OFFICIAL ORGAN
,., ■ ■ -
nIk
i asmtarngmt'-

NASLOV oredniilvt in ipnf-niitva:
ltSl W. 22nd Place,
OrfcagOk in.
TcUfoa: Canal 2487
V	J
' r \
• « 'r'W.iZ

ft. 9
©IBlPWyz^B'K
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Er.t«,fd M 8aeond-Cla» Matter Jannary 18, 1915, at the Pott Office at Chleaco. IllinoU. tinder the Act of Angugt 24. 1»12.
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
Subcription price: For nenitors. yearly. SOBS
For ooa members.....$140
I Foreign Countries----MM
OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Placet Chicago, 111.
I Telephone: Canal 2487
V.__J
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECJAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22. 1918. No. Z—Štev. 2.
Chicago, III., 14. januarja (January) 1920.
Leto VI. Volume Vi:
POGAJANJA ZA RATIFIKACIJO MIROVNE P0G0D-

Washington, D. C. 11. januarja. — Danes na večer s© je zbralo na stanovanju senatorja Owen iz Oklahome 20 demokratskih senatorjev kjer so. se posvetovali, na kak način bi bilo mogoče doseči sporazum glede ratifikacije mirovne pogodbe. Končno so se v resnici pobotali v zadevi rezervacij (pridržkov) te pogodbe. Označeni senatorji so obljubili, da bodo skušali pridobiti vse svoje demokratske .tovariše (senatorje), da bo mirovna pogodba od strani Združenih držav čim preje sprejeta.
Dosedaj se je izreklo za kompromis ratifikacije 30 demokratskih in 35 republikanskih senatorjev, kar bi znašalo skupaj 65 glasov; oziroma potrebno 2 tre-t in.sk o Tečino.
* Senator Owen, ki je bil tudi med navzočimi se je o tej zadevi sledeče izrazil: X>emokratje bi radi povedali in dokazali ameriškemu ljudstvu, da ne igrajo nobene nasprotne politike, pač pa vsi i-skreno želijo, da bi bila mirovna pogodba v najkrajšem času spre-
Bryan priporoča odobritev mirovne pogodbe.
Lincoln, Neb. 11. januarja. -Wm. J. Bryan, vodja demokratske stranke je poslal danes od tukaj številnim demokratskim senatorjem v Washingtonu. dolge brzojavke, priporočivši jim združenje za dosego ratifikacije mirovne pogodbe. Priporočal jim je, da naj to pogodbo zanesljivo do 16. t. m. odobrijo, ker se1 vrši ta dan v Versailles prva seja Lige narodov.	~
Večkratni pogoreli predsedniški kandidat W. J. Bryan ne bo po njegovem zatrdilu kandidiral pri letošnjih predsedniških voli-vtah. — Narodna konvencija demokratov se vrši letos v San Franciscu, Calif, in sicer dne 28. junija kjer bo imenovan predsedniški kandidat te stranke.
Povišanje place pri ameriški mornarici.
Wasington, D. 0. 10. jan. — Mornarični hišni odsek je danes soglasno odobril zakonski načrt za povišanje plače vsem vojakom in častnikom, ki služijo pri mornarici. Povišanje bo znašalo od 30 do 50 odstotkov, oziroma od $240. — do $840. — na leto; samo novinci in admirali ne bodo deležni tega povišanja.
Kongresnik Kelley iz Michiga-na bo stavil tosodevni zakonski načrt v kongresu že 12. t. m. Ako bo sprejet, stopi v veljavo s 1. julijem tekočega leta. To povišanje plače ibo veljalo vlado $18.-000,000 na leto.
Krvave številke iz Chicaga.
Iz nekega uradnega /poročila posnemamo, da je bilo leta 1919 v Chicagu izvršenih 300 umorov, in 10,000 večjih tatvin. Tako slabega, rekorda ne pomni chikaška policija že mnogo let. Da bi se število umorov v našem mestu zmanjšalo, osofoito med že večkrat obsojenimi zločinci, je dal šerif Peters te dni obesiti nekega morilca (Italijana) vpričo številnih drugih hudodelcev in morilcev.
Boljševiki zmagujejo.
London, 9. januarja. — Te dni so boljševiki zavzeli znano mesto Krasnijarsk v iztočni Sibiriji. — Tako se glasi semkaj iz Moskve ddšlo brezžično poročilo.
Ostali deli prve, druge in tretje sovražne armade so se udali. Boljševiki so pri tem zajeli 60.000 vjetnfkov.
PO KONČANI STAVKI MOGARJEV.
PRE
Važna posvetovanja in pogajanja.
Washington, D. C. 12. januarja. — John L. Lewis, začasni predsednik ameriške zveze pre-mogarjev (T. M. W. of A.) je rekel na današnji prvi javni seji državne investigacijske komisije, da 'bodo premogarji brez ugovora odobrili vsako določbo komisije, katero je imenoval predsednik Wilson za ureditev nove plačilne lestvice in nove glede oene premoga. Načelnik te komisije je Henry N. Robinson.
Pač pa ne bodo sledili v tej zadevi premogarjem tudi operatorji. Zastopnik lastnikov premoga je pred označeno komisijo izjavil, da ne more nič zanesljivega Obljubiti predno m«u komisija ne da točnih odgovorov na 10 stavljenih vprašanj od strani operatorjev.
V obče pre.vladnje tukaj mnenje, da bo prišlo na tej konferenci do zaželjenega sporazuma med premogarji in operatorji, ker je vsaka stranka pri volji nekaj .popustiti.
PISATELJ KBAVER MEŠKO POSTANE SOTRUDNIK NAŠEGA LISTA.
ZAVEZNIKI PODPISALI MIROVNO POGODBO Z NEMČUO
Nova postava za upornike.
Washington, D. C., 12. januarja. — V kongresni in senatni zbomrtcl se vrše irnjna'pagajanja
za poostritev postav za upornike, oziroma za uveljavo Sterlin-govega zakonskega načrta. Hišni pravni odsek :bo že jutri predložil svoje poročilo v senatni zbornici Glavni namen te postave je, da se iztrebi takožvane 'parlor' 'boljše-vike iz naše države« ^
Novi zakonski načrt vsebuje tudi smrtno kazen za dotičjiega, ki bi stregel komu po življenja za dosego preobrata sedanjega načina vlade. Smrtna kazen bo izvedena na podlagi priporočila posebne porote. .
Postava dalje prepoveduje po-šiljatev zarotniških tiskovin, o-kroznic, knjig itd. kretom poste ali po ekspresu. Tako bo tudi prepovedano razobešati rdečo zastavo pri javnih shodih in obhodih. Zaeno prepoveduje ta postava tisk in publikacijo slik, karikatur i. t. d. ki bi merile na ustajo in uničenje vlade Združenih držav.
Inozemci, obsojeni na podlagi tega zakona, bodo po prestani kazni deportirani in se ne bodo smeli več nazaj vrniti.
Za državljane in nedržavljane ki kršijo to postavo je določena najvišja kazen: 20 letna državna ječa in do $20.000 -— denarne globe, ali oboje; poleg tega izgubi taka oseba tudi Volilno in vsako drugo državljansko pravico.
Barka z "rdečkarji" dospe na Finsko.
' HelsingforS, 11. januarja. —' Ameriški transportni parnik ' Bu£-ford', na katerem se nahaja številno izgnanih anarhistov in "rdečkarjev", bo dospel jutri semkaj. Vsi ti potniki bodo od tu potovali dalje z vlakom v neko mesto na Finskem nasproti Petro-grada.
Kiel, 10. jan. — (Zakasnelo.) Ameriški . transportni parnik "Bufford" je zasidran 2 milji od tukajšnjega pristanišča v nekem bazimu za poprave. Parnik je močno zastražen od vojaštva in nihče ne sme na krov istega.
Novo državno posojilo Italije.
Rim, 11. januarja. — Uspehi prvega tedna podpisovanja državnega posojila so nad vse povoljni; skupna svota istega znaša dosedaj že 8 bilijonov lir; upati je, da bo ta svota presegala drugi teden 15 bilijonov .
Urednik "Glasila" je prejel včeraj od znanega slovenskega pisatelja Ksaver Meškota pismo" sledeče vsebine: 'Tinje, Koroško, 20. dec. 1919. Pošiljam Vam prvi mali donesek za' "Glasilo". Med prazniki opišem svoj "Beg" v januarju t. L čez zasntžene Karavanke na Kranjsko. Šlo je* za življenje. Rešil sem le .tega in najpriprostejšo obleko, ki sem jo zvečer imel v sobi ravno na sebi; vse drugo izgubil. Še danes nimam ničesar; dobil še nisem ne vinarja odškodnine in najbrž ne bom. 1
Blagovolite sprejeti najiskre-nejšo zahvalo za prijazne vrstice Rev. S, in za poslani dar. Kolikor mi bo mogoče, bom pri "Glasilu" rad sodeloval.
Blagoslovljene Vam praznike, srečno »leto 1920 Vam in vsem bralcem "Glasila.'* vošči vdani
Fr. Ks. Meško, župnik. Op. uredništva: V prihodnji številki priobčimo doposlano krasno gradivo Ksaver Meškota "Srečnemu otroku" in "Sanje", na kar že danes Opozarjamo čitatelje našega lista. — Krasna povest "Na Poljani", katero prioibčujemo, je tudi delo te-M ga pisatelja: — Iskrena hvala 39 poslano gradivo!
Kdor izmed cenjenih čitateljev bi hotel darovati kako skromno svoto nesrečnemu pisatelju Me-škotu v podporo, naj isto pošlje na uredništvo "Glasila."
"]V Evropi zavlada zopet mir. — Amerika ni bila zastopana pri podpisu miru. — Prva seja Zveze narodov.
Prijetna tolažba za naše gospodinje.
Mestni živilski komisar v Chicagu, Russell J. Poole zatrjuje, da se bo sladkor letos na spomlad -(aprila ali maja) prav za gotovo pocenil ko pride nov pridelek na trg. Da plačujemo sedaj, v Chicagu 21c za en funt sladkorja je temu vzrok dejstvo, ker je vlada opustila kontrolo distribucije tega blaga in ker se preveč sladkorja izvaža v inozemstvo.
Ženska bo kandidirala pri letošnjih predsedniških volitvah.
Te dni je otvorila v Chicagu svoj glavni kampanjski urad Miss Luciy Page Gaston, ki se bo pogajala za predsedniško nominacijo na republikanskem tiketu. Navedenka je huda anti-tobaka-rica. Odprava cigaret in kajenja tobaka postavnim potom, to. bo njena platforma pri volilni kampanji.
Če ima ta novodobna reforma-toriea kaj denarja odveč, naj ga ■le potroši v tej kampanji. Mi bomo pa še naprej kadili svoje pipe in smodke.
Ženska volilna pravica. !
New York, N. Y. — Dne 7. t. m. je država Rhode Island odc^ »brila ustavni amendment za u-veljavo splošne ženske volilne pravice. S tem je naraslo število vseh držav, ki so že istega odobrile na 23. Za ratifikacijo tega amendmenta potrebujejo žemske še 13 držav, kar upajo še pred letošnjimi predsedniškimi primarnimi volitvami doseči. Viktor Berger zopet izključen iz kongresne zbornice.
Washington, D. C. 10. januarja. — Danes je bil znani socialistični kongresnik Viktor L. Berger iz Milwaukee, Wis. zopet in sicer že v drugič izključen iz kongresne Zbornice. Za kključenje je bilo oddanih 328 glasov, proti pa 6.
Berger zatrjuje, da "bo pri nadomestnih volitvah zopet kandi- [ivrsti za ratifikacijo edinole diral za kongresnike v svojem volilnem okraju.
Pariz, 10. januarja. — Danes popoldne ob 4:15 stopi v veljavo versaiHska mirovna pogodba med Nemčijo in 13 zavezniškimi državami. Da so razne države to pogodbo odobrile, je preteklo celih 14 mesecev cdkar je bilo premirje sklenjeno.
Vsa ceremonija za podpis mirovne pogodbe je bila dovršena darfes popoldne 15 minut čez 4. Ta zgodovinski akt se je vršil v dvorani francoskega zunanjega ministerstva.
Mirovno pogodbo z Nemčijo so sklenile naslednje zavezniške države: Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska, Belgija Bolivija, Brazilija, Guatemala, Peru, Poljska, Siam, Čeho-Slovakija in Urugaj. Vseh skupaj 13.
Baron von Lersner, načelnik nemške misije je podpisal zapisnik z dne 1. navembra še prej. S tem se je zavezal, da bo Nem-•cija plačala odškodnino, ker je pri Scapa Flow potopila svojo mornarico. Baron Lersner je podpisal pogodbo ob 4 :09. " Pri pOdpisil le, mirovne pogodbe niso bile oficijelno navzoče Združene države, ker pogodbe senatna abornica še ni cdobrila.
Ko je bila pogodba od vseh strank podpisana, je izvirnik iste prevzela francoska vlada, da ga shrani v arhivu.
S podpisom mirovne pogodbe, oziroma z ratifikacijo iste, bo nastalo med Nemčijo in označenimi zavezniškimi državami zopet predvojno prijateljsko razmerje. Kaj bo Nemčija ukrenila z Združenimi državami v tem pogledu, še ni znano.
Jutri odpotuje M. de Marcilly v Berolin kot francoski diploma-tični zastopnik; tako ser prične tudi kmalu z rcpatriacijo nemških vojnih vjetnikov.
Ko je bila mirovna pogodba podpisana, je francoski minis*, predsednik izročil Cleraeneeau baronu Lersneju pismo sledeče vsebine;
Pariz, 10. jan. 1919: — Zdaj ko je bil zapisnik od dift 1. nov. podpisan p6 pooblaščenih zastopnikih nemške vlade, in ker je tudi versaillska mirovna pogodba podpisana, zavezniške države Nemčijo zagotavljajo, da ne bodo nič škodovale vitalnim ekonomskim interesom Nemčije, za časa plačevanja odškodnine potopljenih bojnih ladij pri Scapa Flow. S tem pismom potrjujemo vse izjave, ki so se vršile ustmeno dne 23. decembra med predsednikom nemške delegacije in delegati zaveznikov."
Da je bila mirqvna pogodba že danes podpisana, je delo Clemcn-ceau-ja. NavedenČc jc naprosil David Lloyd Georga in Nittija, da naj podpišeta pogodbo še pred svojim odhodom iz Pariza. To je ukrenil tudi radi tega. ker se bližajo prihodnja soboto versaili-ske volitve.
V zadevi "kaznovanja Nemcev, ki so povzročili vojno je imel ivr-hovni mirovni svet včeraj sejo. Najprvi pride na vrsto bivši nemški kajzer, njegov starejši sin in še 1200 drugih.
Velika Britanija je bila izmed velike petorice prva, ki je ratificirala mirovno pogodbo z Nemčijo, nji je sledila Francija, Italija in Japonska. Izmed teh so na
še
Združene države. — Kitajska ni podpisala te' pogodbe zaradi
Shantung vprašanja. (Jugoslavija tutfi ne radi reškega vprašanja in londonskega pakta. Op. ured.)'
Prva seja Zveze narodov.
Pariz, 10. januarja. — Pogodba ne določuje samo mirovnih pogojev, ampak tudj prvo zborovanje Zveze narodov, ki se bo vršilo v Parizu dne 16. t. m. in delovanje mednarodne delavske organizacije.
Mirovna pogodba vsebuje 15 delov s številnimi dodatki, ali o-pombami.
Nemčija žaluje za izgubljenim * ozemljem.
Berlin, 11. januarja. —Nemška vlada je izdala sledečo proklama-cijo na stanovnike onega nemškega ozemlja, katero so morali Nemci odstopiti drugim državam vslpd vojnega poraza.
"Nesrečni potek vojne nas je pri vedel na popolnoma nesamo-ob^ambno stališče in na rovaš nasprotnika, 'ki je nam naložil v i menu miru najteže žrtve. Prva teh žrtev je, da moramo odstopiti nemško ozemlje na iztoku, zapadu in severu neoziraje se na naičela samoodločevanja; vsled tega bo prestopilo na stotisoče naših nemških .rojakov pod tujo vlado.
