DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. UredniitTO je v Maribora, Rolka cesta 5, poitni predal 22. okopisl se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne (prejemajo. ”ptay»i Maribor, Rnika cesta 5, poitni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo t posredovanje in socijalne namen* delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Stev. 32. Sobota 21. aprila 1928. Leto III. Sklepi kongresa socialistične stranke Jugoslavije. Leto šnji kongres naše stranke je jfajal tri dni in je obrodil mnogo ze-0 Umestnih sklepov. Nekatere skle-Pe in resolucije objavljamo danes, o-stalo bomo objavili v prihodnjih šte- Otvoritev kongresa je bila slo-vesna. Udeležilo se ga je 118 delegatov iz vseh delov države. Navzoča bila tudi zastopnika Čehoslova-in madžarske socialistične stran-*e, in sicer ss. Strivin in Farsaš, ki sta pozdravila kongres v imenu delavstva svojih držav in v imenu Internacionale, povdarjajoč veliki po-®ien socialističnega gibanja na Balkanu za mir in sporazum med narodi, “olgarski delegat ni mogel dospeti na kongres vsled potresa, in je zato Pozdravil kongres brzojavno. Brzojavne pozdrave sta poslali kongresu tudi vodstvi socialističnih strank Nemčije in Avstrije. - F? poročilu o delu stranke v državi je kongres na predlog sodruga .opaloviča sprejel naslednjo resolu-cijo o zunanjem položaju: Socialistična stranka Jugoslavije s reno pozdravlja borbo socialistu-ne delavske internacionale proti sistematičnim napadom italijanskih fašistov na Balkanu in njihovim nasilnim nameram, zaradi katerih vladajo tako v Jugoslaviji, kakor na vsem “alkanu trajna vznemirjenja, ekonomski zastoj, koncentracija vseh dr-2avnih moči za pripravo nove vojne, Uvajanje militarizma in šovinizma ter ?a vseh straneh zatiranje demokracije in ostalih pridobitev nacionalne resolucije. Socialistična stranka Jugoslavije vidi v borbi socialistične internacionale za mednarodni mir in Mednarodno razorožitev glavni pogoj *a gospodarski, kulturni in politični razvoj Balkana. Socialistična stranka Jugoslavije z obžalovanjem ugotav-Jla, da vlade balkanskih držav in njihove militaristične klike ne iščejo v Medsebojnem sporazumu in zvezi jamstva za samostojnost in svobodo balkanskih narodov, temveč se vzajemno zavajajo in slepo vežejo z velikimi imperialističnimi silami, izpostavljajoč Balkan kolonijalni podreditvi. Socialistična stranka ostaja zvesta geslu »Balkan balkanskim narodom, zvezi svobodnih in enakopravnih narodov na Balkanu«. Stranka z obžalovanjem ugotavlja, da še nadalje traja ostra in krvava borba med srbskimi in bolgarskimi šovinisti, d očim je možno samo na solidarni zvezi med Jugoslavijo in Bolgarijo osnovati balkansko zvezo in se more najti način, da vstopi Bolgarska v državno in nacionalno zajednico z Ju goslavijo, tem bolj, ker so Bolgari nacionalno, kulturno in etnograisko povsem blizu ostalim Jugoslovenom.« Sprejeta je bila tudi resolucija o gospodarsko finančnem položaju države, ki zahteva zmanjšanje državnih izdatkov, povečanje produkcije gospodarstva, ki je nerazvito, ukinje-nje nepravičnih davkov, zlasti popolno ukinjenje vseh posrednih davkov na neobhodne življenske potrebščine in njihovo nadomestitev z neposrednimi progresivnimi davki na imetje in dohodke, nadalje ukinjenje vseh fiskalnih in prohibitivnih carin. V socialnopolitični resoluciji se zahteva najstrožja uporaba obstoječih delavskih zaščitnih zakonov, u-veljavljenje zakona za zavarovanje delavcev proti brezposelnosti in izvedba zavarovanja delavcev za starost in onemoglost ter njihovih družin za slučaj bolezni. Sprejete so bile nadalje resolucije o notranjem položaju, kakor jo je predlagal sodr. Berberovič in katero smo že objavili v »Delavski politiki«, nov strankin statut itd.. Vse resolucije in sklepe objavimo dobesedno v prihodnjih številkah. Na kongresu je sodr. Petejan poročal tudi o svojem delu v Narodni skupščini. Ogromen shod mariborskega proletarijata V sredo se je vršil protestni shod ^r°ti odpustu enajsterih sodrugov inariborski kurilnici, ki so bili za ^avoslavno veliko noč z družinami (,red brutalno vrženi na cesto, promna udeležba tega shoda je j?sen dokaz, da je med mariborskim ^avstvom še veliko solidarnosti, javilo se železniška uprava kakor oblasti same zelo trudijo, da bi edvsem zatrle to solidarnost, v. 1'oda v sredo so se vsi merodajni ^itelji lahko prepričali, da se pred-vArČni časi ne bodo povrnili nikdar . c. Velikanska Gotzova veranda z ^°riščem vred je bila nabito polna. £Hoda se niso udeležili samo mari-0fski železničarji, marveč so istega je k*ili ninosri s Pr°£e in med temi y b*} tudi železničarski veteran, s. ranič od Sv. Jurija, ki je nastopil « , kot govornik. Shodu je pred-nj Uoval zastopnik Delavske zbor-a član Strokovne komisije s. • ^eli. Zapisnikar pa je bil s. Jelen, en- • Prvi govornik je nastopil naš im poslanec, s. Petejan. Za njim tiA £ovoril.a Uranič in s. Eržen (v oj -n je,ziku). Vsi govorniki so (U o žigosali brutalni režim, ki vla-\v tej novi državi in ki danes m ki aanes 1. t£!m’ k(cr so drugi pred 1848 nehali. Da li je bil odpust enajstorice ^ upravičen, o tem naj sodi vsa poštena javnost. Odkar po-stoja delavski pokret in odkar po-stoja kapitalistični sistem izkoriščanja delavstva, je bilo že na tisoče in stotisoče konfliktov med kapitalom in delom; bilo je gotovo mnogo krivic in persekucij, toda to, kar je napravila železniška birokracija z enajsterimi delavskimi zaupniki v kurilnici v Mariboru, to nirna skoraj primera, vsaj v zadnjih desetih letih ne. To je krona vseli brutalnosti! Železniška uprava v Jugoslaviji se že od vsega početka igra z interesi železniškega osobja kot se igra mačka z miško. Zlasti pa se to godi, odkar je bila južna železnica podržavljena. Železniško osobje je pod prejšnjo upravo razmeroma lepo napredovalo, tako v kulturnem kakor tudi v socialnem oziru. Imelo je vse polno beneficij; imelo pa je predvsem instrument v obliki personalnih komisij