unionske dvorane se je prenašalo 16 koncertov, proimenadnih koncertov je bilo 12, povečini z velesej-ma, ena prireditev se je prenašala iz velike kazinske dvorane. Zanimivo in razveseljivo je dejstvo, da si naši ljudje žele pred vsem kaj domačega, slovensko pesem, slovensko skladbo. Zelo so veseli nastopov šolske mladine, zanima jih slovenska cerkvena pesem, moderna in stara. Skoro vsem tem željam je postaja že precej ugodila. S tem, da si je ustanovila lasten orkester in lasten kvartet, ji bo mogoče tudi bolj fiksirati glasbeni program za več dni naprej, ker vedne spremembe naročnikom niso kaj povšeči. V knjigarni Goričar & Leskovšek t Celju je izšla »Slovenska pesmarica«, zbirka najpriljubljenejših narodnih in umetnih slovenskih pesmi. Podobno pesmarico smo Slovenci že dalj časa pogrešali in nam je urednik »Slovenske pesmarice« g. A. B. storil prav hvaležno uslugo. Knjigo toplo priporočamo. * Vseslovanski pevski festival se vrši v dneh 18. do 21. maja letošnjega leta na Poljskem v mestu Poznanj. Festival, ki se vrši pod protektoratom predsednika poljske republike Ignacija Mošcickega, obeta biti impozantna manifestacija slo-vanslva in posebej slovanske pesmi. Pevska zveza se festivala udeleži po svojem zastopniku. * Novoizišle publikacije. Opozarjamo na sledeči publikaciji: Dr. A. Sodnikova: Zgodovinski razvoj estetskih problemov. (Publikacija Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani.) Dr. St. Vurnik: Uvod v glasbo. (Izdala in založila Nova založba.) Opozarjamo vse glasboljubeče kroge na dr. Vurnikovo knjigo in jo najtop-leje priporočamo. V prihodnji številki izpregovorimo obširneje. Ljudska knjižnica Seznam knjig. Z eno zvezdico (*) zaznamovane so primerne tudi za mladino okoli 16. leta, z dvema zvezdicama (**) pa za ljudsko-šolsko mladino. Glej opombo zadaj! Alešovec: ** Kako sem se jaz likal? 1. do III. Broš. Din 60— (J. K.) * Ne v Ameriko. Broš. Din 24. (J. K.) * Ljubljanske slike. Broš: Din 24.—. (j. K) * Petelinov Janez. Broš. Din 20.—, vez. Din 30.—. (J. K.) About: " Kralj gora. Broš. Din 18.—, vez. Din 30.—. (J. K.) Achleitner: * Med plazovi. Broš. Din 12. (J. K.) Albreht: Ranjena gruda. Broš. Din 12, vez. Din 20.—. Aškerc: Balade in romance. Broširano Din 10.—, vez. Din 20.—. Baar: Farovška kuharica. Broš. Din 20, vez. Din 25.—. Bevk: Kresna noč. Broš. Din 12.—. * Kr žev pot. Broii. Din 14.10, vez. Din 21.60. * Zadnja pravda. Broš. Din 16.—, vez. Din 26.—. Beecher: ** Stric Tomova iktoča. Broš. Din 14.—. Bazin: Gruda umira. Broš. Din 25, vez. Din 40—. Bennet: * Živ pokopan. Broš. Din 8.—. (C. T.) Bertrand: * Sanguis Martyruni. Broš Din 16.—. * Smr.i pred hišo. Broš. Din 16-—. * Hiša v strugi. Broš. Din 12.—, vez. Din 20— * Vihar. Broš. Din 16.—. ** Tatic. Broš. Din 20.—, vez. Din 28.—. (J. K.) Znamenja na nebu: * 1. Krvavi jezdeci. Broš. Din 22.