Dragi nam nemški ^bratje in sestre! Ne samo ob uri tega žalostnega slovesa, ampak vedno, bomo to izgubo obžalovali v svojih srcih. V imenu vsega nemškega naroda Vam obljubujemo, da Vari ne bomo nikdar pozabili. Prepričani smo pa. da tudi Vi ne boste nikoli pozabili naše skupne nemške domovine. Mi bomo skušali storiti vse, kar bo v naši moči, da bi Vam ohranili Vaš materinski jezik, nemški značaj in potranjo dušcivno vez do vaše očetnjave. Vedno bomo obstajali na tem. da se mora v mirovni pogodbi dane obljube izvrševati. Naša skrb, naša ljubezn in simpatija ostanejo vedno z Vami.
Čez vse meje bo ostal nemški narod kot skupna celota. Bodite torej jaiki z nami v zavesti, da nemški narod ne bo poginil, ampak da se bo enkrat na podlagi tježko pridobljenih svobodnih temeljev dvignil gotovo zopet do najvišje stopinje na političnem, ekonomskem in socijalnem kulturnem polju. '
Rojaki! Velika krivica je nam prizadejana vsled prisilne razdelitve. Nemškemu narodu je bila odklonjena pravica samo odloče-vanja. Vendar mi še ne obupa varno. Tudi za Vas bo še enkrat napočil dan dosege narodnih pravic; radi tega se bomo navzlic hudim mukam polni zaupanja ozirali drug na drugega, osobito po naj velja to ob sedanji uri ločitve. Mi hočemo vedno stati skuhaj zvesti z vso našo močjo za dosege* naših narodnih pravic!
Clemenceau bo obiskal Ameriko.
Pariz, 10. januarja. — Francoski ministrski predsednik George Clemenceau bo posetil Združene države v slučaju, da bo letaš izvoljen za predsednika Francije. Njegov nameri je započeti v A-meriki živahno kampanjo v prilog Zveze narodov.
Angleški zastopnik za Nemčijo.
London, 12. januarja. — Danes je odpotoval Lord Kilmarnock proti Berolinu, kjer bo opravljal diplomatsko službo angleškega poslanika za Nemčijo.
Med obema državama je pričakovati da nastanejo zopet prijazni odnošaji bodisi že glede politike, ali trgovine. Tako bodo tudi v kratkem poslani v Nemčijo številni angleški konzuli; Nemči-
ja bo pa poslala svoje na Angle-
vi
Lord Kilmarnock ho sedaj samo vladni zastopnik v Berlinu; kmalu ibo pa imenovan za ministra in ne poslanika, kakor jc bila to navada pred vojno. Označeni angleški diplomatski zastopnik je bil pred leti poslanik v Toki jo ter je star 43 let.
Danes so obelodanili skoro vsi londonski listi daljše članke, v katerih obžalujejo da niso bilo tudi Združene države navzoče pri ratifikaciji mirovne pogodbe v Versailles.
Čehi zaplenili $3,000,000 poslanih od ameriških Slovakov. Pariz, 11. januarja. Slovaški list "Slovenski Dnevnik" poroča, da je vlada v Pragi zaplenila $3,-000,000 ali ves obrambni sklad, katerega so nabrali Slovaki v Združenih državah za politično borbo proti Čehom in osvoboditev slovaške domovine. Nemci imajo dosti orožja skritega.
Berlin, 11. jan. — Ko je nedavno angleško časopisje priobčilo več komentarjev o sedanji vojni sili Nemcev, piše o tem list "Frei-heit" sledeče:
"Kaj neki bi rekla ententa. če bi imela samo malo vpogleda, koliko orožja ima nemško ljudstvo sedaj 1 skritega, osobito mestne garde?"
Zavezniki bodo zahtevali izročitev kajzerja. Pariz, 12. januarja. — List "Le Matin" poroča da bodo v dogled-nem času zavezniki zahtevali izročitev bivšega kajzerja od Ho-, lanske. V tej zadevi se vsi zavezniški ministrski predsedniki strinjajo.
Ameriške čete se vračajo iz Sibirije.
Washington, D. C. 12 januarja.
8000 mož, ki tvorijo ameriško armado v Sibiriji bo nastopilo svojo pot domov sredi februarja tekočega leta; ameriška železniška komisija, ki je opravljala operacije na sibirskih železnicah se vrne pa še prej.
Namesto Amcrikaneev bodo v bodoče stražili sibirske železnice japonski vojaki; zaeno bod tuar odslej Japonci odbijali .boljševi-ške vpade v iztočno Sibirijo.
Volilne sleparije v Michiganu. Grand Rapids, Mich. 12. januarja. — Ker je na zatožni klopi vsled velikih volilnih sleparij iz leta 1918 krivično izvoljeni senator Newberry in 134 drugih oseb, bodo vsi krivci dobili zasluženo kazen. Tako je izjavil danes zvezni sodnik Sessions, ko je zavrnil njih vzklicno pritožbo.^ -
Produkcija premoga je zopet normalna. Washington, D. C. 11. januarja. — Odkar je stavka poravna-nana, je stopila . produkcija mehkega premoga zopet na normalno stališče.
Širom držav se je namreč pro-duciralo v tednu od 29 dec. do 3. jan. 10.950,000 ton mehkega premoga, ali poprečno 2,066,000 na dan. Število ton nakopanega premoga se je od minulega Božiča povišalo za 2,391,000 ton.
Leta 1919 se je v Združenih državah produciralo 45^,063,000 ton mehkega premoga, ali za 120 miljonov ton manj kot leto nazaj.
Generalna stavka v Montrealu. Montreal, Kanada, 12: januarja. — Tukaj so zastavkali vsi mestni uslužlbenci, zaposleni pri vodovodnih napravah kar je povzročilo pomanjkanje vode po celem mestu. Uslužbenci zahtevajo večjo plačo. Iz simpatije do teh stavkarjev bodo šli na stavko tudi vsi drugi organizirani delavci mesta Montreal.
5 za njo. In to je bilo na-
tudi piscu teh vrstic. Pa birai, ter srečno odnesel svoje pe-
BL

dela ako ga hočem
uljudno naznanjam ra sv. Štefana št. 1
da sem prevzel dne 4. t. m. .Za to da naj se zanaprej renih zadevah tika-I. tajnika obračajo name je naznanjam, da priredij društvo v soboto zvečer dne 17. jaimarja in v nedeljo zvečer dne IS. jan. v slovenski cerkveni dvorani zanimivo gledališko igro "Slepa ljubezen."
Cenjeni sobrat je! Agitirajte za obilno udeležbo te prireditve; vsakdo naj nefkoliko pripomore pa nam bo uspeh zagotovljen.
Igra 4'Slepa ljubezen" je pristno delo iz rok slovenskega pisatelja; je jako zanimivd; ima polno zdravega humorja, pa tudi poduka. Slovenci in Slovenke iz na Se naselbine! Vdeležite se te igre obilnem številu!
Bratski pozdrav vsem članom Frank Mravlja, tajnik.
1903 W. 22nd Str.
Telefon: Canal 5733.
izvrševati, po pravilih.
Pozdrav do vsega članstva S. K. J.
Josipina Fortun, tajnica.
K.
ju in •Josip Zore je u-
Društvo sv. Cirila in Metoda It. 101 Lorain, Ohio.
Podpisani naznanjam vsem članom gorinavedenega društva, da sem na redni mesečni seji dne 4. t. m. na ^eljo vseh društvenih bratov zopet prevzel tajništvo še za leto 1920. Torej vsa naznanila in društvene zadeve naj se blagovolijo pošiljati na moj stari naslov 1719 E. 29 Str. Lorain, Ohio.
S sobratskim pozdravom do vsega članstva KSKJ.
Henry Kompare,
tajnik društva št. 101.
mrl pri delu. Dne 18.«dec. je šel drutvu št. 136. Ker mu na ni u-še zdrav- in trden delat, kjer mu gajalo kmetijstvo, zato se je
je postalo slabo, da se je zgrudil kmalu povrnil nazaj v našo nana tla, čez tri dni zatem je pa u- selbino in je bil ponovno izvoljen mrl v bolnišnici sv. Jožefa. Sled- predsednikom za 1. 1920 kar pa nji zapušča žalujočo ženo in de- 'žalrbože ni dočakal. Ko bi imel
Društvo
sv. Štefana št. 1 Chicago, m.
Tem potom naznanjam s tem članom društva Sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. Chicago, 111. da naj se v slučaju bolezni takoj javijo podpisanemu novemu II. tajniku, kakor tudi hitro, kadar ozdravijo, da ne bo potem pri društvu radi podpore kake nepotrebne sitnosti.
Bratski pozdrav
Louis Bobich, II. <taj. 1823 W. 21. Place Chicago, 111.
Društvo sv. Pavla št. 118, Little __Falls, N. Y._____
Za tekoče poslovno leto je bil izvoljen na seji 24. decembra L 1. sledeči društveni odbor: #
Predsednik John Susman, 4 So. William St. " Tajnik Jakob Turšič, Box 488, Little Falls, N. Y.
Zastopnik Frank Gregorka, 38 Douglas St.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu na 12 Seeley St.
Tajnik.
Društvo sv. Roka št. 15, Pittsburgh, Pa.
Na glavni seji našega društva dne 21. decembra m. L je bil za tekoče leto izvoljen sledeči odbor : Predsednik George Flajnik. Podpredsednik Frank Cvetič.
I.	tajnik John Thomas, 4806 Harrison St., Pittsburgh, Pa.
II.	tajnik Vincent Besal. Blagajnik Matija Jakša. * Zastopnik Matija Klarič. Bolniški odborniki: Geo Werba-
nec, 832 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzorniki; Anton Curil, Anton Kruljac, Joseph Beljan. Zastavonoša Frank Tomec. Maršal Mihael Jugovic. Vratar John Hlebec. Zdaj pa voščim, čeravno že pozno, vsem članom in članicam K. S. K. J. veselo in srečno novo leto 1919.
Sobratski pozdrav .
4806 Harrison St., Pbgh, Pa. John Thomas, tajnik,
Društvo sv. Petra in Pavla štev.
62 Bradley, 111.
Dne 7. dec. 1919 se je vršila letna seja našega društva, na kateri so bili izvoljeni sledeči uradniki za t 1920:
Predsednik: Mihael Smole, Box 314.
Podpredsednik: Frank D rasle.' star.
Tajnik: Frank Gerdesich, Box 317.
Blagajnik: Math Gerdesich.
Zastopnik Math Štefanich, Bx 340.
Želim vsem društvom naše Je-dnote veliko uspeha v tekočem letu, članstvu pa srečo, zdravje in dobro delovanje.
S pozdravom
Frank Gerdesich, tajnik.
Društvo sv. Družine št. 136 K. S. K. J. v Willard, Wis.
Ker je bilo v zadnjem poročilu v naglici nekoliko pomanjkljivo poročano glede novega društvenega odbora, se je na zadnji mesečni seji sklenilo, da se j^o še enkrat poroča. V odbor so izvoljeni sledeči uradniki:
Anton Toleni predsednik. John Rovtar podpredsednik. Ludbvik Perušek Tioga. Wis. Box 15. Anton Trunkelj blagajnik. John Rovtar zapisnikar. Ignac Česnik zastopnik.
Nadzorni odbor: I. Fr. Fran-celj, 2.. Frank Perovšek, 3. Anton Šain.
Vratar in zastavonoša Frank Lesar.
Na zadnji mesečni seji se je tudi sklenilo, da naj se prihodnje društvene seje člani kolikor mogoče polnoštevilno vdeleže, ker i-mamo več zelo važnih stvari u-rediti.
Kot tajnik omenjenega društva vidim, da je še mnogo stari -šev (članov) kateri nimajo še pri našem društvu svojih otrok zavarovanih (Mladinski oddelek). Torej stariši kateri imate, otroke vpišite jih v ta oddelek, ker s tem koristite sami sebi; društvu in Jednoti. Tudi je še mnogo mladeniče v s-tarih nad šestnajst let da niso v krogu našega društva. Torej fantje vsi brez izjeme v naše društvo, da nas bode več!
Letos bode obhajalo naše društvo desetletnico svojega obstanka. Hitimo člani na delo in pridobjvajmo novih članov da nas bode ob tej priliki še enkrat toliko kot nas je sedaj.	/
Članom na potnih listih svetujem, da naj svoje potne liste ob pravem času obnove, in naj v prihodnje tudi vedo da je treba vse potne liste vnaprej plačati. Pro-šeni so tudi, da' kadar v tej zadevi pišejo, naj pišejo s črnilom ne svinčnikom in razločno da je mogoče čitati.
S sobratskim pozdravom na člane našega društva in K. S. K. Jednote.
Ludvik Perusek, tajnik. Box 15. Tioga, Wis.
vet nepreskrbljenih otrok v starosti od 10 mesecev do 13 let. Pokojni sobr. Zore je bil vseskozi vestne gospodar, skrben in ljubeč oče svoji družini, pa dober društvenik. Pokopali smo dne 24. dec. na Calvary katol. pokopališču v Lorainu. Naj v miru počiva !
Naše društvo je imelo svojo letno, ali glavno sejo dne 7. dee. V odbor «a tekoče leto so bili izvoljeni: John .Nemamč predsednik; John Juha zastopnik; Anton Jakopin, (ki se je pa svoji službi takoj odpovedati; za blagajnika je bil izvoljen Lud. Ba-horič. Stari odbor je odložil svoje urade prostovoljno saj začasno, zato naj se ne jezi noben društveni sobrat.
Z veseljem snio skupaj delali v zadovoljnost vseh društveni-kov in mislim tudi v zadovoljnost glavnih odbornikov K. S. K. J; torej je naše društvo ostalo vseskoz v najlepši slogi, r. odprto roko je pomagalo vsakemu bratu v nesreči, kar je najbolj moglo, ne. samo onim, kar jih rpada v društvo, ampak tudi drugim; vsled tega uživa to društvo ugled ter lepo ime v celi naši naselbini. Zato znajo tudi naši člani ceniti delovanje odbora, kar se je pokazalo očitno na seji dne 7. dec. Pri volitvah novega odbora, ni bil noben stari odbornik samo predlagan, amfpak t udi večkrat soglasno izvoljen, tako ra se je vsak komaj izprosil da ga je društvo samo začasno oprostilo nadaljnega uradnega poslovanja.
Zato se Vam dragi mi bratje, ves stari odbor še enkrat prav lepo zahvaljuje na zaupanju na-, klonjenosti in da ste kolikor mo-oče 'vestno spolnovali društvena pravila, plačevali redno asesmen-te, kar je vsega posnemanja vredno. zadovoljstvom moram kon-statirati da od vseh 54 članov tega društva, ni ob zaključku leta 1919 nihče niti za en cent društvu dolgoval. Vsi prispevki so bili plačani tudi brez kakega o-pomina. To je prav lepo in hvalevredno od članov, da se zavedajo svojih društvenih dolžnosti. Le tako naprej tudi v letu 1920! Imamo dobre može in brate v odboru, tudi tem moramo biti naklonjeni v izvrševanju društvenih dolžnosti; potem ne bo nikakih prepirov in ljubezen ter sloga bo vladala med nami.
Naj k sklepu tega bolj obširnega dopisa omenim priporočilo našega novega društv. predsednika sobr. Nemanič-a na seji dne 4. jan. t. 1. ki je omenil takole: Naj mir in sloga vlada med nami dragi mi bratje! In vsalkdo izmed nas naj pridobi letos za naše društvo in KSKJ saj enega novega člana!" — To je želja našega novega predsednika tako tudi celega društvenega odbora!
H. K.
na seji 3. jan. zasesti predsedni ški stolec, je že mirno spaval smrtno spanje na mrtvaškem o-dru.