ter delavskih odborov, ki so čuvali nad pridobljenimi pravicami. Nova uprava pa je z vsem tem pometla z izgovorom, češ, da je to in to — boljševizem! Železničarjem se je najprej odvzelo orožje za obrambo in potem se je začelo sistematično reduciranje ne le prejemkov ter personala samega, ampak tudi že pred desetletji pridobljenih beneficij. Le malo je še ostalo od tega, kar je osobje imelo; toda namen uprave je menda, da je treba čisto vse uničiti, kar bi naj ubogi železničarski pari lajšalo neznosno življenje. Že pred dvema letoma so se ravno v mariborski kurilnici znatno reducirale premije. Potem so sledile lansko leto redukcije mezd. Letos 1. aprila pa je zadelo to delavstvo kar troje udarcev naenkrat. Prvič so se premije, od katerih ni skoraj nič več ostalo, zopet znižale za 30 odstotkov; drugič se je delavstvu zgodila grda krivica s tem, da se je več stotisoč dinarjev, katere so poneverili nepošteni uradniki, s ponovnim odtegljajem skušalo doprinesti. To se je tudi zgodilo. Delavci so pa upravo tožili in ona je proces zgubila, toda delavcem le ni hotela denarja vrniti. Pripomnimo, da se je defravdacija zgodila radi nemarnosti uprave, ki ni revidirala blagajne že več let. Končno pa je prišel ravno ob istem času, ko so se omenjene premije reducirale, še en splošni udarec s tem, da so se že mnogo desetletij obstoječa skladišča živil na enkrat, in to ravno pred prazniki, železničarjem pred nosom zaprla. S tem. da se jim je ravno v tem trenutku odtegnil kredit, ko bi ga najbolj potrebovali, je nastalo nepopisno razburjenje med vsem osobjem, a najbolj med onimi, ki danes ne dosežejo niti 50 odstotkov predvojnih prejemkov. Nastala je vsled vsega tega spontana stavka, ki je trajala le nekaj ur v protest proti navedenemu, ker je gospoda izgubila zadnjo iskrico čuta ter razuma. Zaupniki, ki so posredovali, so bili odpuščeni, in da zamore reakcija ta grd čin kakorkoli opravičiti, si je našla bestialne hijene v človeški podobi, ki so delavce pri upravi obrekovale, češ, da so nameravali izvesti neko sabotažo s tem, da bi baje oblili stroje s petrolejem ter potem iste zažgali. Tako obrekovanje poštenih delavcev je skrajna predrznost, ki se bo morala primerno kaznovati. Glede zopetnega sprejema odpuščenih delavcev so se izvršile intervencije v Ljubljani in v Beogradu, toda merodajni činitelji so šli praznovat veliko noč. Da bodo ti prazniki bolj po krščansko izgledali, zato so bili delavci menda ravno na veliko soboto odpuščeni! Hristos Voskrese! J. Arh: Vprašanje brezposelnega zavarovanja rudarskega in plavžarskega delavstva. Zadnje čase se vrši huda časopisna polemika med takozvanimi socialdemokrati in skupino »Enotnost« zaradi sklepov občnega zbora 11. rud. skupine v Trbovljah z dne 4. marca t. 1. v zadevi uvedbe brezposelnega zavarovanja rudarjev. K tem sklepom je pa še celo delavstvo zavzelo odklonilno stališče, iz razloga, ker smatra to za previsoko obremenitev njegovih že itak premajhnih zaslužkov. V koliko ima ta iniciativnost zgoraj navedenih skupin za uvedbo tega zavarovanja politično-agitacij-sko ozadje, ne bomo tukaj razpravljali. Ali da je iniciativnost za to podana, to je prav in na tem polju se mora naprej vztrajno delati, dokler se to za rudarsko in plavžarsko delavstvo tako važno vprašanje vsaj kolikor toliko pravilno tie reši. Nič nam ne pomaga, sklicevati se pri tem na neko »samopomoč«, ali »kapitalizem je povzročitelj brezposelnosti, zato naj skrbi tudi za brezposelne«. To so fraze, ki se lepo slišijo, ali do pravega zavarovanja pri tem nikdar ne bo prišlo. Predvsem, če se hoče za delavstvo kaj ustvariti, ne sme to imeti špekulativen interes gotove struje ali skupine, temveč mora to biti zgolj realna ugotovitev moči razreda na-pram razredu, od katerega se ta pridobitev izvojevati hoče. To me vodi, da v spodaj navedenem podajam konkretne misli, brez vsakih visoko teoretičnih razrednih fraz in kar je v danih razmerah mogoče. Četudi na podlagi tega to vprašanje še ne bo tako rešeno, kakor si marsikateri idealist predstavlja, in kar je v drugih socialno-naprednejšili državah že izvršeno, vendar bo korak naprej. Predvsem stojim na stališču, da mora imeti to zavarovanje zakonito in obvezno moč in mora obsegati vse prizadeto delavstvo cele države. Zakaj nesmisel se mi zdi, zahtevati nekaj za delavstvo samo ene pokrajine, ko pa delavstvo druge isto ravno tako potrebuje. V naši državi, katere naloga bi morala biti skrb za brezposelne, je brezposelno zavarovanje, po mnenju vladajočega sistema, še nevažno vprašanje, medtem ko je za delavstvo življenskega pomena. To se vidi zlasti iz zakona o »Zavarovanju delavcev«, ki pravi v § 2: Zavarovanje delavcev ob brezposelnosti se uredi pozneje. Vendar finančni zakon za leto 1922-23, čl. 110, že pravi, da se minister za socialno politiko pooblašča, da sme odrediti pobiranje doklade na isti način kakor prispevek za zavarovanje zoper bolezen, za podpiranje brezposelnih delavcev itd. Ker pa zakon v členu 35 določa plačevanje prispevkov za bolniško zavarovanje polovično od delodajalcev in delojemalcev, je minister za socialno politiko odredil po OUZD pobiranje te doklade in sicer 5 % od prispevka zavarovane mezde. Kako se je potem s tem nabranim denarjem manipuliralo, ne bom tukaj razpravljal. Za me je dejstvo, da se ta prispevek že pobira pri splošnem zavarovanju. Ta zakon v čl. 158 dopušča za rudarsko in i plavžarsko delavstvo samostojno zavarovanje potom bratovskih skladnic, vendar ga ne izloča, ker se v 2. odst. sklicuje na čl. 154 in ta zopet na čl. 139, točka 4 od a) do c) tega zakona. Kaj hočem s tem povedati? S tem hočem dokazati, da že obstoja zakonita podlaga, na kateri se more izvesti to brezposelno zavarovanje v državi. No in če ta obstoja, potem je treba takoj preiti konkretno k stvari sami. Kakor že zgoraj omenjeno, zakon o »Zavarovanju delavcev« ne izloča popolnoma rudarskega zavarovanja, kljub temu, da ima to svoj lastni »Pravilnik«, se mora