—. * 2. Škorpijoni zemlje. Broš. Din 22. * 3. Črni bratje in sestre. Broš. Din 22. Jakec in njegova ljubezen. Brošira-Din 12— Bežni k :** Narod, ki izumira. Broš. Din 12.—. (J. K.) Bohinjec: * Sredozimci. Broš. Din 11-—. * Pod krivo jelko. Broš. Din 12.—. * Svetobor. Broš. Din 16.—. (J. K.) Bourget: * Zmisel smrti. Broš. Din 20.—, vez. Din 36.—. Braz: * Islandska velika noč. Vez. Din 24— Bonsels: ** Prigode čebelice Maje. Broš. Din 16.—, vez. Din 20.—. Bruyere: Hektorjev meč. Broš. Din 18.—, vez. Din 28.—. Bulwer: * Poslednji dnevi Pompejev. I. in II. Broš. Din 58—, vv čudežni deželi, g. prof. Bajuk; Maribor: Slaba knjiga, g. p. P. Potočnik; Kor. Bela: Don Kihote, Kako postaneš kralj, On in ona, Guvernanta, g. ižjpk. Žbontar; Šmartno ob Paki: Martin Krpan, Dogodivščina z mišjo, Črni maček, Domači zapor, Robinson, Don Kihote, g. kpl. Strnad; Semenišče: Zvezde, g. kan. Nadrah; Franc, prosveta: Opica in čevljar, g. Laznik; Maribor Prosvetna: Slov. slikarstvo, g. msgr. Steska; Uršulinke, Ljubljana: Švica, g. prof. Mlakar; Sv. Peter, Ljubljana: Novi zakon, Svinjski pastir, g. kpl. Košmerlj; Lichten-turn: Potovanje okrog sveta, g. tajnik Zor; Dobrova: Zakleta ladja, Čevljar in opica, Marijin otrok; Maribor: Vatikan, g. p. P. Potočnik; Školja Loka: Lurd; Sv. Peter, Ljubljana: Novi zalkon, Janezek in Metka, g. kpl. Košmerlj; Trbovlje: Sv. Vincencij; Sv. Peter, Ljubljana: Papež Pij XI., g. vseuč. prof. dr. G. Rožman; Uršulinke, Ljubljana: Švica, g. prof. Mlakar; Zveza služkinj: Potovanje v Lurd; Lichtenturn: Planine, g. prof. Mlakar; Ribno: Quo vadiš, g. kat. Pivk; Sv. Peter, Ljubljana: Papež Pij XI., g. kpl. Košmerlj; Kor. Bela: Boj1 za sev. tečaj, g. žpk. Žbontar; Begunje pri Lescah: Papež Pij XI.; Celje: Okultizem, g. vseuč. prof. dr. L. Ehrlich. Marec. Sy. Peter, Ljubljana: Vera, Guvernanta, g. kpl. Kcšmerlj; Jesenice: Napoleon, g. ikpl. Žagar; Franc, p ros veta: Vatikan, g. p. dr. K. Tominec; Sv. Peter, Ljubljana: Švica, g. prof. dr. Šarabon; Abstinenčni krožek: Divina Comedia; Novo mesto: Boj z,a sev. tečaj, g. prof. Potokar; II. drž. gimnazija: Šport, Zvezde; Marijanišče: Papež Pij; XI., g. Kor-din; Sv. Peter, Ljubljana: Sv. Jožef, Hrabri krojaček, g. ktpl. Košmerlj; Maribor Prosvetna: Versailles, Pariš; Marijanišče: Kardinal Mercier, g. Kordin; Franc, pro-sveta: Mala Terezika, g. p. dr. R. Tominec; Maribor: Papež Pij XI., g. p. P. Potočnik; Št. Vid p. Stični: Sv. Jožef; Krka: Kristusovo trpljenje, g. žpk. Vrhove«; Šenčur: Egiptovski Jožef; Šiška: Dunajski festival, g. kat. Pivk; Št. Janž: Vatikan, Kristusovo trpljenje, g. žpk. Črnilec; Begunje: Marija v slikah, Potovanje v Lurd; Pišece: Kristusovo trpljenje, g. žpk. Toplak; Uršulinke- Ljubljana: Amerika, g. prof. dr. Šarabon; Škofja Loka: Okultizem, g. spir. Šimenc; Preska: Papež Pij XI.; Sv. Peter, Ljubljana: Sinaj, Trnuljčica, g. kpl. Košmerlj. Filmska predavanja. Januar. Breznica: Rin Tin Tin; Cerknica: Kako