Pokojnik je bil rojen dne 6. fcbr. 1883 v J-urni vasi, župnija Podgrad pri Novem mestu na Dolenjskem.
Naj v miru počiva in sveti mu večna luč in -lahka mu bodi ti zemlja milwauska!
Svojemu prijatelju napisal Anton Kralj.
e. Mi, ki smo še pečlarji, imamo dovolj prilike da či-) pravila in lahko v smislu teh govorimo, ter se potegujemo za dobrobit društva in Jednote. Mi ostajamtJ zato pri svojih zahtevah, došim Vi, ki ste zoper to govorite le, kar Vam Vaše žene naroče, kar je pa nepravilno.
Kdor torej namerava pristopiti 'h K. S. K. J. — vrata skozi naše društvo ^št. 103 so na široko odprta, čez katera Vam ne more in ne sme braniti noben član društva, ne Mr. Zalar iit ne kedo drugi.
Anton Kralj.
sem v moji rojstni vasi (na
CerkvišČih) sosedova jabolka o-
West Allis, Wis.
Cenjeni sobrat urednik: Prosim vas, da priobčite to pismo dobesedno
Člani društva sv. Jožefa št. 103 so na svoji zadnji glavni seji dne 7. dec, 1919 razmotrivali med drugim tudi o sprejemanju članic v KSKJ. potom svojega društva in to zato# ker je eden izmed navzočih članov prosil za prestop svoje soproge od društva M. P. 'Kristjanov na West Allis, katero je bilo nedavno ustanovljeno po posredovanju nekaterih članov našega društva. Temu so pa nekateri člani takoj oporekali, in slednjič je bilo odobreno, da društvo sv. Jožefa sprejema članice v svojo sredo, brez izjeme vsako, ki želi pristopiti in najsi bo na novo ali s prestopnim listom od kateregakoli društva HSKJ.
To pa ni kilo povolji nekater-nikom vsled česar je došla pritožba od neke strani na glavni urad Jednote, menda z lažjo, da namerava naše društvo škodovati go-rinavedenemu društvu M. Pomoč v zadnji pozdrav krasni Kristjanov, nakar je glavni taj- Vsem članom društva izr
Društvo Marije Sedem Žalosti št.
81. Pittsburgh, Pa.
Tem potom naznanjam članicam imenovanega društva, da so bile izvoljene na zadnji letni seji 28. dee. m. 1. sledeče uradnice zaJ. 1920.
Marija Lokar, predsednica.
Ana Jagovič, podpreds.
Josipina Fortun. zastopnica.
Ana Adlešie, blagajničarka.
Katy Skender, Mary Balkovee in Marija Gorup, nadzornice. i Predsednica boln, oddelka Katy Rogina, 5207 Carnegie Ave Pbgh, Pa.
Združene sosestre! Prosim vas, kadar katera zboli, naj se takoj javi predsednici bolniškega od-delka; gori je označen njen naslov. He javite se bolnim meni, tnjuiei ker jaz imam že itak do-
Lorain, Ohio.
Cenjeno uredništvom Dovolite malo prostora v našem cen j. 4 Glasilu" in sicer moram v prvih vrsticah omeniti, da sem vedno počasen za kako poročilo, to pa iz več vzrokov, kojih tu ne bom našteval.
Sporočiti hočem nekoliko o poslovanju društva sv. Cirila in Metoda št. 101 £SKJ v Lorain, Ohio.
Leto 1919 je minulo in nam zapustilo tuintam kak velevažen dogodek za spomin še v mnogih letih. Tako imamo tudi mi, dragi mi bratje dr. sv. Cirila in Met. bolj žalosten zaznamek v zgodovinski knjigi našega društva. Na dveh straneh imenika naših članov je neizprosna smrt posegla s svojo koščeno roko; odvzela nam je dva dobra in zvesta čla-
West Allis (Milwaukee) Wis.
Tukajšnje društ. sv. Jožefa št. 103 S. K. J. žaluje za enem svojih najboljših članov, sobra-tu Matiji Sekula, ker njega ni več med živimi.
Ko se je navedenec dne 31. de-eembra, to je ravno zadnji dan minulega leta vračal z dela -domov, ga je zadel neki velik tovorni avtomobil tako nesrečno, da je že nekaj ur zatem umrl v bolnišnici za poškodbami.
Pogreb se je - vršil v ponedeljek, dne 5. jan. ob 9. uri dop. ob obilni udeležbi članov imenovanega društva, ter njegovih številnih pri jat efl je v. Pogreb .je vodil naš rojak Mr. Frank Ermenc iz hiše žalosti v slovensko cerkev sv. Jan. Ev. kjer se je darovala sv. maša zadušnica za pokojnega. Truplo nepozabnega sobr. Mat Sekula smo izročili v hladno naročje matere zemlje na katol.
Pokojni Matija- zapušča žalujočo vdovo in tri male otročiče. Vsem skupaj izreka, društvo sv. Jožefa najiskrenejSe sožalje!
Naš nepozabni Matija je pri stopil k društvu meseca oktobra
- ...
nik br. Zalar pisal na naše dru-> štvo tozadevno pismo, ki je bilo prečitano na zadnji redni mesečni seji dne 3. t. m. O tej zadevi se je vršila vroča in dolga debata, ker nas glavni tajnik svari, da naj nikar ne nameravamo škocjo-vati, ali celo zatreti žensko društvo št. 165. — Ne, Mr. alar, to ni naš namen! Mi damo čast društvu in Vam, ki se zanj potegujete. Namen pa imamo dati priliko vsaki ženi, da se zavaruje pri KSKJ in sicer prvič, ker se lahko pripeti, da želi biti zavarovana samo za posmrtnino in proti poškodbam, za kar plačuje samo Jednotin asesment in ji ni treba hoditi na seje.
Drugič, če bi prišla kaka članica iz drugega mesta s prestopnim listom in bi želela pristopiti k našemu društvu, bi ne bilo ni-kor prav, da se ji odreče sprejem.
Tretjič, ker je vedno dana prilika vsakemu članu društva da zavaruje svojo soprogo pri svojem društvu in tako plačuje zanjo na mesečnih sejah brez vsake sitnosti in zamude časa. Sa-moobsebi je umevno, da-so članice pri našem društvu zavarovane le za posmrtnino in proti poškodbam, dočim so pri ženskem društvu M. P. K. zavarovane tudi za podporo v bolezni kakor predpisano v pravilih tega društva.
Torej rojakinje v tej okolici, ki nameravate morda pristopiti h KSKJ imate zadostili prilike, ako se hočeta zavarovati za posmrtnino in poškodbe ter podporo v bolezni, pristopite k goriime-novanemu društv. M. P. K. Katera paželi biti zavarovana samo za" posmrtnino in proti poškodbam, kot že omenjeno, pa lahko pristopi k moškemu društvu sv. Jožefa »t. 103. Zato se lahko vsaka sama odloči, ko se je dovolj o o-beh društvih informirala.
Kdo more torej iz tega sklepati, ^da mi nameravamo škodovati ženskemu društ vu t Nikakor ne, ampak mi, ki se potegujemo za Sprejemanje članic, hočemo le pospeševati napredek Jednote;
Imperial, Pa.
Cenjeno "^uredništvo: — Mislim, da že ni bflo dolgo kakega dopisa iz naše znane impe-rialske naselbine. Morda bo kdo mislil, da nas ni več na zemeljskem površju 1 — Ni pa tako. — Delamo sedaj vsaki dan odkar so nam dali 14 odst. priboljšano plačo. Premogovnik je pa tukaj bolj slab, ker je bolj vlažen, ali voden kot pa suh.
Vstanovili smo tudi svojo lastno zadružno prodajalno, koje se je ljudstvo precej dobro oprijelo. Skupna vrednost tea važnega delavskega podjetja (stav ba in blago) znaša od 20—30 tisoč dolarjev.
Poročati moram tudi žalostno novico iz Imperiala, da je tukaj umrl dne 4. jan. t. 1. rojak Anton Stražišar. star 38 let. V Amerik^ je živel okrog 14 let. Doma je bil iz vasi Podpeč, fara P/eserje na Kranjskem. Tukaj zapušča žalujočo mater in pet nedoraslih o-trCčičkov. Žena mu je umrla že lansko pomlad.
Pokojnik je podlegel vsled ponesrečene operacije na utrganju (ikili) ali "bruhu", ker je bila ta bolezene že prestara. Umrl je v pittsburški bolnišnici, odkoder smo ga pokopali dne 6. jan. na katoliško pokopališče. Bil je član dveh društev, ki so mu podarila
venec. ek*am i-
skreno hvalo posebno pa dr. sv Jožefa št. 29 JSKJ, ki so se po greba udeležili z zastavo. Vsem njegovim sorodnikom: materi, o-tročičkom. ter prijateljem in znancem izrekam iskreno soža lje. Ohranimo pokojnika v blagem spominu! Mir in pokoj njegovi duši.
John Jamnik,
član dr. D. M. št. 33 K. S. K. J. Pbgh. Pa.
Naj še omenim, da smo tukaj samo trije, ki spadamo h KSKJ: dva člana in ena članica; drugi spadajo pa k raznim drugim Je-dnotam.
Res bi me tudi veselilo, če bi < r-itatelji "Glasila" kaj večkrat skakim dopisom na tem mestu oglašali. Jaz najraje čitam in zasledujem dopise iz raznih slovenskih naselbin. Torej eo-bratje in sosestre na plan z dopisi in važnimi poročili o delavskih in drugih razmerah! Ker smo tako raztreseni širom Amerike, naj nam služi časopisje -za medsebojno občevanje.
Dal Bog, da bi bilo tekoče leto za nas delavce uspešno ter ugodno, bolj kakor dosedaj.
Pozdravljam vse Članstvo K. S. K. J. ter mu želim obilo sreče.
Peter Lukanič, box 44 Cornwall, Pa.
Cornwall, Pa.
Ker ni bilo še nobenega dopisa iz naše-naselbine priobčenega v "Glasilu", vas sobr. urednik prosim, da priobčite «te moje vrstice v prili. številki; saj sem že večletni član naše Jednote in me tudi dosti rojakov širom Amerike pozna. Rad bi namreč opisal kako se imamo v naši tukajšnji nasel-bi.
Danes, dne 3. jan. ko to pišem je huda zima: 3 stopinje mraza •pod ničlo. Ker takega mraza pri nas nismo vajeni, se radi grejemo če« dan pri peči, zvečer pa pod gorko odejo. Čez 3 ali 4 mesece bo pa zopet lepo vreme, ko nastopi zelena vigred.
Z delom gre pri nas še precej dobro. Dela je vedno dovolj in še celo preveč, da delavcev primanjkuje. Sedaj bodo odprli še eno topilnico (blast furnace.) Plača je pa žalibože "bolj pičla; dobivamo samo po 36 centov na uro. To je vse premalo za tako draginjo. Samo radi t$ga smo malo na boljšem, ker ni najemnina (rent) pri nas tako draga, kakor pa v mestih. Tukaj plačamo od $4. do $7, renta od hiše na mesec; poleg tega ima pa vsaka hiša dosti zemlje za vrt, kjer lahko pridelamo vrtne zelenjadi dosti za celo leto.
Prav veselilo bi me, če bi se kaj več Slovencev naselilo tuka; bodisi že samcev, ali pa z družino, ker je jako prijazen kraj in dobra pitna vida, posebno sedaj jo čislamo, ker je vse "draj."
Jaz bivam tukaj že' 20 let in
Eveleth, Minn.
Cenjeni sobrat urednik: Ker je to moj prvi dopis v novem letu 1920 upam. da mi dovolite sporočiti par vrstic o naši slovenski naselbini. Najprej sporočam, da smo imeli zopet prijeten večer 28. decembra 1919 zvečer, namreč, da so slovenske ameriške sweet sixteenke in pa otroei-mal-čeki priredili lepo ameriško igro pod vodstvom Miss Mary Brincc. Igra je bila kratka, a jako lepa in smešna ; igrali so Japanese dance, Toy Shop, Hawaiian (Geglcrs) iu pa spomin na sv. večer (Chistmas play). Igra je bila dobro obiskana, posebno radi zabave po igri za mlade in stare radi mičnih valčkov.
Lepa hvala vsem igralkam^ In igralcem (imen ne bom omenjal, ker vseh ne vem in jih je preveč), ampalt rečem, da so vse vloge bile izvrstno rešene. Najlepša zahvala pa gre gospodični Mary Brince za njen trud, s tem je pokazala, da ima zmožnost. Obenem gre vsa čast družini Brince za požrtvovalnost. Upam, da Mass Brince nas zopet preseneči s kakšno zanimivo igro.
Ne smem pozabiti tudi našega č. g. župnika Rev. A. Leskovica, ker so dosti pripomogli s spodbujanjem občinstva za omenjeno veselico. Končno gre čast našemu občinstvu ter vsem rojakom in rojakinjam iz sosednih naselbin iz Gilbert a, Genoa, Virginije, z eno besedo lepa hvala vsem sploh.
Naj omenim, da je bila omenjena veselica v korist slovenske katoliške cerkve sv. Družine in je Drinesla čistega dobička $275.42. Ni torej Čudno, da je bil veliki Eveleth Auditorium premajhen. Le tako naprej farani cerkve sv. Družine in s tem pokažimo, da v slogi je moč.
Največja uovica se je razlegala na novega leta dan, ko so naš č. g. župnik A. Leskovic naznanili pri obeh sv. mašah, da je dolg cerkve sv. Družine plačan. Ker od kar so č. g. A. L. pri nas, namreč tri leta in poli smo plačali $10.000, beri in reci deset tisoč ameriških dolarjev dolga. Gotovo bodo eni rekli, saj ga niso g. župnik sami plačali. Resnica je, ali dobrega voditelja je treba pri vsaki stvari. Mnogokrat so si morali jezik brusiti in mnogo grenko slišati, pa vse so pretrpeli in z dobro voljo je šlo vse naprej! Kakor slišim, bomo imeli zopet veselico v ravno isti namen, katero priredijo cerkveni pevci in pevke pod vodstvom or-ganistinje Mrs. M. Prebilich, ker nevem še določenega časa, potrpi-te. bomo že vse povabili na to zabavo.
Upam, da se ne bo nihče hudo-val nad tem mojim dopisom in ostajam s slovenskim pozdravom vaš - ,	*
Martin Shukle, blagajnik cerkve sv. Družine, Eveleth, Minn.
sem jako •zadovoljen. Vseh skuto je razvidno iz gori navedenih; pa j nas je sedaj tukaj kakih 15 treh vzrokov. Ker je pa naše drn- slovenskih družin. Tu je najti štvo tako nesrečno; da sestoji iz j tudi dosti druge narodnosti, celo mož (oženjenih) in samcev, zato'zamorce imamo, katerim pravi-se je primeril zadnjič sledeči slu- mo "cigani." Prav luštno je pri
čaj: Ko je eden izmed samcev govoril za ponovno odobritev predloga, to je za sprejemanje Članic, mu je eden oženjenih so-
nas, posebno pa spomladi ko cve* te raznovrstno sadno drevje češp-lje, jabolka itd. in na jesen, ko sadje dozori. Pri tej priliki se kaj
bratov zatrobil, da naj si preje rad spominjam svojih mladih let,
East Worcester, K. Y.
Poročal sem že. kakšna nesreča je zadela družino Golja, kateremu je požar uničil hišo z vse opravo in poljskimi pridelki, katere je imel v hiši in kleti. Ostal mu je hlev, živina — katero smo rešili: mrva in kokošnjak s kokoši. Zavarovano je imel hišo za $600, hišno apravo za $300, in poljske pridelke, katere je imel v kldH, za $200. Tu zavarovalnino bo dobil v par tednih.