prenesti določba čl. 110 finančitega zakona za leto 1922-23 tudi na bratovske \V skladnice v državi. Ko je to izvršeno, pa naj izdelajo pristojne Delavske zbornice tozadevni »Pravilnik« o načinu razdeljevanja teh podpor in ki ga po sprejemu glavnih odborov bratovskih skladnic odobri pristojni minister. To je edina pot, po kateri se to vprašanje rešiti da. No, in kakšna bi bila finančna stran te izvedbe in koliko bi obremenila delodajalce in delojemalce? Poslovno poročilo glavne bratovske skladnice za Slovenijo za leto 1926 izkazuje 15.855 zavarovanih članov. Je res, da se je to število od tega časa za nekaj tisoč zmanjšalo, ali nikjer ni rečeno, da se ne more zopet zvišati. Ti člani vplačajo na zavarovalnih prispevkih letno 5 milijonov in 659.539 Din. Ker plačajo podjetja ravno toliko, znaša to skupaj 11 milijonov in 319.908 Din. Če se sedaj pridene na to vsoto 5 % doklada za zavarovanje zoper brezposelnost, bi to znašalo letnih 565.954 Din, ali na delodajalce 282.977 Din in ravno toliko na delavstvo; to znaša povprečno mesečno na delavca 1.50 Din in rayno toliko na podjetje. To so številke, ki govore samo za Slovenijo. Gornja vsota bi se pa povišala v milijone, ako bi se pritegnilo v to celo državo, kar bi pa našo industrijo ne obremenilo preobčutno in tudi de-lavsto bi ta prispevek rade volje doprineslo. Ne bilo bi še vprašanje brezposelnih sicer s tem popolnoma rešeno, ali povdarjam, da s tem bi bil storjen velik korak naprej. Apeliram pri tem na Delavsko zbornico, na vse strokovne organizacije in vso ostalo javnost, da se takoj podvzamejo odločni koraki za izvedbo navedenega, zakaj stotine in tisoči bednih brezposelnih rudarjev in njihovih družin nam kličejo: Rešite nas pogina od lakote! Le ubijajte! Listi poročajo: V soboto zvečer ob 20.45 se je pripetila v Trbovljah strašna rudarska drama. V rudokopu »Tereziji«, kjer sta bila na delu rudarja Uršič in Bukovec, se je usula s stropa velika množina gramoza — za 20 voz zaliv-nega materijala — ki je oba rudarja pokopala. Bukovcu je k sreči ostala ena roka prosta in je z njo gramoz v toliko odstranil od ust, da je lahko klical na pomoč. Z velikim naporom se je posrečilo Bukovca rešiti, do-čim so reševalci prišli do Uršiča šele o polnoči. Ko so ga izgrebli izpod gramoza, ni kazal nobenega znaka življenja več. Bukovec je dobil samo Era v lahke poškodbe, dočim je Josip Iršič postal žrtev potklica. Bil je star 47 let in je veljal za »rajsarja«: kot akordni delavec je namreč zmagoval najtežja dela.« Tako torej: Zmagoval je najtežja dela, bil je na glasu kot dober delavec in je dobil plačilo. Plačilo, kakor ga daje Trboveljska družba svojim rudarjem. Našel je smrt v rovu, zasut od gramoza. Trbovlje niso več podobne ikraju dela in mirne produkcije, Trbovlje so zadnja leta morišče delavcev. Skoro vsak teden kaka nesreča; neprestano čitamo o ponesrečenih v rovu. In nihče se ne zgane. Vse je v redu in pravilno, saj gre le za rudarska življenja. Nekoč se je po vsaki nesreči poklicalo podjetje na odgovornost, se je pregledalo, če so bile varnostne naprave v redu. Sedaj smo na vse to pozabili. Najbrže pravijo, da so mrtvi sami krivi, če so mrtvi. Ne povedo pa, kako morajo rudarji hiteti, če hočejo zaslužiti vsaj za črni kruh. Rudar ob takih plačilnih razmerah nima več časa, da bi mislil nase; kopaj, kopaj, če je stena podprta ali ne, ikopaj, ker sicer ne bo niti črnega kruha. Kopaj, kopaj, da bodo dividende akcijonarjev visoke — ti pa računaj s plačilom rudarja Trboveljske družbe, računaj s smrtjo. Nastop Delavskega odra „Svobode“ Krstna predstava izvirne slovenske doli Dne 30. aprila ob 8. uri zvečer apri Nari vprizon v Narodnem gledališču v Ljubljani Delavski oder »Svobode« izvirno slovensko dramo Rudolfa Golouha »Kriza«. Delo je prva slovenska drama, kjer nastopa proletarska množica kot nositeljica borbe s kapitalom. Drama ni navadno agitacijsko delo, temveč je umetniški proizvod, v katerem nam pisatelj slika poleg borbe s (kapitalizmom tudi žalostne razmere v delavskem pokretu. Osnovno dejanje tvori kriza, ki je po svetovni vojni nastopila v vsej kapitalistični produkciji, tako tudi pri nas in povzročila številno redukcijo obratov in odpuščanje delavcev, ki morajo v tujino iskat ikruha in domovine. V tej krizi je bilo delavstvo odškodovano in kapital se je na račun dela začel konsolidirati. Takp tudi v drami zaenkrat delavstvo v 'borbi s kapitalom omaga, toda samo trenutno, zakaj, delo izzveni v mogočni veri za osvoboditev tovarne. Tako bo vprizoritev tega dela kulturni dogodek za slovenski delavski pokret in dolžnost vseh delavskih kulturnih, strokovnih, gospodarskih, političnih itd. organizacij kakor vsakega posameznega sodruga in sodružice je, da se te prireditve ude- sodalne drame »Kriza«, spisal Ru* Golouh. leži, da agitira za njo. Vprizoritev je združena z velikimi stroški in Delavski oder pričakuje, da ga bo ves proletariat pri tem njegovem prvem nastopu moralno in materielno podprl. Vrhu tega se vrši predstava na predvečer praznika dela, ki bo s častno udeležbo in z vprizoritvijo tega- dela doživel najlepše praznovanje. Vstopnice dobite v predprodaji pri s. Štuklju v pisarni kidturno-pro' svetnega odseka Delavske zbornice v Gradišču 2. Opozarjamo že danes, da naj posamezne organizacije agitiraj pri svojih članih in po svojih zaup®' kih kupijo vstopnice za svoje člane v predprodaji. Ravnotako opozarp' mo sodruge iz okolice, da pravočas»° ali pismeno ali ustmeno naročil0 vstopnice. Ker še imamo za nastop vedno premalo množice, se vodstvo Delavskega odra ponovno obrača ljubljanske sodruge in sodružice, d* se v centrali »Svobode« v Ljubljani tekom tega tedna javijo za sodelovanje. 