ljubi mati; Kranj: Žrtev s povedne tajnosti; Sv. Krištof: Ljubezen do Matere božje, Eskimi; Lazaristi: Napoleon; Kranj: Viljem Teli. Februar. Lichtenturn: Češkoslovaška; Vrhnika: Viljem Teli; Dijaški dom: Češkoslovaška; II. drž. gimnazija: Victoria Regia; Črnomelj: Napoleon, Šarlo igra golf; Ši-ška: Žrtev viharja; III. drž. gimnazija: Šarlo igra golf; II. drž. gimnazija: Čuda morja; Sv. Peter, Ljubljana: Eskimi, Gorenjska; Dijaški dom: Viljem Teli; Lichtenturn: Napoleon, Pressa; Franc, pro- si eta: Biti ali ne biti, Pressa, Feliks; Lichtenturn: Pasteur, Modri muc, Olimpijada; Sonj: Češkoslovaška.; Šiška: Napoleon; Dijaški dom: Šarlo igra golf; Hrastnik: Viljem Teli; Vrhnika: INRI; Šiška: Šarlo igra golf; III. drž. gimnazija: Napoleon; Črnomelj: Ljubezen do Matere božje, Pasteur, Šarlo igra golf; Šiška: Napoleonova mladost, Obleganje Toulona; Črnomelj: Kaljenje, Usoda; M. Sobota; Pustolovščine muca; Št. Vid pri Stični: INRI; Šiška: Olimpijada; Jesenice: Žrtev viharja; Kranj: Sv. oče Pij XI.; Črnomelj: Olimpijada; Trbovlje: Beneški trgovec; Trebnje: Napoleonova mladost, Napoleon. Marec. Šiška: Gorenjska; Višnja gora: INRI; Tržič: Sv. oče Pij XI.; Mladinski dom: Kako ljubi mati; Šiška: Biti ali ne biti; Uršulinke, Ljubljana: Pasteur, Kaljenje; Trebnje: Obleganje Toulona, Usoda; Zveza kulturnih društev: Sv. oče in Vatikan; Šiška: Žrtev viharja, Ljubezen do Matere božje; Brezovica: Napoleon, Šarlo igra golf; Dijaški dom: INRI; Uršulinke v Ljubljani: INRI; Tržič: INRI; Trbovlje: Češkoslovaška; Dol. Logatec: Sv. oče in Vatikan; Jesenice: Napoleonova mladost, Napoleon; Črnomelj: INRI; Begunje: INRI; Senj: Spovedna tajnost; Vič: Sv. oče in Vatikan; Tržič: Beneški trgovec; Lichtenturn: Napoleon, Biti ali ne biti; Kranj: Beneški trgovec; Konjice: Kako ljubi mati; Kor. Bela: Sv. oče in Vatikan; Trbovlje: Ruše; Škofja Loka: Sv. oče in Vatikan; Lichtenturn: INRI; Čatež: INRI, Ljubezen do Matere božje; Naklo: Napoleon, Obleganje Toulona, Šarlo igra golf; Konjice: Beneški trgovec; Trbovlje: Kako ljubi mati; Domžale: Sv. oče in Vatikan, Kako ljubi mati; Semenišče: Ko-nigsmark, Šarlo igra golf; Hrušica-Jese-nice: Žrtev viharja, Usoda, Napoleonova mladost, Napoleon; Semenišče: INRI. Vse gori imenovane filme je preskrbel kino odsek Prosvetne zveze. Potovanja in izleti Provsvetfne zveze 1. Jubilejno romanje v Rim. Letos praznuje sv. oče Pij XI. zlato mašo in sicer 22. decembra. Ob tej priliki se bo poklonilo tudi odposlanstvo Slovenije, na čelu prevzvišeni g. knezoškof dr- A. B. Jeglič in prevzvišeni knezoškof dr. A. Karlin. Ker je potovanje namenjeno le udeležbi pri zlati maši, zato je odhod iz Ljubljane 16. decembra, prihod v Riin 18. 'decembra, odhod iz Rima 22. decembra zvečer, prihod v Ljubljano 23. decembra zvečer.- Vožnja III. razred brzio-vlaka, hrana in stanovanje za vse dneve znaša Din 1700. 