Vsi tukajšnji Slovenci smo se posvetovali, na kak način bi najbolj odpomogli družini Golja, ki ^o je nahajala v skrajni bedi, ker
^■Krini, smo ___
dotieno staro poslopje in porabi- strani ob mo za zgradbo kuhinje ter isto zvežemo z njegovo garažo. V kratkem času smo napravili kuhinjo in garažo predelali vtoliko, da sedaj služi za spalno sobo. Družina Golja je imela stanovanje urejeno zašilo za Božič. Delali^smo cel teden in še ob nedeljah, da smo prej dokončali. Spomladi bo pa postavil novo stanovanjsko hišo.
V	imenu nesrečne družine Golja se najiskrenejše zahvaljujem vsem tukajšnjim rojakom za njihovo požrtvovalnost. Vsa angleška javnost v tukajšnji okolici se čudi naši požrtvovalnosti, katero smo pokazali napram našemu- rojaku, ki ga je zadela nesreča in smo napravili najboljši vtis pn vseh.
Na apel, katerega sem razposlal na vse rojake potom slovenskih časopisov, še je doslej odzval rojak Josip Jurkas iz Albany County in poslal dva dolarja, za Kar se mu v imenu John Golja najis-kreneje zahvaljujem.' Od drugo-rodcev sem dobil 125 dolarjev in od Ameriškega Rdečega Križa iz Worcestra pa 50 dolarjev. Poleg tega sem dobil tudi več drugih potrebnih stvari, kot obleke in živil. Vsled velike delavske krize vsepovsod nisem mogel pričakovati veliko prispevkov, ker vem, da se večina naših rojakov nahaja v veliki krizi, povzročeni vsled velike draginje in raznih stavk.
Omenim naj še, da je bil rojak John Golja preddelavec v tovarni v Cedar Rapids, Ia. Tri tedne pozneje, ko je zapustil delo v dotični tovarni,je pa nastala eksplozija v dotičnem oddelku, v katerem je bil on zaposlen in ubiti so bili vsi dotični delavci, ki so bili prej pod njegovim nadzorstvom. — Tri dni pozneje, ko mu je požar uničil hišo, se je pa opekla njegova mlajša hčerka. Otrok je prevrnil posodo z vrelo vodo in se je opekel na nogi. Ko je mati potegnila nogavlr co raz noge, je potegnila tudi komad kože z nogavico. Upanje je, da bo otrok ozdravel v najkrajšem času.
V	imenu družine Golja se naj-iskreneje zahvaljujem družini J. Martinčičevi, ki je prepustila stanovanje prvi družini, dokler nismo napravili novega stanovanja.
Naj še pri tej priliki omenim, kako nas skubijo razni prekupčevalci poljskih pridelkov. To se najjasneje kaže v sledečem dogodku: V tukajšnjo naselbino sta prišla dva prekupčevalca za krompir in sta plačevala bušelj po 90 centov. Ne dolgo .potem je pa prišel v tukajšnjo naselbino nek drugi trgovec, Coon iz Schenectady, N. Y., ki je vzel v najem neko tukajšnjo prazno poslopje za pet let. Pričel je takoj kupovati krompir od farmarjev in plačuje bušelj po $1.75 in je rekel, da farmar mora dobiti toliko za svoje pridelke, kot so v resnici vredni. To je tudi naše mnenje, ker vemo, da sta nas prej omenjena prekupčevalca nesramno odirala, ker sta plačevala tako po ccni krompir, ki sta ga pa potem za dvakratno ceno prodajala naprej. Konsumenti itak morajo plačati ceno, katero jim narekujejo prekupčevalci. Vsled tega bi bila zelo potrebna zadruga, ki bi oskrbovala distribucijo živil di-erktno od farmerjev konsumen tom, od česar bi imeli vsi dobiček.
Cesta, ki drži iz tukajšnje naselbine skozi Decatur v Worcester, N. Y., bo po sklepu seje okraja Otsego tlakovana. Okraj bo pri speval tri četrtine stroškov in občina (Township) Worcester pa eno četrtino. Ta ccsta pelje mimo slovenskih farmarjev in to jim bo v veliko korist.
S pozdravom
John Znlich.
Tukaj so se prvi naselili leta 1565 in so kmalu zatem sezidali to mesto. Vsled tega je mesto St. Augustine zelo znamenito, ker je najstarejše mesto v Združenih državah, staro že nad 350 let. V tem mestu je tudi prva hiša, katero so pred 355 leti postavili. Najbolj zanimivo je pa trdnjavsko obzidje, katero so Španci v prvih letih zgradili, o-ziroma tmalu zatem ko je bila Amerika odkrita. To ozidje je tako mojstersko in trdno narejeno, da se mora vsakdo čuditi, 'kajti stalo ;bo lahko Še tisoč let.
Kolikor sem se prevozil v Floridi, sem našel najmilejši zrak ter podnebje tukaj v St. Peters-burgii. Tukaj ostanem do aprila ali maja. Tufkaj solnce sije vsakdan; toplomer pa kaže 50 stopinj gorkote po noči, 85 pa o-poldne, in tq je vsak dan jedna-ko po zimi. Tukaj je jako dosti ljudstva iz severa ker je zdrav zrak. Mesto St. Petersburg jc znano,-kot južno zdravišče za bo-lane na pljučih, naduhi revma-tizmti, in kater. Ako pride tak bolnik semkaj, se lahiko kmalu o-zdiravi brez doktorja in brez zdravil. Zares, to je čudežna dežela! V Floridi ni nobenega hrib-, čka; vse ozemlje je tu tako ravno kakor morje. —
Dragi mi rojaki po širni Ameriki! Že več let sem v trgovini in seveda sem se trdno držal svoje trgovine. \rečkrat sem tudi že mislil, kako bi mi ameriški Slovenci napredovali? Zdaj sem pa na počitnicah v tem kraju, kjer rasejo oranže, limone, banane, kako, pineapples itd. Tukaj nimam sedaj druzega posla, kakor da so izprehajam in premišljujem razne stvari. Zdaj Vam pa hočem omeniti, kaj sem sedaj tukaj izštudiral in sicer:
Vsak narod ima svoje kupčuj-ske družbe, ki se bavijo z izvozom ter uvozom raznih pridelkov, samo mi Slovenci ( smo še zadnji v tem oziru. Zdaj je prišla ura in čas, ker je slovenski narod rešen v stari »domovini. Zdaj je čas, da se mi Slovenci v Ameriki zbudimo in ne dopustimo, da bi židje ter grdi polentarji ropali naš narod v s tarem kraju. Zdaj je napočil čas, da se mi stari Slovenci v Ameriki združimo ker imamo skoro vsak nekaj plesnje-vih dolarčkov na strani — ter gremo rojakom v stari domovini na pomoč. Zdaj je lepa priložnost, da bi organizirali slovensko družbo, ali korporacijo ki bi la-lko spravila skupaj kakega pol milijona dolarjev v 30 dneh. S to svoto bi kupili volno, bombaž, olje petrolej, platno, kože u-snje, sladkor, poljedelsko orodje itd. To bi lahko tukaj po ceni kupili in poslali v staro domovino a ne zastanj, temveč bi to robo prodali -tamošnjim trgovcem' po zmerni ceni. Na ta način bi našega ljudstva ne odirali drugi trgovci ali tuji narodi; mi ameriški Slovenci tbi pa pri tem lahko naredili še nekaj dobička pri pri tem za naše rojake delničarje.
Ako ta moj predlog, ali nasvet zanima kakega Slovenca, naj se meni pismeno zglasi. Vzemite si mesec dni počitnic in pridite semkaj v našo gorko dolino, pa se bomo kaj več o tem pomenili. Lahko se pa o tej zadevi še kedo drUgi oglasi v tem ali drugem listu, saj je vendar v Ameriki tudi dosti slovenskih trgovcev, podjetnikov, in celo rojakov, zainteresiranih po bankah.
S pozdravom do vseh članov KSKJ.
Math Mayer, 727 Kinyon Str. St. Petersburg, Fla.
Tas udani in ponesrečeni sobrat
John Novak,
Box 2}8, Glencoe, Ohio.
St. Petersburg, Fla. 2. jan. 1919. Cenjeno uredništvo Moja želja je, nekoliko opisati državo Florido, kar mislim, da ibo dosti naših rojakov zanimalo.
Kmalu bo že dva meseca, kar sem odpotoval iz moje domovine Kansas City, Kans s svojo 17-let-no hčeriso sem v Florido. Tukaj smo se precej prevozili po več krajih Floride, kjer sem videl dosti zanimivih in lepih južnih mest, kakor tudi kmetij. Far-marsko zemljo tvorijo ponajveč sami vrtovi, nasajeni z oranžami. Ta zemlja se prodaja blizu mest po en tisoč dolarjev en aker in če jc prazna zemlja od $100 do $300. Od deset do dvajset milj
ZAHVALA.
Spodaj podpisani se iskreno zahvaljujem vsem članom in članicam doli omenjenih društev K. S. K. J. za prostovoljne prispevke, in društvom, ki so mi kaj darovala iz svoje blagajne. Priskočili ste mi na pomoč v skrajni sili in bedi.
Društva, od katerih sem prejel darovano podporo, so sledeča:
Vsem onim, ki so poslali zaboje v Jugoslavijo, izven Clevelanda.
Najprvo se vsem pošiljateljem lepo zahvaljujemo za potrpežljivost, katero so imeli, ker niso toliko časa slišali od nas. Verjemite nam, da bi vam radi že prej kaj sporočili, toda je bilo nemogoče. Pošiljate v nam je dala toliko o-gromnega posla, da nismo mogli se ozirati na posamezne zahteve po rezitih.	*
Sedaj je stvar končana in v redu. Parnik je odplul 7. januarja iz New Yorka. Imenuje se 'Ed Moss' in je last United States Transport, plove pod ameriško zastavo in gre naravnost v Trst.
Da parni kni prej odplul, sta dva vzroka: Prvič nekateri rojaki, ki niso poslušali naših,na vodil ter so nam povzročili ogromno nepotrebnega pisanja, predno smo njih zaboje spravili v red. 272 zabojev je bilo treba v New Yorku prenoviti, popraviti. Zavreči jih nismo hoteli, ker nam je žal ljudi, zatorej smo na stroške te pošiljatve dali vse popraviti, da je v dobrem redu in sposobno za prevožnjo. S tem mislimo, da smo mnogim u-stregli, dasi se je raditega stvar zavlekla.
Drugi vzrok je premogarski štrajki radi katerega so bili preklicani trije parniki, namenjeni da sprejmejo naše blago. Parnik bi imel prVotno odpluti 8. decembra, kar je bilo nemogoče, ker niso bili zaboji v redu. Pozneje je bil dolbčen dan 16. dec., potem 18. dec., potem 26. dec., toda vsi trije parniki so bili odpovedani, ker niti eden ni mogel dobiti premoga. Na energično posredovanje Mr. Kubelke od Checho-Slovak Commercial Commission ter na vladno posredovanje kongresmana Hon. Charles A. Mooneya je končno United States Shipping Board dal na razpolago parnik "Ed Moss" in pošiljatev je šla naprej.
Ako pomislimo, da znaša vsa pošiljatev približno 3600 zabojev, in da smo vse spravili skupaj iz cele širne Amerike, iz najmanjših kot največjih naselbin v teku dveh mesecev in pol, če pomislimo na silne neprilike s premogom, na o-gromno korespondenco, tedaj smo prepričani, da je šla vsa pošiljatev jako hitro naprej.
Režite smo začeli pošiljati vsem strankam dne 7. januarja. To bo vzelo tri tedne najmanj, predno bodo razposlani vsi tisoči rezitl. Torej prosimo potrpljenja. Mi, kar nas je tu, delujemo neprestano in vsi brat je Jugoslovani, ki so poslali zaboje, naj nam popolnoma zaupajo, da posvetimo vse svoje moči in čas, da jim ust režemo in naredimo vse v njih prid. Prosimo vas torej, ne nadlegujte našega urada z neprestanimi pismi, kajti s tem povzročite, da z delom ne moremo naprej.
Celo pošiljatev je prevzela za prevoz čeho-slovaŠka vlada. Parnik gre naravnost v Trst, in odtod se pošlje blago po železnici v Ljubljano, kar je za Slovenijo, v Zagreb, kar je za Hrvate, v Sarajevo kar je za Srbe oziroma Srbijo, Čr-nogoro, Bosno in Hercegovino. Vlak, ki bo vozil pošiljatev iz Trsta v naše kraje, bo spremljan od češkega vojaštva in dobro zastražen. Tudi v Trstu enako. Vsa pošiljatev jc zavarovana do Ljubljani proti izgubi, tatvini in nesreči Izmed vseh tisočev zabojev smo jih zavrnili le 14, ker so bile bokse tako sipke in male, da jih zavarovalna družba ni hotela garantirati, torej smo morali vrniti. Tudi te rojake pravočasno obvestimo. Sploh prosimo vse rojake, naj nikar ne pišejo na nas, kajti mi sami skrbimo za vse, in bo vsakdo ob času dobil tozadevno naznanilo od nas
Iskrena hvala vam, bratje Jugoslovani, ki ste se tako plemeni to spomnili svojega siromašnega naroda v domovini. Deležni boste
na strani in dali našim kom izvanredne olajšave i nosti pri spremijevanju zabojev. S seboj imajo pisma ameriške vlade, v katerih se prosijo vsi ameri-§ki k9nzuli, da nam povsod pomagajo.
Iskrena hvala jugoslovanskemu poslaniku v Washingtonu, gosp. Slavku Gruiču, ki je preskrbel za brezplačno carino in vožnjo v stari domovini ter g generalnemu konzulu Pupinu v New Yorku ter vsem uradnikom. Narod bo znal ceniti to naklonjenost. • Iskrena hvala g. V. J. Kubelki, od češko-slovaške trgovske misije, ki se je neprestano trudil za pro-speh pošiljatve. Konečno iskrena hvala vsem, kiso pomagali pri tem ogromnem delu. Kdor hoče naše zastopnike, ki nadzorujejo našo pošiljatev v stari domovini, doseči s pismom, naj piše: Frank Jak-šič. Skladišče Balkan, Dunajska cesta, Ljubljana, Jugoslavija, S. H. S., Europe.
United States Relief Shipment Louis J. Pire, predsednik. Frank Hudovernik, tajnik Anton Grdina, blagajnik
Pisma iz stare domovine.
da so mu odrezali eno re-
Vsega skupaj je bil v bolnišnici 13 mesecev, potem so ga kot neporabnega odpustili.
Veliko smo prestali v teh strašnih letih lakote, mraza, žeje, zaničevanja in preganjanja, posebno proti koncu ni bilo več za prestati pod avstrijsko vlado.
Vprašate tudi, koliko je ubitih iz naše vasi? Vemo samo za štiri, da so mrtvi: Francetov Tone, UnkoV Andrej. Cenetov Jaka, in Francetovega Toneta France. Pogrešajo se pa trije, da se nič ne ve kje so: Kozina, Heravar Lovre in Unkov Tone in štirje so še v italijanskem vjetništvu.
Sedaj vas še enlkrat pozdravljamo in se Vam še enkrat najlepše zahvalimo za poslani dar.
Z Bogom!
Društvo št. 1 $3.75; št, 2 $2.50; št. 4 $3.40; št. 5 $3.00; št. 23 $3.30, j tisočerih blagoslovov od strani si-št. 30 $5.00; št. 40 $5.00; št. 41|rotic, starie, siromakov bratov in
$3.40; št. 44 $6.50; št. 50 $5.20;jsester vaših. Storili st« svojo ple-št. 52 2.20; št. 57 $2.50; št. 62 $3; menito narodno dolžnost, št. 63 $3.90; st. 70 $3.00; št. 78 Iskrena hvala na tem mestu $3.65; št. 79 $5.00; št. 95 $4.20; Hon. Charles Mooney," kongres-št. 103 $8.75; št. 105 $5.50; št. 112 manu iz države Ohio, ki se je ve-$3.00; št. 121 $3.00; št. 132 $3.00; liko trudil in žrtvoval denar, čas št. 162 $3.12.	'in svoje posle, da je šlo vse hitre-
ZAHVALA.