30. aprila mora ljubljanski prole-letariat zasesti Narodno gledališče do zadnjega kotička. Vsi na delo z* čim številnejšo udeležbo! Delu čast t® oblast! — Delavski oder. 24. april 1920. Bliža se zopet dan, ko je za časa ministrovanja dr. Korošca s prometnim resorjem krvavela Zaloška cesta od človeške krvi in je 13 življenj, delavskih življenj, upihnilo rnorilno orožje žandarjev, in 13 trupel se je valjalo po cestnem prahu. Ta dan, z davki, z brezposelnostjo, z gladjo in brez pravic bičano delavstvo se spomni, da je tvoja rešitev v sklenjenih vrstah; spomni se, da je na ta dan bilo ustreljenih kruha in človeških pravic zahtevajočih trpinov! In ravno zopet sedaj, v letu 1928, ko ministruje dr. Korošec z notranjim ministrstvom, mariborsko kurilnico zasedajo žandarji, ker so železničarjem zaprli živilsko skladišče in jih pred prazniki pustili brez živil in ker so proti temu železničarji protestirali. Nabite puške in nasajeni bajoneti naj nikogar ne strašijo, kakor ni nikogar ustrašila Zaloška cesta. Spomni se in pomni, proletariat, na dan Zaloške ceste, da je med Delom in Kapitalom brezobziren boj, brez katerega ni zmage. 2alna manifestacija na ta dan naj pokaže, da so žrtve proletariata za njegovo osvoboditev drage in nepozabne. Rdeči mesec! Druga nagrada. Danes priobčujemo drugi izkaz dobljene nagrade, katero je dos-egel naš vrli sodr. Rauser, rir dar v Črni pri Prevaljah. Istočasno opozarjamo tudi vse one sodruge, ka' teri so nam že poslali nekaj naročni' kov, naj se potrudijo, da bodo doseg'1 ono število, katero je določeno za na' grado! Ostale sodruge pa prosimo, d sledijo zgledu sodrugov Petretiča ijj Rauserja, da bodo tudi oni pripomogh našim listom do boljšega gmotnega stanja. Polagajte važnost pri nakupu ievljev v Vašem lastnem interesu: 1. na dobro kvaliteto (brez papirja ali manjvrednega usnja), 2, na dobro izdelavo, tako, da se dajo pozneje za nizko ceno popra' viti, X da popolnoma odgovarjajo Vasi nogi ne samo po dolžini, ampa* tudi po širini, 4. na času primemo fazono, katera ne izgubi svoje prvotne oblike, 5. da je cena kljub dobri kvaliteti i° dobri izdelavi primemo nizka, 6. za občutljive ali boleče noge ]e potrebna pri nakupu podvojen3 pazljivost. Ako zaupate in se odločite za naše čevlje, Vam garantiramo v vse«1 najvcstnejšo in najcenejšo postrežbo' „KAR0‘*, Maribor. KoroSka c.19. LEO SILA: človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. 9 Leona je najbolj bolelo to, da so se na njegov račun posmehovali in zabavali. Povedal je Matjažu, da to ni lepo. Najprej vabiti človeka v gorice, nato pa se norčevati iz njega in razlagati, kaj vse je počenjal, ne, to ni lepo. »Ženska je hudič, Leo. Nikoli ji ničesar ne zaupaj!« Leo je sedel na posteljo k hlapcu, Že tri leta je služil pri hiši. Dobra sta si bila in marsikaj sta si že povedala. Oče sicer ni bil vedno zadovoljen z Matjažem, ker se mu je zdel prepočasen in prepovršen. Včasih je samo bežno počesal konje, da si bil ves prašen, če si se jih dotaknil. Takrat je bil kregan. Toda Matjaž je 'bil vajen. Pri levem ušesu noter, pri desnem ven. Ali pa narobe. Kadar pa so se peljali s kočijo na veselico, ali v mesto, ali v trg, kadar se je bilo treba tudi hlapcu postaviti, oj, takrat je konje skrbno počesal, namazal kopita, osnažil škornje in opremo, da se je vse svetilo , . . Marsikaterega gospodarja je že izkusil in imel je še kljub temu veliko upanja. Oče je bil izgubljen kmečki človek, brat mnogih bratov in sester, ki je moral v svet po kruh. Hlapec je bil, rudar, delavec v tovarni, viničaril je in spal pri deklah. Pri eni je spočel Matjaža. Nato jo je pustil. Sčasoma se je zapil in neko zimo so ga našli zmrznjenega doli ob potoku. Na žganjekuhi se je preveč navlekel. Pot je bila spolzka, noge težke. Opotekel se je, obležal v cestnem jarku in umrl. Za Matjaža se nikoli ni brigal. Kljub temu se ga je Matjaž spominjal z veselo, šaljivo besedo. »Hej, to ti je bil kajon, tak . . . kot je njegov sin!« Zakaj tisti veseli del življenja je podedoval po očetu. Žalosten ni bil skoraj nikoli. Samo jezen. Takrat je preklel vse hudiče in bogove. V cerkev ni hodil. Samo na trg pred cerkev ali pa v trgovino, kjer je bila Lojzka. Po sobotah zvečer je včasih celo uro daleč šel vasovat. Mnogo nedelj je prišel zjutraj domov, ko so šli ljudje k rani maši. In če ga je 'gospodinja zalotila pri tem jutranjem povratku in se pošalila, češ, ali gre k rani maši, da je tako zgodaj vstal, je smehljajoč se odgovoril: »O, ne, gospa! Jaz sem že opravil mašo. In tudi pri obhajilu sem že bil! . . .« »Ti, cigan ti, ciganski!« je rekla, on pa se je zadovoljno smejal, kakor človek po dobro opravljenem delu. Od desetega leta naprej je bil pri tujih ljudeh. Sprva kot pastirček, nato pastir v velikih travnikih, končno hlapec, Tudi po bolnici se je klatil. V nogah je imel prehlad. Nakopal si ga je kot otrok in velikokrat mu je teklo. Tega ga je bilo najbolj sram. Redko kdaj je hodil bos, četudi bi moral noge večkrat zračiti. Kopat se ni šel nikoli v druščini. Vedno sam in še to redkokdaj. Bil je vajen hleva. Zato se je za silo osnažil samo v nedeljo, če je šel na trg pred cerkev ali pa je smuknil na skrivaj s kakim dekletom v gostilno. V mestu si je kupil parfuma, s katerim je skušal pregnati konjske duhove iz svoje obleke in skušal prijetno dišati v ženski družbi. Tega se je privadil v bolnici. Navihan je bil, da mu ni bilo para. Rad je v šali spletkaril, hujskal med fanti. Kadar pa je bil? že prevroče, je popihal. Nekoč je moral bežaj1 celo uro, kar je bilo za njegove bolne noge rekord' V sosednji vasi so ga hoteli premikastiti, ker je bi tekmec pri nekem dekletu. »Bežal sem, da nisem čutil nog . . .