2. Majniški izleti so projektirani letos na Koroško in sicer s pomočjo avtobusov. Prvi tak izlet bo ob Binkoštih. Odhod iz Ljubljane z jutranjim gorenjskim vlakom do Tržiča. Od Tržiča preko Ljubela v Celovec in Gospesveti. Prenočišče ob Vrbskem jezeru, 20. maja z avtom na Osojsko jezero, Beljak, preko Podkorenskega sedla v Kranjsko goro in z avtom do Kranja. Odtod zveza z vlakom proti Ljubljani. Hrana, stanovanje in vožnja za osebo bo znašala 400 Din. Priglasiti se je treba do 10. maja v pisarni Prosvetne zveze. 3. Tretje romanje na sv. Višarje bo 3. in 4. avgusta. Posebni vlak odpelje i? Ljubljane 3. avgusta zjutraj in se vrne v Ljubljano 4. avgusta popoldan. Cena: železnica Ljubljana—Žabnica in nazaj ter vizum stane Din 75. Priglasiti se je treba do 1. julija. 4. Skupno potovanje po Adriji ob dalmatinski obali je nameravano od 7. do 13. avgusta, ako se bo oglasilo za vsako potovanje vsaj 40 izletnikov. Na poti obiščemo otoke, glavna mesta in se dalj časa pomudimo v Splitu, Dubrovniku in Kotorju, odkoder je name- ravan avtomobilni izlet na Cetinje. To potovanje je namenjeno zlasti naši inteligenci, da spozna naravne lepote in krasote Dalmacije, kakor tudi umetnost Dubrovnika in šege ter običaje dalmatinskega naroda. Stroški za hrano, vožnjo in stanovanje od Sušaka do Kotora in nazaj znašajo 1400 Din. Za vsa ta potovanja je treba prijaviti Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 5: ime in priimek, rojstno leto, stanovanje ter vstopno postajo. Za vse izlete se plača polovico vsote, kadar se dotični priglasi. * Na Dunaju igrajo med Velikonočnimi prazniki na trgih pred gotovimi cerkvami igre z nabožno vsebino primerno prazniku. Tako so letos na vel. soboto, Veliko-noč in velikonočni pondeljek uprizorili sledeče igre: Največja žaloigra sveta; — Žene pred grobom Odrešenikovim. — Quo vadiš? — Pot v Erriavs. — Reši nas vsega hudega. — Igre se vrše pred cerkvenimi vratmi in so spričo naših navad nekaj posebnega. V Čehoslovaški je izdalo prosvetno ministrstvo knjigo s pregledno statistiko stanja ljudskih knjižnic in ljudske izobrazbe v republiki sploh. Knjiga vsebuje podatke iz jubilejnega leta 1928., ki zaznamuje velilk napredek, zlasti v porastu občinskih knjižnic. Prosvetno ministrstvo je v zadnjih mesecih izvedlo revizijo vseh kuifurnih filmov, ki so bili izdelani v republiki od-nosno kupljeni v inozemstvu. Sedaj se isto ministrstvo bavi z načrtom, kako nabaviti vse mšolam radijske aparate za tem uspešnejše širjenje ljudske izobrazbe med narodom. Vsebina: Fr. Neubauer: Materina ljubezen, Moj vrtec. — P. Krizostom: Mamičin najlepši dan. — Iv. Dolenc: Ob materinskem dnevu. — Vzorni sporedi. — Pevski odsek: Dopis s Kune. — V. Steska: Najstarejša slovenska pevska društva. — Glasbeni program Radia Ljubljana. — Nove publikacije. — Ljudska knjižnica: Seznam knjig. — Kino odsek: Moč filma. Skioptična predavanja. — Potovanja in izleti Prosvetne zveze.