Rojak John Jerina v North Chicagu je nam doposlal naslednje pismo za objavo Blatna Brezovica, 16. dec. 1919. "Predragi ameriški rojaki!
Sprejmite najprisrčnejše pozdrave iz /rtare domovine od nas, invalidov.
Sporočamo Vam, da smo prejeli Vaše pismo in tudi dar, ki ste nam ga poslali 1064 kron in se Vam najprisrčneje zahvaljujemo vsem skupaj, darovalcem in nabiralcem.
Pišite, da bi radi zvedeli, kako se nam" je godilo na bojnih poljih in po bolnišnicalh ? Zato Vam hočemo nekoliko ob kratkem opisati. Če bi človek hotel vse to natančno opisati, bi bilo treba mnogo časa in papirja.
Pošiljali so nas »po vseh bojiščih, kamor so nas mogli, ker Slovenec je bil vedno prvi za v ogenj, ker ga ni bilo nič škoda. (Pred vojno je bil pa zadnji! Op. stavca.) Jfemci in Mažari so bili gospodje in mi pa hlapci, ter še slabši. In to je bilo najhujše, ker smo morali iti v boj za naše sovražnike.
u
Jaz Ivan Pleško sem bil poklican meseca julija 1914; v dveh mesecih sem bil poslan v Galicijo ; tam sem ostal 2 meseca. Ker je bil grozen mraz, nismo imeli ne strehe, ne nobene stvari. Sp%li smo v snegu brez jedi in pijače. Nazadnje sem ozebel v prste na rokah in nogah;-potem so me poslali v bolnišnico, kjer sem ostal 4 mesece in kjer so mi nekoliko prste prikrajšali. Ko sem nato o-zdravel, so me zopet poslali k polku; saj za tam je bil vsak dober, da je imel le dve nogi; zato sem bil tudi jaz dober, čeprav sem imel prikrajšene prste. Nato so me novembra 19-16 gnali na italijansko fronto, kjer sem bil 22 mesecev. Tukaj pa ni bilo mraza, ampak jeklena toča vsalk dan. Tudi mene je slučajno zadela ena debela ravno v glavo, .tako, da sem imel skoraj zadosti. Ležal sem v nezavesti dva dni. Bil sem operiran, da so mi vzeli krogi j o iz glave; potem so me poslali v bolnišnico na Dunaj, kjer sem bil 12 mesecev; nazadnje so me vseeno spoznali, da ne bom ve^ sposoben za vojaka in so me poslali domov.
In Jerina Franc je bil na bojnem polju, bolj kratek čas; samo dva meseca v Galiciji, kjer je prejemal dobrote, kakor vsi drugi; Bil je tudi ranjen od granate v glavo; odneslo mu je en kos črepinje »8 cm na dolgem in 2 na široko. Bil je najprvo v neki bolnišnici na Ogrskem, kjer se mu je posebno slabo godilo, potem je prišel na Dunaj, kjer je bil opiriran. Vsega skupaj je bil v bolnišnici eno leto, naikar so ga kot nesposobnega poslali domov.
In tretji, Gostiša Franc je bil ves čas na italijanski fronti je skupaj 25 mesecev. Ranjen je bil od težke granate na več krajih; levo roko je imel trikrat prestreljeno in na levi strani v prsih ravno pod srcem. Prvič je bil operiran takoj drugi dan na roki, potem so ga
Ivan Pleško.
Franc Gostila.
Franc Jerina.
Darovali so:
Frank Opeka, $5.00; raukF Jerina $3.— ; John Jerina $2.25; Po $2.00: Frank Ogrin, Josip Heraver, Frank Malavašič, Fr. Petkovšek, in Frank Jeraj. Jo-hana Skubic $1.50. Po $1.00: Jo sip Drašler, Frank Gostiša. Fr-Mušič, in Josip Drašler. — John Cankar 75c. Po 50 c: Alojz Lah, John Varšek, in John Hladnik.
Frank Jeraj in John Jerina, nabiralca.
Sobrat Anton Bonač v Wau-kegan, 111., nam piše sledeče:
Prosim, da priobčite sledeea tri pisma mojih dragih iz stare domovine. Eno pismo od brata Ivan-a Bonač sem prejel dne 23. dec., tako tudi od sestre Marije, omož, Grum. Označena je najbolj omilovanja vredna ker dela njen mož kot železniški čuvaj, pa mora sam svojih devet o-trok sebe in ženo preživljati. Res čudno življenje!
Jaz sem poslal v stari kraj po g. Fr. Hudo verniku zaboj težak 290 funtov; gotovo bodo ve&eli, ko prejmejo to blago.
Pripomniti je treba da je živel brat Bonač za Časa umora avstr. prestolonaslednika v Sarajevu, zdaj pa živi v Zemunu.
I.
Zemun, 23. nov. 1919.
Dragi mi brat Tone!
V prvi vrsti se ti javljam, da sem še živ in zdrav hvala Bogu in zdravje tudi Vama želim prav iz srca.
Naznanjam ti svojo, nad vse žalostno usodo, da mi je moja ljubljena žena dne 21. oktobra t. 1. umrla vsled nagle smrti; sedaj je sestrina hči Pepca pri meni za nekaj časa, potem se bo pa omožila, ker je že zaročena v v Ljubljani. Jaz pa ostanem gotovo še naprej sam, če ne bom dobil morda kake stare krevlje, ki me bo "sekirala."
Mi smo se od leta 1914 štirikrat selili, naposled smo pa prišli semkaj v Zebun. Jaz delam v Belgradu, eno uro od tukaj, kjer stanujem; plača je prilično dobra 112 kron na dan ($1.12 amer. veljave po sedanjem kurzu. Op. ured.) ali je vse tako strašno drago, da ne morem nič prihraniti. Da bi sfe primerno oblekel ko -mi je žena umrla, sem potrošil do K 2000; zdaj sem mislil zopet nekaj obleke in obuvala kupiti pa ne gre, ker je vse tako drago. Par čevljev s strakovi velja od 350 K do K 400—, ena obleka K 1000 do K 1500 ena srajca K 100, spodnje hlače K 100—; klg moke K 10—; mast K 40-^15; goveje meso K 24; svinjsko meso K 22; sladkor K 50; liter petroleja K 24—30; klg kave K 100; itd.
Dela je sicer dosti, ali je vse drago za živeti; če mi moreš od tam kaj čevljev poslati in obleke; pa mi pošlji prej račun, da ti denar ponijem, ker tako blago je pri vas gotovo bolj poceni, ali mi pa pošlji po povzetju, da bom tukaj plačal. Tukaj je blago ničvredno in vse preležano. Jaz i-mam par tisoč kron, pa to ni vse nič dandanes. — Snega še nimamo tukaj, mraz pa je, Franca mi je pisala da prideš na sp6« mlad domov; zelo se tega veselim.
Moram ti tudi omeniti drugo nesrečo, da sem na desno oko o-slepel že pred tremi leti.
S srčnim pozdravom tvoj brat
Ivan.
, n
da sem ga
Ker nisi pisal: toliko časa nisem ker je pismo na stalo. O denarju še tudi pripovedujejo, da narna pošiljatev veliko kakor pa pismo.
Dragi Antoii! Ti ne veš si razveselil svojo mater s tem pismom! Zdaj si mislijo, da je vendar še en človfek pod milim nebom, ki jim je pripravljen pomagati v ljjih sili, to je njih dragi sin, tam v daljni Ameriki. Kako so t^ hvaležni! želijo ti zdravja in ljubi Bog naj ti tisočkrat. povrne, kar boš za nje dal. Mati so že tako opešali, da že več let še okoli hiše / palico ne morejo iti. Draginja je pri nas neznosna:
Kava kg 65K. Za cuker pa ne vemo kje je, že 4 mesece ga nismo nič dobili; pa Bog ve, kedaj pride, zato tudi cene ne vemo. Draginja postaja vedno večja, petroleja in usnja se nič ne dobi, moka in kruh je zopet' na karte, ne vemo kaj bo iz tega; vedno j« slabše.
Ako ima tvoja žena kaj ponose ne obleke in čevljev, da jih ne rabi, kar sem pošlji, nam bo vsem prav prišlo.
Zdaj te pa prav lepo pozdravljajo tvoja mati, tako tudi jaz sestre in otroci. Z Bogom!
Marjana Turšič. III.
Brezovica pri Ljubljani, 29. nov. 1919.
Ljubi mi brat!
V prvih vrsticah te srčno lepo pozdravita, kakor tudi tvojo ženo. Zelo me je veselilo, ko si se nas spomnil.
Imam se ne prav dobro ker me že celo leto noga boli tako, da ne morem nikamor. Zdravil nimam nikakih. ker za vse ne mere biti; ako bi dala za zdravila, potem nimam kaj za živež. Ed?n zasluži za vse, namreč moj mož, drugi pa nobeden. Vseh akup^j nas je 11 oseb; in sedaj vse preživeti doma, ko je tako grozna draginja, veš da je težko in še čedalje večja je, blagor se tebi, ker si v tako dobrem kraju in zadovoljen bedi s svojo srečo.
Prav iz srca (bi ti bila hvaležna, ako bi nam hotel kaj pomagati, pomagaj mi, ker sem- največja reva kar nas je bratov in sester. Nikdar si nisem nadejala, da me bo kedaj .taka nasreča trla. Pošlji mi saj nekoliko, pomoči: blaga za obleko, in čevlje ker tukaj, po pravici povedano jaz jim ne. morem nič kupiti. Najmlajša moja hči je stara 5 let, druga 10 let, tretja 14 let, četrta 19 let, ena 21 let najstarejša pa 25 let in fantje so trije, najstarejši je invalid ima čisto pokvarjeno nogo, da ni za nobeno delo, star je 23 let; potem sta še dva mlajša 12 let in drugi 13. Sedaj veš, d* jih ni malo in vse preživeti je zelo težko. Moja 19 letna hčerka me je lepo prosila, da bi ji ti poslal eilo obleko in par čevljev st. 37, pa eno "šerpo", ker ona bi bila tudi rada šla v Ameriko, da bi tam kaj prislužila.
Naznanjam ti. da je sestra Ivana umrla v bolnišniei še 18. sept.
Iskreni pozdrav od nas vseh, tvoja sestra Marija Grum.
Nekaj izvanrednega, — ali ni r«?
To jc gotovo, da se mora vsak stroj držali čist, da se nam nekega dne jae vstavi. Ako Vi dobro čistite vaš automobil, enako ne smete pozabiti, da je tudi Taš želodec treba očistiti enako kot mašino ali stroj. Trinerjevo ameriško grenko vino je najboljše čistilno zdravilo za slabo prebavo, zaprt-nico, pline, glavobol, slabe spanje, vse se zgubi in odide, kakor hitro so čisti vaši notranji deli telesa. Ni čuda, fe^aj veliko tisočev naših odjemalcev je zadovoljnih s Trinerjevimi zdravili, Mr. M. Ne-try, P. O. Box 71, Oakley, Mich, nam je pisal decembra 6: "Jaz vživam vaše slavno zdravilo A-meriški eliksir grenkega vina že več let in sem zelo zadovoljen s njim enako tudi s Trinerjevim Linimentom, ki je hvalevreden, še posebno koristen za otaple mišice." Vaš lekarnar ima sedaj po pregledovanju polno zalogo Tri-nerjevih zdravil, samo pojdite vi njegovo prodajalno in se prepričajte. Joseph Triner Company, 1343—43 So. Ashland Are., Chicago, 111.
leto, pa vpišite svoje sinove in hčer«*vnaš aktivni oddelek!
Vsem mladim s* noro pristopita Članom in članicam kličemo v
Prisrčno pozdravljeni in dobro došli naši mladi sobratje in sosestre!	UREDNIŠTVO.

Obračamo se do Yas z nnjno
GRAND
OFFICIAL ORGAN of the
CABNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
_lamed every Wednesday.	-__
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Unfion of the United
States of America.
1961 Weal 22nd Place,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Por Members, per year. For Nonmambera For Foreign
Subscription pričet
Countries.
$0.96 , 1.50 . 2.00
»81
Veselo znamenje.
POZDRAVLJENI NAŠI MLADI SOBRAT JE IN SOSESTRE!
Dasiravno so neprijatelji nase K. S. K. J. že večkrat povdarjali, da gremb rakovo pot, da se bliža naši podporni materi smrtna ura m da bo naša podporna organizacija propadla iz teh in drugih vzrokov — vendar še živimo, krepko dihamo, vstajamo in zabijamo močne stebre za nadaljni obstoj prve in najstarejše slovenske podporne organizacije.
V koliko? se tiče finančnega napredka v minulem poslovnem letu, boste eitali čez tri tedne obširno finančno poročilo našega sobrata gl. tajnika, potem, ko bodo vse račune pregledali nadzorniki na bližajočem se zborovanju v Jolietu prihodnji teden.
Kakor zasleduje gotovo vsak glavni uradnik K. S. K. J., osobito
prošnjo, d« obvestite o tem sloven- Skupni državi ni bik) povsem lah-sko delavstvo v Ameriki in ga u * 1 skušate pridobiti za tozadevno po«
Jagoslovanska misija za proučevanje ameriških tadu-strijalnih ia poljedelskih razmer.
Napisal ameriški poslanik H. Percival Dodge.
Beograd, 27. oktobra 1919; V zvezi z nameravanim obiskom jugoslovanske misije v Združene države mi je jugoslovanski finančni minister, g. Veljkovič, s katerim sem se danes razgovarjal, dal sledeče informacije glede te misije:
Vlada je že dolgo želela poslati tako misijo. Finančna delegacija jugoslovanske vlade v Parizu jo je priporočala in vlada je zvedela, da tudi angleška, francoska in italijanska vlada odpošilja take misije Kabinet je zato sklenil odposlati misijo v Združene države in upalo se je, da bi mogli člani misije odpotovati že tekom treh tednov. Osobje misije ni še popolnoma določeno, ali bržkone bo imela misija 15 delegatov, na čelu katerih bo bržkone g. Popovič ali pa g. Cvijič. Prejšnji je bil političar, nekdanji poslanec in minister, in je bil sedaj na čelu srbskih poljedelskih zadrufc. Mimogrede rečeno, on je pred kratJkim ustanovil novo politično stranko — agrarno stranko. G. Cvijič je bil slaven geograf in profesor, in v zadnjem času tehnični svetovalec jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci.
Drugi Člani misije bodo bržkone dr. Ninčič, pripadnik Srbske Staro radikalne Stranke in prejšnji finančni minister, in g. Marink o -vir, pripadnik Srbske Napredne Stranke in tudi bivši minister. Oba ta gospoda sta ugledna politiČarja. Misija bo vsebovala zastopnike finančnega, trgovinskega, poljedelskega in naočnega ministrstva, kakor tudi trgovskih zbornic, industrijalno poljedelskin ih obrtnih organizacij. Ti zastopniki bodo izbrani iz vseh delov države, zlasti iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, tako da bo misija zares reprezentativna. Z misijo bosta prišla v Ameriko tudi dva srednješolska
profesorja kot odposlanca naučnega ministrstva ki bosta obiskala najbolj merodajne "norfnal schools" v Združenih državah. Naučni minister je slišal veliko dobrega o metodah v ameriških "normal school*' in želi izvedeti še več, tako da bi mogel uvesti nekatere izmeh teh me tod v jugoslovanske šole.
Za proučevanje ameriških trgovskih, industrijalnih in poljedelskih
metod.
Misija, sama na sebi, želi stopiti v zvezo z ameriškimi trgovci in
gl. tajnik, kakor sledijo skupnemu gibanju Jednote uradniki krajev-	RHpVBMpVpPHI	■
nih društev in vse članstvo, tako je gotovo tudi pri srcu življenje naše finančniki, ogledati si trgovska, industnjalna m obrtna podjetja m podporne organizacije uredništvu "Glasila", kojega naloga in namen videti nekaj ameriških poljedelskih metod. Njen namen ni dobiti le m-
---— -	formacije v svrho posnemanja pri enakih jugoslovanskih podjetjih
(_______* 1_J!_____1.J______-----^»uliilrnila +/V
marveč tudi vpogled v način ameriškega poslovanja in produkcije ter d«	vsem piirtaH*	življenje sploh, kar utegne olajšati prihodnje stike med
. . .	1 • .___I VHm.nmn« rl*«uiromi in .1,1
je pospeševati in delati za procvit K. S. K. J.