« je kaj raj1 sam pripovedoval. Skrivnosti je težko prenašal-Kar je imel v mislih, °; Nič zato, če jih je gospodar izstaknil še v vprez1^ opremi. Matjaž je še vnaprej trdil svoje, samo d je situaciji primerno zaobrnil. Tako ga je veli* krat spravil v smeh, kakor je bil sicer goapo« , strog in hud človek. Toda kaj je hotel. Spozfl ga je’ tekom časa. Ko je v bolnici ozdravel, bolniški zdravnik ponudil mesto strežaja, &e je sprejel. Služba ni bila težlka. Pri operacijah je izkazal za kaj praktičnega in zdravniku se J prikupil. Prve štiri tedne po ozdravljenju je b» den. Nato se je vžgala živa kri, ki ni mogla P našati natančno odmerjenih ur službe in Pr0.s časa. Tudi po ženski ga je žejalo in vino mu je . dišalo. Kar čez visoko zidano ograjo je ?P*e - Navadno zvečer po večerji, ko ni bilo več insp °lie' (Dalje prlliodnitf-) Franjo Aleš: H konsolidaciji delavskega gibanja v Sloveniji. Zakaj še vedno uganjajo demagogijo? Kakor je taeznačelna slovenska meščanska politika, tako je v veliki meri bila breznačelna tudi naša delavska politika. Stremljenje po konsolidaciji delavskega gibanjja more torej biti le pobožna želja, kajti dejanja dekaliziranih voditeljev so vse kaj drugega kakor načelna marksistična politika. Zato pa so tudi delanja nasprotna in nasprotujoča te-‘uu stremljenju in konsolidacija (ozdirtivljenje) slovenskega delavskega gibanja zato tako počasi napreduje. Razmišlju jmo! Zakaj je v dekalističnem delavskem časopisju še vedno toliko osebne gonje? Zakaj ni ves delavski in kmetski boj usmerjen proti meščanstvu in meščanskim podjetniškim strankam in čemu se ne borimo proti meščanski politiki, ki gospodarsko in politično zasužnjuje slovensko delovno ljudstvo? Zakaj dekalisti ne vrše pri nas razrednega boja, ampak samo boj Proti že obstoječim delavskim strokovnim, kulturnim, gospodarskim in Političnim organizacijam? Zakaj ne gredo dekalisti med Pasivne in neodvisne delavce, da jih pridobijo za idejet socijalizma in Čemu ne iščejo vpliva nad onim delavstvom, ki še slepo veruje klerikalizmu in fašističnemu liberalizmu? Zakaj niti idejno ne jačijo svojih postojank? Zakaj ne nudijo delavstvu soci-jalistične razredne izobrazbe? Zakaj vzbujajo v delavstvu nezaupanje do naših delavskih organizacij in ga učijo intrigirati? Zakaj blatijo funkcionarje, ki jih je izvolilo delavstvo in zakaj samo zmanjšujejo ugled naših organizacij tudi na zunaj? • Prečitajmo sedaj še 15. številko dekalizirane »Enotnosti«, kamor so napisali B., M. in T. prav tako brez-načelen in poleg tega še lažnjiv članek!* In videli bomo! Preplitvi so, da bi razumeli vsa gornja vprašanja. Politično povsem nezreli, da bi razumeli pravi smisel delavskega kot političnega gibanja ter boja. Ne gre jim za načela, temveč za osebe. Velik uspeh pa bi bil in tudi ozdravljenje delavsko - kmetskega razrednega gibanja bi nastalo, če bi iz našega političnega boja izločili osebne borbe v privatno naše življenje, svojo energijo pa uporabili le za boj z buržuazijo! * Op. O stališču delavskih strokovnih organizacij do zadružnih organizacij, odnosno kreditnega društva bodo v teku prihodnjih dni objavili naši listi več načelnih člankov in razprav. Majski spis za leto 1928 je pravkar izšel z bogato in zanimivo vsebino v prozi in pesmih. Majski spis se razpošilja vsem organizacijam in Zaupnikom ter posameznikom, ki so Sa naročili ali ga naroče. Čitajte in kolportirajte Majski spis! Vestnik „Svobode“. Pravice samostojnih društev v »Svobodi«. Ker so sedaj v teku pogajanja z raznimi društvi v svrho vstopa v »Svobodo«, objavljamo v naslednjem iz pravil »Svobode« ona mesta, ki obravnavajo razmerje takih društev do »Svobode«, ako se ji priključijo. Pravila priznavajo včlanjenim društvom iste pravice kot podružnicam »Svobode«. § 2 zvezinih pravil pravi: Zveza pospešuje duševno in telesno vzgojo delavstva. Označeni namen skuša Zveza doseči: a) z ustanavljanjem podružnic in sprejemanjem drugih delavskih kulturnih društev. V § 3 pravi točka b), da so sredstva Za dosego teh ciljev »Svooode« na občnem zboru sklenjeni prispevki društev. To se Pravi, da vsako društvo določi, koliko kvoto plačuje centrali »Svobode«. § 4 pravi, da je reden član Zveze tudi Vsako delavsko kulturno društvo, ki se zaveže izpolnjevati od Zveze potrjena in izdana pravila in pravilnike. § 6 pravi: Vse podružnice in v Zvezi včlanjena društva so upravičena posluževati se vseh naprav, označenih v teh pravilih. § 8 pravi: V slučaju razpusta ali raz-*da podružnice pripada celokupno imetje Zvezi. Isto velja tudi za slučaj razida ali razpusta v Zvezi včlanjenega društva s tem, da upravlja Zveza tako premoženje samo toliko časa, dokler se ne ustanovi v do-tičnein kraju društvo z enakimi nameni, v Zvezo sprejeta društva so dolžna prilagoditi svoja pravila tem določbam. § 9 pravi: Zvezin odbor razpušča podružnice in izključuje: a) če se ne ravnajo po pravilih, potrjenih od Zveze; b) če dedujejo proti Zvezinim ukrepom in namenom; £) če četrt leta ne plačajo rednih prispevkov. Prizadetim je prosta pritožba na Zve-?in občtii zbor. § 12 pravi: Zveza ustanavlja in upravna podzveze za razne duševno in telesno vzgojne panoge, sestavljene iz posameznih odsekov Zvezinih podružnic ter v Zvezi Včlanjenih društev. Te so: telovadna, j^Portna, skavtska, dramska, pevska, godbena, knjižničarska itd. Podzveze delujejo 1)0 svojih pravilnikih, ki se sprejemajo in sprerninjajo na podzvezinih občnih zborih. .. § 17 pravi: Glasovalno pravico na Zve- znem občnem zboru imajo delegatje podružnic in včlanjenih društev. . § 18 pravi: Vsaka podružnica in včla-ujeno društvo ima pravico delegirati na l vez in občni zbor največ pet delegatov, ki 'jn.ajo skupno toliko glasov, kolikor ima od oblegata zastopana članipa članov posameznikov. nio ^ 30 pravi: Vse podružnice in včla-icna društva so dolžna javljati Zvezinemu ooru kraj, čas in značaj vseh občnih °rov in svojih prireditev, gmotni uspeh istih in pošiljati Zvezi vse zahtevane izkaze, poročila, statistike itd. ter se tudi drugače ravnati po navodilih Zvezinega odbora. § 31 določa: Ce Zveza preneha s svojim delovanjem ali je razpuščena, pripade vse imetje in ves inventar Zveze, kakor podružnic, Konzumnemu društvu za Slovenijo v Ljubljani. Ta ima celokupno imetje izročiti novemu odboru oziroma Zvezi, ki bi se ustanovila v iste ali podobne namene. Premoženje v Zvezi včlanjenega društva pa ostane last društva v smislu društvenih pravil. § 33 predpisuje: Društvo, ki bi pristopilo k Zvezi z lastnimi pravili, je dolžno na svojem občnem zboru, najkasneje pa tekom enega leta, prilagoditi ista v smislu Zvezinih pravil. Špecijalist za notranje bolezni dr. Janko Pihlar se je po večletni klinični praksi v inozemstvu naselil v Mariboru in ordinira v Prešernovi ulici štev. 2, II. nadstropje. Gojzerji, lahki, poltežki in original, kakor tudi nad 30 modelov promenadnih čevljev, nudi Karo, Koroška cesta 19. Špecijalist za notranje bolezni Dr. Jmiliii Pihlar se je po večletni klinični praksi v inozemstvu naselil v MARIBORU in ordinira v Prešernovi ulici it. Z II. nadstropje. Mor. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, -dne 23. t. m. predava švicarski pisatelj F.' Burri o »Švici« in sicer na podlagi prekrasnih, mnogoštevilnih skioptičnih slik. Vodil nas bo ob obalah prekrasnih švicarskih jezer od severa do juga in dvignil nas bo v višine najvišjih, najveličastnejših gora. Edinstven užitek se nam obeta! Prireditev se vrši v veliki ka- Krzna. Bela krzna nimajo za okras sobe nobene vrednosti, če zares niso čisto bele barve. Taka krzna lahko zmeraj čistite z „RADIONOM‘‘ brez velikega truda. Napravite raztopino „Radiona“ v mrzli vodi in krtačite s to raztopino krzno v ravnih potezah. Nato morate s čisto vodo dobro izprati, da izgine „Radion“ in nesnaga. Potem posušite krzno v blagi toplini,'i a na to ga okrtačite, pa bo kot novo in belo kot sneg. zinski dvorani. Predprodaja vstopnic v soboto in .pondeljek pri g. Hoferju in ge. Zl. Brišnik (12, 10, 8 in 5 Din). Celje. Prvomajska proslava v Celju. Združene socialistične organizacije v Celju bodo svojo prvomajsko proslavo priredile naslednje: Na predvečer, t. j. 30. t. m., se bo vršil ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu veliki socialistični kulturni večer. Na prvega maja ob 10. uri dopoldne bo veliko javno zborovanje na Dečkovem trgu. Pred in po zborovanju veliki mani-festacijski obhod po mestu, in sicer iz Gaberja po Kralja Petra, Prešernovi ulici na Dečikov trg, od tam po Gosposki ulici, Glavnem trgu, Aleksandrovi cesti, Cankarjevi cesti na Zeleni travnik, kjer je razhod. Reditelji in nosači napisov, zastav in funkcionarji vseh sodelujočih organizaci dobijo podrobna pojasnila v »Delavskemu doma« v Gaberju. — So-drugi in sodtužice, delavci in delavke, nameščenci in stanovanjski najemniki, na plan za svoje pravice! Socialisti preprečili povišanje najemnine v občinskih hišah. Celje, 18. aprila 1928. Občinska seja okoliške občine Celje, ki se je vršila v nedeljo, dne 15. t. ra., je pokazala, da je le dobro, če ima revno ljudstvo v občinskih zastopih svoje zastopstvo in sicer socialistično na eni strani, na drugi je pa pokazala, da govorice klerikalcev, da socialistov na občini ne potrebujejo, ne odgovorja resnici, nasprotno, da bodo morali občinski odborniki od slavne meščanske večine prihajati na občinske seje polnoštevilno in točno, če ne bodo hoteli spraviti tako samega sebe, kakor tudi župana, v socialistično odvisnost. Po običajni polurni zamudi je župan otvoril sejo ter podal neko poročilo, ki naj bi dalo neki pregled o izvršenem delu, oz. delovanju sedanje večine. Pri tej priliki moramo konstatirati, da so bila vsa tozadevna do danes podana poročila le formalnega značaja, zgolj formalna poročila 0 odposlanih in sprejetih dopisih itd., ki ne zaznamujejo nikakega pozitivnega delovanja ali celo uspehov sedanje meščanske večine. Predmeti, katerih rešitev že čakajo občani leta in leta, mesece in mesece, ležijo že tudi pod sedanjo večino celih pet mesecev nerešeni. Tako n. pr. zgraditev vodovodnega vodnjaka v Lastnem domu, parcelacija Ježovnikovega travnika, protest proti ponovnemu vtihotapljenju § 82 v finanč. zakona, ki povzroča občini 220.000 Din letnega primanjkljaja, obdavčenje luksuznih stanovanj itd. itd. Vsa ta vprašanja so za občane od velike važnosti; na žalost jih klerikalna večina, kljub neštetim opominom od strani socialistične delegacije, še do danes ni rešila. Pri vodnjaku se izgovarjajo, da zadevo zavlačuje mestna občina, pri parcelaciji pravijo zopet, da zadevo ne reši agrarni urad v Ljubljani (oblastni odbor), pri regulacijskem načrtu se izgovarjajo, da stvar ne gre tako hitro, o obdavčenju luksuznih in praznih stanovanj pa večina sploh noče ničesar slišati. Tako imamo na vsaki seji med županovim poročilom vse polno izgovorov in prav malo pozitivnega dela in uspehov. K temu moramo pripomniti še to, da sedijo na mestih, kjer bi se posamezne stvari lahko takoj rešile, zopet sami klerikalci; na žalost naši klerikalci nimajo toliko vplica, da bi prepričali svoje kolege na višjih mestih, da so zadeve nujne in potrebne nujne rešitve. Predno se je seja nadaljevala, se je sprejel predlog socialistov, da se dnevni red v toliko spremeni, da pride kot druga točka poročilo finančnega odseka. Socialisti so ta svoj predlog utemeljili s tem, da je peročilo finančnega odseka eno najbolj važnih poročil, katerega je treba razpravljati takoj ob začetku, sicer se lahko zgodi, da se bo o tem poročilu razpravljalo proti koncu seje le površno, zakaj, praksa nam je pokazala, da postajajo gospodje od meščanske večine proti koncu seje vedno nestrpni in si želijo samo eno, to je ,da bi seja čim preje končala. Tako se je prišlo na čitanje zapisnika zadnje seje, ki se je soglasno odobril. Za tem je poročal finančni referent. Sklenilo se je, odbiti prošnjo lovskega društva, da se mu zniža zakupnina za toliko, kolikor znaša oblastna taksa, nadalje prošnja gosp. Ver-šič, kinolastnice v Gaberju, za odpis občinske takse. Na predlog socialistov se je sklenilo jamčiti gledališkemu igralcu Košiču za posojilo v znesku Din 2500.