Z velikim veseljem in navdušenjem moramo ponovno naglašati
" ~ S. K. J. krepko diha navzlic vsem prestalim. - —. T^T T«	—-	.	, P v I
zaprekam, okoliščinam m oviram. Ako zasledujemo samo eno dejstvo, | Združenimi državami m Jugoslavijo. Druga m morda najvažnejša to ie pristop novih članov k naši Jednoti, lahko rečemo, da stopa naša svrha misije je pogajanje za dve posojili.
podporna organizacija v drugi stadij svojega življenja. Bas zdaj se	------
začenja njena čvrsta, mlada, oživljena in prenovljena življenja doba. Tekom 25 let se je že večina pijonirjev, oziroma prvih članov(ic) postarala. Zdaj, ko je združevala K. S. K. J. celega četrt stoletja to f>ijo- je dinarska valuta, ki je sedaj v cirkulaciji, dobro pokrita. Na drugi nirsko skupino, prihaja na plan in v našo sredino že druga,* aopet mla- stranj so pa aVstrijske krone v cirkulaciji, ki so dedščina avstrijskega da, agilna in močna, ki bo nam pomagala pri napornem delu, da bomo lažje korakali naprej na polju sloge, bratstva, človeko- in bratoljubja. Dokler lahko bilježimo taka dejstva, potem nam ne more nihče oporekati, da nazadujemo, dasiravno se držimo že 26. leto onih načel, ka-koršne so nam začrtali ustanovniki K. S. K. J. , •
Da je temu resnica, bomo v naslednjih vrsticah črno na belem dokazali. ,	^ » t
Uredništvo "Glasila" navdaja zadnji čas sleherni mesec pri objavi rzprememb članstva veliko veselje, ko vidi, da stopa naša slovenska mladina v tako lepem številu pod zastavo naše dične Jednote. Seveda so nam dobrodošli tudi že ibolj priletni člani in članice. Dejstvo je pa in fakt, da so edinole mladi člani naša opora, steber m bodočnost. Ko nas ne bo več med živimi, bodo naši potomci ali zanamci sledili lepim zgledom svojih starišev pod Jednotino zastavo. Še neko drugo korist imamo pri obilnem sprejemanju mladega članstva. Čim več je mladih članov pri kaki podporni organizaciji (n. pr. od 16—20 let) tem manjša je njena posmrtninska obveznost, ker mladi člani običajno dalj časa žive, kot priletni. To vpliva tudi pri sestavi solventno sti organizacije same.	.. v
Ne samo mladi člani od 16—20 let, ampak tudi mlajši pristopajo marljivo k naši Jednoti; menimo namreč naš Mladinski oddelek, 'ki šteje že nad 500 (pet tisoč) članov Obojega spola. Od obstoja tega oddelka (2V2 leti) nam jih je kruta smrt primeroma malo ugrabila, samo 7C kar je gotovo zadovoljiv pojav.
Te dni smo sestavili naslednjo kratko poročilo na podlagi uradnih naznanil gl. tajnika, koliko članov v razni starosti je pristopilo k naši Jednoti tekom zadnjih treh mesecev: oktobra, novembra in decembra Tc nove člane smo razdelili na šest starostnih razredov in sicer'stare 16, let, 17, 18, 19, 20 in nad 20.
Meseca oktobra, novembra in decembra 1919 je pristopilo h K. S K. J. skupaj 153 novih članov in članic in sicer 73 moškega, 80 pa ženskega spola. — Škoda, da je ženska enakopravnost pri K. S. K. J. pri minulem splošnem glasovanju propadla. Ženske gredo moškim z lepim zgledom naprej! — Od gori navedenega gkupnega števila je bilo 97 novih članov izpod 20 let starih, 56 pa nad 20 let; torej je v zadnjih troh mesccih pristopilo s»koro še enkrat toliko novih članov starih od 16—20 let. kakor pa vseh drugih od 21.—50. leta. Samo teb pet mladih letnikov 16, 17,.18,19, 20, prekaša 29 drugih. Ali ni to res veselo znamenje?
Tukaj navajamo starostno razdeibo novih članov v zadnjih .treh mesecih:
^lei-eca oktobra 1919 je pristopilo k naši Jednoti 18 članov (ic) starih po 16 let; 5 članov(ic) starih po 17 let; 8 članov(ic) starih po 18 let; 4 člani (ice) stari po 19 let in en član star 20 let. Nad 20 let starih je pristopilo navedeni mesec 19 članov (ic) . izpod 20 let pa 36; skupaj je pristopilo minulega oktobra 21 moških in 34 ženskih.
Meseca novembra 1919 je pristopilo k naši Jednoti 16 članov (ic) starih po 16 let; 6 članov(ic) starih po 17 let; 4 po 18 let; 2 po 19 let in 2 po 20 let. Nad 20 let starih je pristopilo ta čas 24 članov(ic), izpod 20 let pa 30, torej skupaj 54; od teh je bilo 29 moškega, 25 pa ženskega spola.
Meseca decembra 1919 je pristopilo k naši Jednoti 16 članov (ic) starih po, 16 let; 8 po 17 let; 3 po 18 let; 1 19 let in 3 po 20 let. Nad 20 let starih je pa pristopilo 13; torej skupaj 44; od teh je bilo 23 moških in 21 ženskih.
To je kratko poročilo samo za minule tri mesece. Zanimalo nas bi pa poročilo glavnega tajnika, če bi nam podal v svojem prihodnjem poročilu natančen izkaz novo pristoplih članov na podlagi naše, gori navedene tabelice. — Prepričani smo, da je zadnje leto in morda tudi že prejšnje pristopilo h K. S. K. J. več mladih, čilih in čvrstih članov in članic, kakor pa priletnih, ako se oziramo samo do 16.—20. leta starostno dobo in tako naprej.	' .	* ,	>
Dalje moramo bilježiti veselo vest, da bo to število' po naši sodbi še vedno bolj in bolj naraščalo. V Mladeniškem oddelku je namreč sedaj že lepo število članov, ki so dosegli, ali ki dosegajo 16 leto starosti. Vse te moramo pridobiti v aktivni oddelek! Ni eden mladenič, mladenka, ki je spadal v naš Mladinski oddelek se nam ne sme izneveriti. Lepo priliko imajo ti mladi novi člani za prestop, ker plača Jednota iz blagajne Mladinskega oddelka zanje $2.75 za vse prestopne stroške.
Starimi! Sobrat je iri sosestre 1 Vaša sveta dolžnost in naloga naj bo, da vpišete svojo deco v Mladinski oddelek, ko pa enkrat doseže 16
možno akcijo. ^
Nje zahtevamo, ampak prosimo pomoči. Do ameriškega slovenskega delavstva se obračamo, ne kot socialisti do socialistov ali kot klerikalci do klerikalcev, marveč kot zastopniki delavcev in delavstva.
Ne moremo gledati bede, ki je prišla nad na3bednejše izmed bednih: na bolne delavce in njihove svojce. Predstavite si zdravnika praznih rok ob postelji bolnika, ali babico brez vsakih pripomočkov; zamislite se v položaj ponosrečen-ca ob drdrajočem stroju, ki mu tovariši ne -vedo najprimitivnejše pomoči, pa Vam bo takoj vse jasno.
Zato prosimo, nujno prosimo da nam pomagate!! Nujno rabimo obvez vseh vrst in bombaža. Za denar nam ni, ker nam znjim ne more biti pomagano.
Morebitne pošiljatve je nasloviti na "Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani"; če le mogoče tako, da se stroški znižajo in prihrani carina, ki je ogromna.
Priobčite to, prosimo, ameriškemu slovenskemu delavstvu. Storite vse, kar je v Vaši moči, da bo akcija uspela. Sila je velika!!
Zahvaljujoč se vnaprej za Vaš trud, bilježimo s pozdravom;
N. Petejan, 1. r., ravnatelj Kocmur, 1. r., tajnik.
Mih. Rožanc, 1. r., načelnik.
Dr. Košenina, 1. r., zdravnik v osrednji blagajni.
Opomba uredništva: Prispevke sprejema tudi uredništvo "Glasila", ki bo izročilo nabrano svoto na pristojno mesto za nakup potrebnih obvez, bate i. t. d.
Prvo leto našega obstanka v
Dvojno posojilo.
Eno posojilo bi služilo v zasiguranje nove dinarske valute, ki bo izdana v svrho odkupa avstrijskih kron. Minister je meni razložil, da
gospodstva, popolnoma nepdkrite. Preiskava, uvedena minolo spomlad, je pokazala približno osem bilijonov kron v državi, ali ta svota je od tedaj bržkone narasla. 1 <
Dejanski se ceni, da je sedaj v cirkulaciji dvanajst do trinjast bilijonov kron. Kmalu se bo zahtevalo oznamkovanje vseh kron in ob tej priliki se bo izvedela natančna svota kron v Jugoslaviji. Način izmenjave kron v dinarje še ni definitivno sklenjen. Ako se bodo krone izmenjale v dinarje na primer na podlagi treh kron za en dinar, bo treba preskrbeti za tO, da ima ta novi dinar primerno pokritje, dasi ni treba, da bi bilo to pokritje ravno metalično. Minister je mnenja, da bi moglo to pokritje obstojati iz kreditov, in da ibi se moglo izposlo-vati kredit za $100,000.000 od ameriških sindikatov nalašč za to, da se zajamči nova valuta. Na tak način bi se ne odtegnil nikak resnični denar iž Združenih držav.
Drugo posojilo bi služilo za rekonstrukcijo države; to je za gradnje in popravljanje železnic, cest, mostov, javnih zgradb in dejanski za to, da se vzpostavi dežela zopet na lastne noge in preskrbi s potrebno gospodarsko opremo za nadaljni razvoj. Znesek tega posojila je odvisen od tega, kar bo mogoče dobiti. Večji del tega posojila bo potrošen v Združenih državah za nakup mraterijala. Del istega bi se rezerviral za pridobivanje kreditov za kvalificirane jugoslovanske trgovce, želeče nakupovati blago v Združenih državah. Na tak način bi tudi to posojilo odtegnilo le malo gotovine iz Združenih držav.
Ako bi ameriški finančniki zahtevali posebne garancije, bi bil miuister ponuditi tako jamstvo, ki bi se zdelo primerno. Jugoslovanska vlada more v tem pogledu ponuditi jako veliko z ozirom na državna posestva. Tu so obširni gozdovi, rudniki in razne druge koncesije. Tu sc tudi državne železnice.
s Polje za ameriško podjetnost.
Važen vpliv te misije na prihodnje trgovske stike med Združenimi državami in Jugoslavijo je brezdvomno jako velik, in usojam si izražati nado, da bodo ameriški faktorji nudili tej prvi jugoslovanski misiji svoje vrste vse mogoče olajšave jpa dosego njenega cilja. Upam, da se bo misiji posrečilo izjtoslovati primerna posojila, ki so brez-' dvomno nujno potrebna tej deželi. Dasi je Jugoslavija sedaj v škripcih, ona razpolaga ž velikim in skoraj nedotaknjenim naravnim bogastvom, ki bi moralo biti več 'kot zadostno jamstvo za posojila. Kakor hitro se dežela vzpostavi na noge s pomočjo ameriških posojil, jaz verjamem, ne le da bodo tukaj odprta razsežna tržišča za naše blago, ampak da bo v deželi sami ustvarjeno široko polje za ameriško podjetnost. Kako stvari sedaj stojijo, neugodna menjalna vrednosf in. pomanjkanje kreditnih olajšav ovirata naše trgovske interese in sta v korist angleški in francoski podjetnosti.
(Opomba uredništva "Commerce Reports" kablogram ameriškega ministra v Beogradu, priobčen v "Commerce Reports" od 2. decembra, je naznanil, da je obisk te misije odložen jra nekaj tednov,)
Jugoslav Buveau F. L. G. I. S.
1. december 1918, 1. december 1919.
Prošnja
Okrajna bolniška blagajna, Ljubljana.
Opr. št. 1212/19.
Ljubljana, 11. decembra 1919. Cenjeni:
Načelstvo podpisane blagajne je v svoji seji z dne 3. oktobra 1919 soglasno sklenilo obrniti se do Vas s sledečo prošnjo:
Tukajšnja deželna vlada (poverjenik za socialno skrb) je na soglasno željo zavarovancev in drugih interesentov centralizirala vse okrajne in obratne bolniške blagajne tako, da obstoji v Ljubljani okrajna bolniška blagajna kot centrala, ki ima po vsem Slovenskem 25 poslovalnic.
Zavarovanih je okoli 50.000 de-
lavcev in delavk s svojci vred, potrebna.
vseh skupaj okroglo četrt milijona oseb.
Zavod more pa le z največjo težavo vršiti svojo humanitarno dolžnost, ker mu primanjkuje skoraj vseh važnejših zdravil in zdravilnih pripomočkov; predvsem pa obvezilnega materijala in bomba-
v	-
za.
Težko si je predstavljati položaj, v katerem se nahaja osrednje vodstvo blagajne, ki mu prihajajo od vseh strani nujne prošnje, zlasti po Obvezah in bombažu, pa tem prošnjam ne more ustreči, ker ne dobi zahtevanega materijala niti za drag denar.
Zdravfiiki, lekarne, babice, tovarne i. dr. so brez obvez celo za potrebo prve pomoči v slučaju nezgode !
Če k je,* je tukaj pomoč nujno
1. decembra 1. 1918 je zasedel nadporočni'k Malgaj s svojo hrabro četo Velikovec, 1. decembra 1919 pa smo obhajali v Velikovcu lepo obletnico našega narodnega jedinstva.
Nemci so v teku 1. 1919 s silo napadli naše kraje, njih vojaške tolpe so ropale in »plenile in odnesle ter uničile veliko narodnega premoženja. A prišla je odrešitev in sedaj uživamo jugoslovansko svobodo po težkih letih tlake in hlapčevstva.
Kaj nam je prineslo narodno osvdbojenje, kaj nam je dala naša država?
1 Veliko. — V veliki prodajalni na Dunaju stoji jugoslovanski trgovec in kupuje -robo. Dunaj-čan pravi, da je vse razprodano, vendar pa še izbere trgovec nekaj robe in jo kupi, V skladišče pride Anglež, premo tri najlepše sukno in tkanino in vpraša za ceno. Odgovore mu, a on se ne (pogaja in kupi skoraj vse skladišče za višjo ceno, kakor je moremo mi plačati. Za njega ni ničesar drago, ker ima angleški denar napram avstrijski kroni tako vrednost, da "je Avstrija za posestnika tega, novca najcenejša država. In zato so Angleži in Franedzi izvtlekli iz Avstrije vse najboljše industrijske izdelke, pokupili so veliko tovarn in izčrpavajo delavno moč pokornih Avsitrijcev do skrajnosti. Ljudstvo pa je gladovno, iboso, ker je draginja neznosna, a zmagovalci so siti in zadovoljni, ker s svojim denarjem lahko vse pokupijo.
To je bleda slika zemlje, v kateri gospodarijo zmagovalci. Pokorni narod ni niti gospodar svojega imetja in svoje delavne moči. Živi obdro*btinicah, ki mu jih meče z bogate mize zmagovalec. A zmagovalec nima srca in naj se imenuje Rimljan, Turek, Nemec, Francoz, Amerikanec ali Anglež, Zihiraj je veljalo načelo: Vae vietis! Gorje premaganim! Zmagovalec izsesava svojo žrtev moralno in ekonomsko in ji pripušča, da živi samo toliko, kolikor je njemu v korist.
Prvega decembra je minulo leto dni, odkar je bila svečano proglašena naša edinstvena država.
S tem je bil preprečen nadaljni naval tujcev na našo zemljo, ki se je bila oslcbodila avstrijskega robstva. Nastala je moralna in fizična sila, kateri se imamo zahvaliti, da danes ne delimo usode Avstrije, Madžarske in onih naših krajev, ki se v italijanskem suženjstvu in nemškem desipotiz-mu ne smejo niti ganiti in morajo pretrpeti najhujše zlo.
ko. Še danes trpimo bedo. Toda v obče ni slabo. Osnovanje edinstvene države nas je rešilo mnogih neprilik. Stoletja smo bili ločeni drug od drugega in v nas je ostalo mnogo eksplozivnih snovi, ki bi se bile lahko vnele v meščansko yojno. Naša država tbi bila lahko postala to, kar je Ukra-jina ali katera država ob Baltiškem morju. Naše edinstvo nas je rešilo te nesreče. Tudi pri nas so bile plemenske in socijalne bor.be a stekle so se v normalen tir.
Jedinstvena država pa nas ni obvarovala samo meščanske vojne, njej se imamo zahvaliti za vse ono, kar nam je .prisodil in priznal egoistični zunanji svet. Ne Wilson, ne Francija, ne Angleži nam ne bi bili mogli pomagati, če se ne bi bili prej združili v državo. Mirovna konferenca ni imela usmiljenja s tistimi, ki se niso mogli ali niso znali zase pobrigati. Meščanska vojska bi bila odprla vrata vsem našim sovražnikom in D'Annunzio se ne bi bil ustavil na Reki, morda tudi ne v Ljubljani in v Zagrebu. Mirovna konferenca bi bila polovico naše države razdelila med pohlepne sosede, če bi bili pokazali, da za slobodo nismo zreli.
Polovico našega naroda bi bila pod tujim jarmom in bilo bi nam veliko hujše kakor pa Avstriji, Madžarski, Ukrajini ali Estonski.
V našem srcu je tlelo gorje, ko so Nemci zasedli Koroško, vojska naše jedinstvene države je vrgla stare naše sovražnike nazaj in t* ko smo ohranili Slovenci velik del svojih zemlja, katere bi bili drugače gotovo izgubili. Vsak čas smo pričakovali navala rdečih gardistov na Medjimurje, a naša država je tudi to pokrajino rešila. Romuni so segli po Banatu, država je rešila velik del Banata in ž njim srbski živel j.
Sami za se se ne bi <bili mogli boriti. Italijani, avstrijski Nemci, Madžari. Romuni, Bolgari in tudi Grki bi bili napravinli iz nas to, kar so napravili nekdaj Prusi, Avstrijci in Rusi iz Poljske. Z našim dedom, našo krvjo, z našim denarjem bi tbili plačevali Nemci vojne dolgove in bi se naprej bogatili.
Kako pa bi bilo na Koroškem, to smo občutili prej stoletja, posebno pa ob priliki, ko je nemška vojska prišla v naše kraje. Kdor še sedaj ne izprevidi, je slep, takemu ni "pomagati, podoben je •tistemu hlapcu, ki je "rešil" svoj denar na ta način, da je zamenjal vse jugoslovanske krone za enako svoto nemških, da se ob vam je "falute".
Mi pa, kar je nas poštenih in pametnih ljudij, bodisi Slovencev ali Nemcev, bomo oddali ob plebiscitu svoj glas Jugoslaviji. Eno leto smo preživeli in uvideli, da je tukaj še najboljše. Država, ki je prestala ta čas, ima tudi- bodočnost. Naj Lemish, dr. Pfanzl, Lutschounig še tako vpijejo v Št. Vidu in Celovcu, naj kličejo na pomoč antantino misijo kakor hočejo, mi smo in ostanemo jugoslovanski državljani. — "Mir."
POZIV.
Gospod Walter Predovich je izročil uredništvu našega lista pismo, katero mu je izročil nekdo v stari domovini. Pismo je naslovljeno na: Gregor Pančur-ja, 222 Spruce Str. Minnesota, Amerika. Torej ni pošte, ali mesta o-značenega. Po naši sodbi živi do-tičnik v Chisholmu, ker je tam Spruce cesta.
Kdor pozna tega rojaka, naj ga opozori, da ima pri nas pismo iz starega kraja, da mu isto do-pošljemo.
Uredništvo "Glasila K. S. K.
Jednote."
Dar.
Mr. Fred Buttler iz Chicaga je izočil uredništvu našega lista ček za deset dolarjev z naročilom, da naj ga vporabimo za sklad za vojne sirote v stari domovini. Prisrčna hvala! Da bi tega rojaka posnemali še drugi!
Dobro delo boš storil, če pridobiš kakega novega člana (ico) za K. S. K. Jednoto.
AGITIRAJTE DNOTO!
ZA K. S. K. JE-
Ali ste že pridob/li kakega novega člana (ico) za prihodnjo sejo?
olxsilo k a-k. jednote. 14, jantarja 1020
eoceeoeeo

K« S. K« :

< >
ednota
Ustanovljena t Joliet«, lil., da« 2. aprila 1894. Iakorporirana ▼ Joli#tn, državi Illinois, dne 12. januarja, 1888. GLAVNI USAD: JOLIET, ILL. 1	Telefon 1048.
od ustanovtve do 1. januarja 1920 skupna izplačana podpora $1,724,391.50
GLAVNI URADNIKI: ^ Začasni gl. predsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, HL Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. » Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, IB. Duhovni vodja: Bev. Francis J. Aibe, 620—10 St., Waukegan, HL Pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, HL Vrhovni sdravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZOBNI ODBOB: Josip Donda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, DL Math Kostainšek, 302 No. 8rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslags Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa.' Frank Prančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa, Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, HL
PRAVNI ODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. T.	^
Joseph Buss, 6517 Bonna Ave.,N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav nega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise | vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K.| NOTE, 1915 W. 22nd Plaee, Chicago, HL
,, društvene S. K. JED-
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Avgusta meseca minolega leta sem priobčil v 4'Glasilu" oklic na vsa krajevna »društva, da naj do 15. oktobra 1919 pošljejo imenik članov in članic na glavni urad v pregled in popravek. To sem storil iz vzroka, ker sem vedel, da če se imenike pošlje na glavni urad koncem poslovnega leta, bo iste nemogoče pregledati pravočasno, ker ravno ob zaključku vsakega leta je veliko drugega dela, ki mora biti do predpisanega časa dogotovljeno. Precejšnje število društev je imenike poslalo v pregled kakor je bilo prošeno, toda nekatera društva niso vpoštevala tega naznanila. Namesto, da bi bili imeniki pregledani še minulo leto, prejel sem jih sedaj, ko je iste nemogoče pregledovati. Zaradi tega naznanjam vsem prizadetim društvom, da je imenike sedaj nemogoče pregledati, ker ni časa. Ves čas je treba porabiti za sestavo raznih računov in poročil, ki morajo biti poslani do gotovega časa na razne državne zavarovalninske oddelke in to bo vzelo več tednov, prej ko bo vse gotovo. \'sled tega naj cenjena društva nekoliko petrpiji«, ko bo to ogromno delo, ki ga imamo za zgotoviti končano; pride vse drugo na vrsto.
Ravno tako tudi prosim vsa cenjena krajevna društva in posamezne člane, da naj nekaj časa pišejo na glavni urad samo o važnih stvareh. Manj važne in postranske zadeve naj se odložijo na poznejši čas. Kakor hitro bodo računi in poročila gotova in razposlana na pristojna mesta, se bo vse delo, ki bo v tem času zaostalo, rešilo in poslovanje se bo postavilo zopet v pravi in normalni tir.
Dokler ne bodo računi in poročila gotovi, se bo odgovarjalo le na važra in potrebna vprašanja. Vse postranske zadeve se bodo odložile na poznejši čas, toda pridejo'gotovo na vrsto, kakor hitro mogoče.
Prosim torej, da cenjena društva to vpoštevajo in se ne huduje-jo, če r.e prejmejo odgovora z obratno pošto na vsako vprašanje.
Z bratskim pozdravom Vam vdani,
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Joliet, 111., 9. januarja 1920.
SPREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC K. S. K. JEDNOTE.
Pristopili člani
K društvu sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. Cert, štev.' 23164, Plut Franc, rojeni903, R. 16, $1000. Cert. št. 23165, Matekovič Josip, rojen 1903, R. 16, $1000. Cert. štev. 23166, Kuzma William, rojen 1902, R. 17, $1000. Cert. štev. 23167, Želko Ivan, rojen 1902, R. 17, $1000. Cert. štev. 23168, Kochevar Martin G., rojen 1899, R. 20, $500. Cert. štev. 23169, Kuzma Ivkn, rojen 1900, R. 20, $1000. Cert. štev. 23170, Troppe Blaž, rojen 1899, R. 21, $1000.00. Sprejeti 7. decembra 1919. — Društvo šteje 401 Člana(ico).
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 4 v Tower, Minn. Cert. štev. 23171, Tekautz Franc rojen 1903, R. 16, $1000.00. Cret, štev. 23172, Tonko Anton, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Sprejeta 14. decembra 1919. Društvo šteje 107 članov (ic).
K društvu sv. Družine štev. 5 v La Salle, 111. Cert. štev. 23173, Bedenko Anton, rojen 1903, R, 16, $1000. Cert. štev. 23174, Kastello Alojzij, rojen 1902, R. 17, $1000. Sprejeta 7. decembra 1919. — Društvo šteje 141 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. Cert. štev. 23175, Janeher Matevž, rojen 1903, R. 17, $1000.00. Sprejet 14. decembra 1919. — Društvo šteje 261 članov (ic).
K društvu sv. Frančiška Sal. štev. 26 v Joliet, IU. Cert. št. 23176, Horvat Josip, rojen .1887, R. 32, $1000.00. Sprejet 7. decembra 1919. — Društvo šteje 317 članov (ic).
K društvu Marije Device štev. 33 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. .°3177, Veselic Ivan, roj. 1903, R. 16, $1000. Sprejet 7. decembra 1919. Društvo šteje 154 članov(ic).	J,
.K društvu sv. Alojzija štev. 42 v Steelton, Pa. Cert. štev. 23178, Težak Anton J., rojen 1903, R. 16, $1000. Cert. štev. 23179, Težak Mar-tin, rojen 1902, R. 17, $1000. Sprejeta 18. decembra 1919. — Društvo šteje 136 članov (ic).
K društvu sv. Alojzija štev. 88 v Mohawk, Mich. Cert. št. 23180, Gregurič Franc, rojen 1903, R. 16, $1000. Sprejet 7. decembra 1919.
Društvo šteje 37 članov(ic).
K društvu Friderik Baraga štev. 93 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 23181, Staudohar Peter, rojen 1903, R. 16, $1000. Sprejet 14. decembra 11)19. — Društvo šteje 124 članov(ic).
K društvu Marija Zdravje'Bolnikov štev. 94 y Sublet, Wyo. Cert. štev. 23182, Žebre Johan, rojen 1887, R. 32, $1000. Sprejet 14. decembra 1919. — Društvo šteje 35 članov(ie).
K društvu sv. Jožefa štev. 110 v Barberton, O. Cert. štev. 23183, Grimšič Josip, rojen 1903, R. 16, $1000. Cert. štev. 23184, Gerbec Anton, rojen 1903, R. 17, $1000. Sprejeta 21. decembra 1919. — Društvo
šteje 54 članov(ic).
! K društvu sv. Srca Jezusovega štev. 166 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 23185, Grahovae Toma, rojen 1896, R. 23, $1000. Sprejet 28. de-eembral919. — Društvo šteje 36 članov(ic).
, K društvu sv. Jožefa štev. 168 v So. Bethlehem, Pa. Cert. štev. 23186, Kalish Josip, rojen 1887, R. 33, $1000. Sprejet 14. decembra 1919. Društvo šteje 26. Članov(ic).	^
Pristopila članice.
K- društva *V. Joj&efa štev. 12 r Forest City, Pa. Cert. štev. 9000, Dobish Rozalija, rojena 1908, R. 17, $1000. Cert. štev. 9001, Dobish Elizabeta, rojena 1901, R. 18, $1000. Sprejeti 14. decembra 1919. — Društvo šteje 261 članov(ie).
K društvu sv. Frančiška Sal. štev. 29 >v Joliet, ill. Cert. štev. 9002, Horvat Marija, rojena 1896, R. 24, $1000. Sprejeta 7. decembra 1919. _ Društvo šteje 317 članov (ic).
K društvu sv. Frančiška Ser. štev. 4(1 v New York, X. V. Cert. štev. 9003 Čagram Elizabeta, rojena 1900, R. 19, $1000. Cert. štev. 9004, Toraec Marija, rojena 1872, R. 48, $250. Sprejeti 13. decembra 1919. __ Društvo šteje 48 članov(ic).	,
K društvu Marije Sedem Žalosti štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 9005, Bone Ana, rojena 1886, R. 34, $500. Sprejeta 14. decembra 1919. — Društvo šteje 277 članov (ic).
K društvu sv. Antona Padovanskega Štev. 72 v Ely, Minn. Cert. štev. 9006, Gorshe Karolina, rojena 1903, R. 16, $500. Sprejeta 17. novembra 1-919. — Društvo šteje 87 članov(ie).
K društvu Marija Zdravje Bolnikov štev. 94 v Sublet, Wyo. Cert. štev. 9007, Hainzič Neža, rojena 1887, R. 33, $1000. Sprejeta 14. decembra 1919. — Društvo šteje 35 članov(ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 101 v Lorain, Ohio. — Cert. štev. 9008, MAc Marija, rojena 1903, R. 16, $1000. Sprejeta 7. decembra 1919. — Društvo šteje 55 članov (ic).
K društvu sv. Genovefe štev. 108 v Joliet, 111. Cert. štev. 9009, Judnič Marija, rojena 1900, R. 20, $1000. Sprejeta 7. decembra 1919. Društvo šteje 101 članico.
K društvu sv. Srca Marijinega štev. 111 v Barberton, Ohio. Cert. štev. 9010, Gerbec Marija, rojena 1903, R. 16, $1000. Cert. štev. 9011, Lavrič Rozalija, rojena 1896, it. 23, $1000. Cert. štev. 9012, Sterle Terezija, rojena 1873, R. 46, $250. Sprejeta 14. decembra 1919. t- Društvo šteje 51 članov (ic).
K društvu sv. Veronika štev. 115 v Kansas City, Kans. Cert. štev. 9013, Sneler Marija, rojena 1903, R. 16, $1000. Sprejeta 14. decembra 1919. — Društvo šteje 89 članov(ic).
K društvu sv. Ane štev. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 9014, Shuma Jennie, rojena 1903, R. 16, $1000. Sprejeta 21. decembra 1919. Društvo šteje 161 članov(ic).
K društvu sv. Ane štev. 127 v Waukegan, IU. Cert. štev. 9015, Artač Franca, rojena 1903, R. 16, $1000. Sprejeta 23. decembra 1919. Društvo šteje 69 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa štev. 146 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 9016, Kenik Marija, rojena 1902, R. 18, $1000. Sprejeta 21. decembra 1919. Društvo šteje 95 članov(ic).
K društvu sv. Mihaela štev. 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev.
9017,	Dolčič Poroteja, rojena 1889, R. 31, $1000. Sprejeta 14. decembra 1919. — Društvo šteje 85 članov (ic).
K društvu Marija Pomagaj štev. 164 v Eveleth, Minn. Cert. štev.
9018,	Drobnič Margareta, rojena 1903, R, 17, $500. Sprejeta 21. decembra 1919. — Društvo šteje 44 članov (ic).
K društvu Marija Pomoč Kristjanov štev. 165 v West Allis, Wis. Cert. štev. 9019, Lepush Ana, rojena 1893, R, 27, $1000.00. Sprejeta 14. decembra 1919. — Društvo šteje 25 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa štev. 168 v So. Bethlehem, Pa. .Cert štev. 9020, Kitek Ana, rojena 1890, R. 29, $500. Sprejeta 14. deecmbi^ 1919. Društvo šteje 26 članov (ic).