—, katerega bo imenovani rabil za študijske svr-he v Berlinu in kateri znesek bo občina krila potom proračuna za leto 1929. Nadalje se je odklonil predlog srezkega poglavarja, da bi pbčina zgradila na Jožefovem hribu javno stranišče. Pri tej priliki je popolnoma pravilno izrazil sodr. Hrastnik svoje začudenje, kako pride srezki poglavar do tega, da zahteva, da občina zgradi na Jožefovem hribu javno stranišče, kamor zahajajo ljudje le ob gotovih časih in še to je v korist le tamošnjemu samostanu, nasprotno se pa srezki poglavar prav nič ne zmeni za pomankanje javnih stranišč v mestu in pa v Gaberju, kjer bi iz higijeničnih in estetičnih ozirov že davno bilo umestno, da bi se zgradilo javna stranišča. , Sedaj je sledila točka o povišanju najemnine v občinskih hišah. Načrt povišanja, predvideva povišanje od sedanje najemnine, ki znaša od 7 do 12 Din ,na 50 do 70 Din. Če si človek prve številke pogleda, oz. sedanjo najemnino, bi rekel, socialisti uganjajo s tem vprašanjem demagogijo. Stvar pa je sledeča. Občinska hiša v Gaberju štev. 25, za katero najemnino se največ gre, je taka, da bi se jo po našem mnenju sploh ne smelo uporabljaU za stanovanjske svrhe. V hiši nastanjenim najemnikom preti prej ali slej življenska nevarnost. Zakaj, cela stavba je taka, da zahteva nujno popravila. Tramovje v podstrešju je popolnoma preperelo, tako, da če človek stopi na gotova mesta, čuti, kakor se vse skupaj ziblje in pogreza. To je eno, drugo je to, da so vsa vrata popolnoma pokvarjena, da imajo špranje, v katere bi človek prste lahko vtaknil. Popolnoma razdrapana so tudi o-kna, tako, da v zimskem času in kadar je veter, pleše isti po sobah, kakor kje na žu-pah ali pojatah, O štedilniki je pa sploh škoda govoriti, ker to niso več štedilniki, ampak ognjišča, katera še morda človek najde v Južni Srbiji ali kje med Culukairi. Kar je pa naravnost škandal za čelo občino in )car je po našem mnenju tudi po higijen-skih predpisih kaznovanja vredno, je to, da hiša nima niti enega poštenega stranišča. Hiša, ki šteje 9 strank s približno 60 osebami, ima eno stranišče, ki je sramota za občino. Povrhu vsega tega teče v posamezna stanovanja v času deževja voda itd. Da se zgradba nahaja v tako škandalozno zanemarjenem stanju, je v prvi vrsti kriva večina, ki je gospodarila pred sedanjo, v drugi vrsti pa sedanja večina, ki kljub petim mescem in tozadev. opominom ni smatrala za vredno, da bi uradno ugotovila, kaj je na popravila potrebnega. Tako razpada občinsko premoženje, po zaslugi gospodov, ki vedno kričijo, da je treba štediti. Namesto, da bi se bili gospodje takoj, ko so prevzeli občinske posle, potrudili v občinsko hišo in ukrenili, da sc hiša vsaj za silo popravi tam, kjer je najbolj potrebna, tako n. pr. na strehi, oknih itd., so se gospodje spomnili, da jim vsled § 82 pri- manjkuje 220.000 Din, katere je treba naprtiti revežem, in sicer v prvi vrsti tistim, ki so v občinskih hišah. Mi pa pravimo, namesto, da odpisujete kapucinom za tisoče in tisoče litrov vina vinskega davka,, raje denar od kapucinov poberite, ter s tem denarjem popravite občinske hiše, in ko so hiše popravljene, bodete tudi upravičeni zvišati najemnino. Stanovanja, kakoršna pa so sedaj, pa niti te najemnine niso vredna, kaj šele povišane. Iz tega razloga je bila socialistična delegacija prisiljena, zapustiti sejo ter s tem preprečiti povišanje najemnine. Ker pa gospodje klerikalci po svojem »Slovencu« uganjajo demagogijo, češ, da so socialisti s tem, da so zapustili sejo, onemogočili razpravo o najetju brezobrestnega posojila, pa naj bo v odgovor sledeče: Gospod finančni referent je imel priliko, da bi bil poročal tako, kakor je bilo na dnevnem redu; ni mu bilo treba razpravljati na prvem mestu o zadevah, ki sploh niso bile na dnevnem redu, nasprotno je pa z brezobrestnim posojilom in pa povišanjem najemnine čakal čisto do zadnjega. Sicer je pa treba pribiti, da socialisti dobro vedo, za kaj klerikalci tako mnogo govorijo in for-sirajo brezobrestno posojilo in pa svoj načrt o zidanju malih hišic. Namen je prozoren. Po mnenju klerikalcev prav nič ne škodi, če pri stvari zasluži kak klerikalni denarni zavod par tisočakov, povrhu tega še tudi kak klerikalni advokat, ki smatna, da ima monopol za prošnje, katere je treba vlagati onemu, ki hoče biti deležen tega posojila. Ali gospodje klerikalci res mislite, da socialisti ne vidijo, da si hočete na račun revežev, ki (bi pod trdimi pogoji prevzeli teška bremena, skovati politični paki-tal? Vprašanje je le, če se vam bo to posrečilo in če vam bodo druge stranke slepo sledile. Ponovna občinska seja okoliške občine se bo vršila v nedeljo, dne 22. t. m. v sejni dvorani občinske hiše na Bregu. Sodrugi in sodružice, pokažite, da se zanimate za občinsko gospodarstvo s tem, da se seje kot poslušalci v čim večjem številu udeležite. Seja je javna in ima na noj vsakdo vstop. Loke pri Zagorju. Pevsko društvo »Loški glas« je imelo v nedeljo ob 2. uri popoldne v prostorih g. Ašiča svoj prvi ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Franjo Kovač, tajnik Gustav Pirc, blagajnik Lisac Joško, preglednika računov Klenovšek Joško in Knez Gustav, arhivar Jerin Leopold. Ostali člani obora in namestniki: Prosenc Joško, Gostiša Franjo, Vozelj Stanko, Ilnikar Leopold, Robavs Vinko, Gostiša Pero, Cizaj Alojz, Korošec Ludvik. Po izvolitvi odbora se je razvila prav živahna debata o bodočem društvenem delovanju. Po končani debati je predsednik apeliral na vse članstvo, naj gre z veseljem na delo za povzdigo in procvit društva. Litija. Vič-Gllnce. Redni občni zbor »Svobode« se je vršil v soboto, dne 31. marca t. 1. v Zadružnem domu. Sodrug predsednik Šinkovec je pozdravil navzoče ter je v kratkem govoru ožigosal zaspanost članov. Apeliral je na nje, da se v bodoče bolj agilno udejstvujejo. Iz poročila tajnika je bilo razvidno, da je članstvo ostalo na isti višini. Sodrug blagajnik je poročal o stanju blagajne in ožigosal netočnost članov pri plačevanju članarine. Zastopnik centrale s. Aleš je v daljšem govoru obrazložil pomen proletarskih kulturnih organizacij. Potem je sledila volitev novega odbora. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik Pastorek Josip, namestnik Remžgar tajnik Demšar Leopold, namestnik Virant Anton, blagajnik Telban J., namestnica Celarc Mici, odborniki: Petrovčič Karel, Saje Žane, Šinkovec Ivan, Kernak Franc, kontrola: Vrhunc Valentin, Peterca Andrej. — Delavci in delavke viške občine, pristopite k »Svobodi«, da s pridnim in vestnim delom pospešimo razmah delavskega kulturnega gibanja! Vse dopise je pošiljati na sledeči naslov: Demšar Leopold, tajnik »Svobode«, Vič-Glince, Tržaška cesta 15, pri Ljubljani. Kropa. Redni občni zbor podružnice Del. telovadnega in kulturnega društva »Svobode« na Kropi se bo vršil dne 6, meja 1928 z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Reorganizacija podružnice. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse člane odbor. SANO V TRGOVINI IOS. KARNIČNIK MARIBOR,GLAVNI TRG 11 kupite moderne samoveznlce, ovratnike, srajce, klobuke, Čevlje, gotove obleke in vse druge modne in oblačilne predmete, po izredno nizkih reklamnih cenah (da se trgovina vpelje.) Nikdo naj ne opusti poizkusa! Nabirajte nove naročnike! Tulkašnje delavstvo proslavi svoj praznik, 1. maj, na svečan način. Ob j 4. uri zjutraj budnica, ob 10. uri shod | v gostilni s. Cerarja, ob 2. uri popoldne pešizlet na Log z godbo, kjer se vrši prosta zabava, ob 8. uri zvečer igra, recitacije, nato prosta zabava. Poživljamo vse sodruge in sodružice, da se proslave 1. maja udeleže v polnem številu. V nedeljo, 1. aprila, je pri razprodani dvorani vprizoril Dramatični odsek Svobode v Litiji rusko dramo »Spi moja deklica« v režiji s. Pretnarja, člana Delavskega odra v Ljubljani. Igra sama je vsebinsko zelo lepa in je bila za diletantske razmere v Litiji presenetljivo dobro podana. S. Pretnar se je izkazal kot dober režiser in dobro rutiniran igralec, kar je dokazal s sijajno podano vlogo samozavestnega Olega. S. Zagradnik je jako talentiran, igra zelo čustveno in je vlogo Alvijana popolnoma pogodil. S. Logar v vlogi Ko-strinskega je bil dober, le v govoru in v izgovorjavi se mora izpopolniti. Sodružica Mici je nastopila prvič na odru in je podala vlogo Aze dobro, nekatere scene z Olegom je odigrala izredno dobro. Sodružica Fani je igrala vlogo sanjave Hlate, ki zahteva mnogo notranjega doživetja. Jako dobra je bila tudi scenerija. S. Pretnar je tudi prav močno podal Seliškarjevo recitacijo »Kristus in Antikrist«. Tako je imela publika res užitek in le želeti je, da se člani »Svobode« poprimejo pridno dela, da nam skoro zopet dajo priliko pozdraviti s. Pretnarja in Zagradnika skupno z našimi diletanti na odru. Z združenimi močmi na delo za proletarsko kulturo. Gledalec-diletant. Studenci pil Mariboru. Dne 13, t. m. se je vršila pri nas 22. redna seja občinskega odbora. Točno ob določeni uri je župan Ka- loh otvoril sejo, konštatiral sklepčnost, nakar se je prešlo na dnevni red, ki je bil zelo obširen. Socialistični klub je bil z izjemo enega sodruga polnoštevilno zastopan, kar je dokaz, da se naši sodrugi svojih dolžnosti zavedajo. Zapisnika zadnje redne in iz-vanredne seje sta se brez ugovora odobrila. Nato je župan poročal o raznovarstnih izvršenih delih in ukrepih zadnjega časa, in odgovarjal na raznovrstna vprašanja odbornikov, Pri tretji točki dnevnega reda (nujni predlogi) se je javil k besedi sodrug Leskošek' in predlagal v imenu socialističnega kluba, da naj občina nemudoma pošlje na ministrstvo za socialno politiko vlogo, v kateri se energično zahteva podaljšanje za 'kona o zaščiti stanovanjskih najemni! kov, kakor tudi pravično maksimiranje najemnin, Ta predlog je spravil g. odbornike od gospodarske liste nekoliko v zadrego, posebno pa še g. Ulriha, ki je obenem predsednik Društva hišnih posestnikov, ki se je nato javil k besedi in v nemškem jeziku izjavil svoje pomisleke, kar se mu pa ni posebno posrečilo, ker so se slišali nekateri zelo neprijetni medklici, iki pa so bili popolnoma upravičeni. Odgovarjal je g. Ulrihu nato občinski svetnik sodrug Kac in stvarno zavrnil njegove pomisleke in mnenje glede stanovanjske bede. Pri glasovanju za zgoraj imenovani predlog je bilo oddano 19 glasov. Socialistični klub je glasoval enoglasno; glasoval je za predlog tudi gospod Plau-steiner od liste stanovanjskih najemnikov. Trije gospodje odborniki od gospodarske liste so se glasovanja vzdržali; g. Ulrih pa se je pokazal tako korajžnega, da je glasoval proti. Poročali so nato referenti raznovrstni odsekov, posebno cestnega in razsvetljevalnega odseka o svojem delovanju. Predloženo je bilo tokrat izvan-redno veliko raznovrstnih prošenj, ki so se v tajni seji deloma ugodno rešile, deloma pa odstopile kompetentnim odsekom v pretres in se bodo rešile na prihodnji redni seji, Ker se & nihče več javil k besedi, je župan ob 11. uri ponoči zaključil sejo. Praške šunke prvovrstne na debelo in drobno nudi tovarna Jo s. Benko Murska Sobota ter vse vrste prekajenega mesa in klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži kare mladih prašičev. Zahtevajte cenike! Garantirano la.blago! Skrajno znižane cene! STAMPILJE. S. PETAN, Maribor, Aleksandrova c. 43, nasproti gl. kolodvora. ZASTONJ ne dobite nikjer, pač pa izredno dobro blago, po jako nizkih cenah, edino le v manufakturni trgovini Brata Šumer, Celje Glavni trg Stev. 8. nncinnnnnnnnnncnnnnnnnnnnnnnnns a 3 Ali že uporabljate I* I v E Dobiva se ]o povsod. Dobiva se ]o povsod. 3 s n kM 3 ei k« ei tj C E a C1 k« 3 c E Im W t? C Mi h« d Nabirajte nove naročnike POTNI KOVČKI In usnjate torbice v vseh oblikah, gonilni Jermeni za tovarne in Sage, konjske opreme in pritikline, gamaše, nahrtnlkl, ovratniki In torbice za pse, vse v največji Izbiri pri IVAN KRAVOS, SSSMtt Kovčki in torbice za vzorce in potnike se Izdelujejo v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu št. 6 v Mariboru. NAJBOLJŠA SVINJSKA MAST ZNAMKE J. P. ZNAMKE nizki ceni. I. POPOVIČ, LJUBLJANA 4. veliki vsedelavski priredijo v dnevih 26., 27. ih 28. maja 1928 združene sod' /alistične organizadje v Celjh T fak ar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik Josip Oilak v Mariboru, — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Erien v Mariboru.