Suspendovani člani.
Od društva sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 11286, Godec Ivan, R, 23, $1000. Cert. štev. 630, Okcčič Ivan, R. 29, $1000. Suspendovana 24. decembra 1919. — Društvo šteje 477 članov (ic).
Od društva sv. Janeza Krstnika štev. 14 v Butt?, Mont. Cert. štev. 20435, Meglen Štefan, R. 25, $1000. Suspendovan 17. decembra 1919. Društvo šteje 179 članov(ic). - oq
Od društva sv. Roka štev. 15 * Allegheny, Pa. Cert. štev/17921; Grubič Ivan, R. 17, $500. Cert. štev. 22048, Bosiljevac Mirko, R. 26, $500. Cert. štev. 10945, Domitrovič Ivan, R. 28, $1000. Suspendovani 21. decembra 1919. — Društvo šteje 150 članov(ic).
Od društva sv. Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, IU. Cert. štev. 21761, Janeš Jakob, R. 28, $1000. Suspendiran 18. decembra 1919. — Društvp šteje 317 članov (ic). io .
Od društva sv. Petra št. 30 v Calumet, Mieh. Cert. štev. 20122, Schvaeget Matevž, R. 17, $1000. Suspendovan 14. deeembra 1919. — Društvo šteje 275 članov (ic).
Od društva Marije Device štev. 33 v Pittnburgh, Pa. Cert. štev. 22122, Žunič Ivan, R. 40, $1000. Suspendovan 7. decembra 1919. — Društvo šteje 154 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa štev. 43 v Anaconda, Mont. Cert. štev. 20637, Gregorič Štefan, K. 3£, $1000. Cert. štev. 14043, Kriškovič Štefan, R. 43, $1000. Suspendovana 18. decembra 1919. — Društvo šteje 113 članov(ic).
Od društva Vitezi sv. Florijana štev" 44 .v So. Chicago, 111. Cei-t. štev. 19571; Poropat Jurij, R. 18, $1000. Cert, štev. 21209, Huzjak Martin, R. 26, $1000. Cert. štev. 21211, Brajkovič Ivan, R. '30, $1000. Suspendovani 7. decembra 1919. -r Društvo šteje 208'članov (ic).
Od društva sv. Alojzija štev. 47 v Chicago, 111. Cert. štev. 23034, Banič Matija, R. 28, $1000. Suspendovana 22. dec. 1919. — Društvo šteje 101 člana (ico).
Od društva sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, 111. Cert. štev. 12951, Košir Franc, R. 19, $1000. Suspendovan 1. decembra 1919. — Društvo šteje 180 članov(ic).	^
Od društva Vitezi sv. Mihaela štev. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 17299, Matekovič Ivan, R, 23. $1000. Cert. štev. 19137, Matašič Mihael, R. 31, $1000. Cert. štev. 12271, Selan Jakob, R, 36, $1000. Cert. štev. 22458, Stepetič Anton, R. 38, $1000. Cert. štev. 8242, Žlogar Matija, R. 41, $1000. Suspendovani 21. decembra 1919. — Društvo šteje 98 članov (ic).
Od'društva sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, O. Cert. štev. 19923, "Slapničar•Franc, R. 39, $1000. Suspendovan 20. decembra 1919. ---Društvo šteje 207 članov (ic).
* Od društva sv. Nikolaja štev. 67 v Steelton, Pa. Cert. štev. 22831, Gales Martin, R. 36, $1000. Suspendovan 16. decembra 1919. — Društvo šteje 48 članov(ie).
Od društva Vitezi sv. Martina štev. 75 v LaSalle, IU. Cert. štev. 7118, Koss Josip, R. 35, $1000. Suspendovan 29. decembra 1919. --Društvo šteje 50 članov(ic).
Od društva sv. Alojzija štev 83 v Fleming, Kans. Cert. štev. 7812, Benedik Bartelj, R. 27, $1000. Suspendovan 20. decembra 1919. — Društ vo šteje 30 članov (ic).
Od društva sv. Antona Padovanskega štev. 87 v Joliet, 111. Cert. štev. i9930, Barbič Ivan, R. 34, $1000. Suspendovan 22. decembra 1919. — Društvo šteje 109 članqv(ic).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. štev. 22074, Vranic Nikolaj, R. 27, $1000. Suspendovan 7. decembra 1919. — Društvo šteje 134 članov (ic).
Od društva Friderik Baraga štev. 93 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 19850, Stubler Jožef, R, 42, $1000. Suspendovan 14. decembra 1919. — Društvo šteje 124 članov (ic). •	•
Od društva sv. Roka štev. 113 v Denver, Čolo. Cert. štev. 22855, Tanko Josip, R. 17, $500. Suspendovan 22. (decembra 1919. — Društvo šteje 49 članov(ic).
Od društva sv. Janeza Krstnika štev. 1433 v Joliet, IU. Cert. štev 19530, Petrovčič Josip, R. 16, $1000. Cert. štev. 17633, Petrovčič Franc, R. 16, $1000. Suspendovan 30. novembra 1919. — Društvo šteje 32 članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 144 v Sheboygan, WTis. Cert. štev. 18491, Pencil Ernest, R, 16, $500. Suspendovan 22. decembra 1919. — Društvo šteje 116 članov(ic)4
j3
«Od društva sv. Alojzija 5tev. 161 v Gilbert, Minn. Cert. štev. 22188, Strah Frane, R. 28, $250. Suspendovan 21, deeembra 1919. —
Društvo šteje 15 članov(ic).
Suspendovan« Članice.
Od društva sv. Roka štev. 15 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 3001, Domitrovič Katarina, R. 22, $1000. Cert. štev. 772, Curila Anna, R. 29, $500. Suspendovani 21. decembra 1919. Društvo šteje 150 članov (ie).
Od društva sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 4967, Jančar Marija, R. 23, $500. Suspendovana 18. decembra 1919. — Društvo šteje 481 članov (ic)
(>d društva sv. Frančiška Seraf. štev. 46 v New York, N. Y. Cert. štev. 8772, Rauch Neža, R. 21, $500. Suspendovana 13. decembra 1919. Društvo šteje 48 članov(ie).
Od društva Marije Sedem Žalosti štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 8431, Stokes Marija, R. 17, $1000. Suspendovana 14. deeembra 1919. — Društvo šteje 277 članov(ic).
Od društva Vitezi sv. Martina štev. 75 v La Salle, IU. Cert. štev. 3060, Kos Jožefa, R. 38, $500. Suspendovana 29. decembra 1919. — Društvo šteje 50 članov(ic).	%	«
Od društva Marije Vnebovzete štev. 77 v Forest City, Pa. Cert. štev. 4656, Kotar Alojzija, R. 21, $1000. Suspendovana 20. decembra 1919. — Društvo šteje 173 članov(ic).
Od društva Marije Pomagaj štev. 78 v Chicago, 111. Cert štev. 7860, Judnič Margareta, R. 28, $500. Suspendovana 21. decembra 1919. Društvo šteje 187 članov(ic).
Od društva Marije Čistega Spočetja štev. 80 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 5454, Zvonkovič Neža, R. 19, $1000. Cert. štev. 5839, Sko-land Barbara, R. 20, $1000. Suspendovana 29. decembra 1919. — Društvo šteje 138 članov (ie).
Od društva Marije Sedem Žalosti štev. 81 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 3935, Kos Marija, R. 21, $500. Suspendovana 28. decembra 1919. Društvo šteje 153 članov (ic).
Od društva Marija Čistega Spočetja štev. 85 v Lorain, Ohio. Cert. štev. 8117, Simonič Hermina, R. 32, $1000. Suspendovana 14. decembra 1919. — Društvp šteje 52 članov (ic).
Od društva sv. Ane štev. 105 v New York, N. Y. Cert. štev. 7789, Grašek Mlarija, R. 29, $500. Suspendovana 14. decembra 1919. — Društvo šteje 72 članov(ic).
Od društva sv. Ane štev. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 7586, Cerar Marija, R. 21, $1000. Suspendovana 21. decembra 1919. — Društvo šteje 161 Članov(ic).
Od društ va sv. Ane štev. 134 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 4576, Hribar Katarina, R. 25, $500. Suspendovana 22. decembra 1919. — Društvo šteje 41 članov (ic).	*	' .
Od društva sv, Jožefa štev. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. števN 8018, Vegi Ana, R. 27, $1000. Suspendovana 21. decembra 1919. — Društvo šteje 65 članov(ic).
Od društva Kraljica Majnika štev. 157 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 8542, Čuk Frančiška, R. 24, $250. Suspendovana 11. decembra 1919. — Društvo šteje 60 članov (ic).
Suspendovani člani zopet sprejeti.
K društvu Marije Device štev. 33 v Pittsubrgh, Pa. Cert. štev. 22495, Veselič Nikolaj; R. 16, $1000. Cert. štev. 20341, Premožič Ivan, R. 18, $1000. Zopet sprejeta 7. decembra 1919. — Društvo šteje 154 članov(ic).	.
K društvu sv. Alojzija štev. 42 v Steelton, Pa. Cert. štev. 18923, Pečjak Ivan, R.*18, $1000. Zopet sprejet 27. novembra 1919. — Društvo šteje 136 (flanov(ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 45 v E. Helena, Mont. Cert. štev. 13522, Saš<?k Josip, R. 21, $1000. Zopet sprejet 18. decembra 1919. Društvo Šteje 46 članov (ic).	•
K društvu Marije Sedem Žalosti štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 17067, Belac Mihael, R. 29, $1000.00. Zopet sprejet 14. decembra 19T9. — Društvo šteje 277 članov(ic).
K društvu sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, 111. Cert. štev. 22425, Končan Ivan, R, 28, $1000.00. Zopet sprejet 9. decembra 1919. — Društvo šteje 180 članov(ic).	., '
K društvu sv. Petra in Pavla št. 72 v Ely, Minn. Cert. štev. 20516, Lovšin Alojzij, R. 36, $1000. Zopet sprejet 15. decembra 1919. — Društvo všteje 109 članov(ic).
K društvu sv. Petra in Pavla štev. 89 v Etna, Pa. Cert. štev. 19079 Turaeh Nikolaj, R. 18, $500. Zopet sprejet 7. deeembra 1919. — Društvo šteje 134 članov(ic).
Kdruštvu sv: Jožefa št. 103 v Milwaukee, "Wis. €ert. štev. 15757 Žasar Anton, R. 20, $500. Cert. štev. 18850, Kostelič Anton, R. 28, $500. Zopet sprejeta 6. decembra 1919. —Društvo šteje 91 članov (ic).
v	Suspendovane članice zopet sprejete.
K društvu sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, IU. Cert. štet. 2583, Keržič Marija, R. 23, $500. Zopet sprejeta 6. decembra 1919. — Društvo šteje 180 članov(ic).
K društvu sv. Ane štev. 105 v New York, N. Y. Cert. štev. 7560, Wesel Pavlina, R, 28, $500.00. Zopet sprejeta 14. decembra 1919. — Društvo šteje 72 članov(ic).
Prestopili člani..
Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 4 v Tower, Minn., k društvu sv. Janeza Krstnika štev. 20 v Iron wood, Mich. Cert. štev. 19442, Za-vodnik Joseph, R. 18, $1000.00. Prestopil 21. decembra 1919. — Prvo društvo šteje 107, drugo 55 članov (io).
Od društva sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Je-ronima štev. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. štev. 7437, Progar Josip, R. 21, $1000. Prestopil 21. decembra 1919. — Prvo društvo šteje 90, drugo 73 članov(ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 59 v Eveleth, Minn., k društvu sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 15064, Mahne Franc, R. 22, $1000. restopil 6. decembra 1919. — Prvo društvo šteje 184, drugo 481 članov(ic).
Od društva sv. Petra in Pavla Štev. 62 v Bradley, 111., k društvu Vitezi sv. Jurija štev. 3 v Joljet, 111. Cert. štev. 21700, Marinčič Josip, R. 22, $1000. Prestopil 14. decHnbra 1919—Prvo društvo Šteje 26, drugo 147 članov(ic).
Od društva sv. Martina štev. 126 v Mineral, Kans., k društvu sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. Štev. 18558, Smrke Johan, R. 23. $500. Prestopil 6. decembra 1919. — Prvo društvo šteje 14, drugo 481 članov(ic).
Od društva sv. Jeronima štev. 153 v Canonsburg, Pa., k društvu sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 20324, Verhovee Franc, R. 34, $1000. Prestopil 6. decembra 1919. — Prvo društvo šteje 73, drugo 481 članov (ie).	' -	• / <»
Prestopile članice.
Od društva sv. Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, 111., k društvu sv. Genovefe štev. 108 v Joliet, 111. Cert. štev. 5115, Ožman Marija, R. 26, $1000. Prestopila 7. decembra 1919. — Prvo društvo šteje 317, drugo 101 člana |ico).	^
Od društva sv. Alojzija štev. 52 v Indianapolis, Indiana, k društvu sv. Ane štev. 134 v Indianapolis* Ind. Cert.%štev. 8979, Stergar Frančiška, R. 16, $1000. PrestopUa 19. decembra 1919, — Prvo društvo šteje 123, drugo 41 članov(ic).
Od društva sv. Martina štev. 126 v Mineral, Kans., k društvu sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 5887, Smrke Rozalija, R. 23, $1000. Prestopila 6. (decembra 1919. — Prvo društvo šteje 14, drugo 481 članov (ic).
Od društva -Srca Marijinega štev. 111 v Barberton, Ohio, k društvu Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 6153, Stefanich Antonija, R. 22, $500. Prestopila 22. decembra 1919. — Prvo društvo šteje 51, drugo 202 člana(ici).

rv. Janeza : Terezija, K. 1 179 članov (ic). • ,	. ;
je Čistega Spočetja štev. 104 v Pueblo,1 Colo. Cračnik Franca, K. 24, $1000.00. Odstopila l'. decembra o šteje 63 članov(ic).
Od društva sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 7356, Kovačič Sofija, R. 17, $1000. Odstopila 31. decembra 1919. — Društvo šteje 161 članov (ic).
Od društva sv. Ane štev. 127 v Waukegan, 111. Cert. štev. 8410, Barle Marija, R. 16, $1000. Odstopila 28. decembra 1919. — Društvo šteje 69 članovtic).
Od društva Kraljica Majnika štev. 157 v Sheboygan, Wis. Cert, štev. 8422, Rosenstein Uršula, R. 28, $500. Odstopila 11. decembra 1919. — Društvo šteje 60 članov(ic).
Izločeni člani.	*
w /, izreka povratka zahvalo uradom in: u SHS, zasebnim tudi številnim so nam »pdmagali pri ri nju pomoči, ki so jo poslali slovani v Združenih Državah Ameriških. Vračamo se v svojtf novo domovino s poznavanjem potreb v Jugoslaviji, ki bo — kakor upamo — pomagalo in koristilo liaši rojstni deželi. Vedno bomo delovali v tem smi.slu., Po-zafbili bomo vse drugo iji ohranili samo najboljše utise. Kratko naše bivanje v novo o^bobojeni J igo slaviji nas bo še tesnejše zvezalo z
grozen zl Jrgal 'M «!a, iz
LjublJaAo prisodilo ^tari
Abžič Ivan, R. 19, $1000. Izločen 22. decembra 1919.Društvo šteje 37 članov(ic).
Zvišali zavarovalnino.
Pri društvu sv. Antona Pad. štev. 87 v Joliet, 111. Cert. štev. 23016 Judnič Jakob, R. 23, z $250 na $1000. Zvišal 23. deccmbra 1919.
Pri društva sv. Jožefa štev. .146 v Cleveland, O. Oert. štev. 20885, Kenik Josip, R. 30, z $500 na $1000. Zvišal 21. decembra 1919.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Od društva sv. Alojzija štev. 88 v Mohawk, Mich. Cert. štev. 9216,1 deželo naših očetov. Naj procvl
ta in prostpeva! V Ljubljani, dw 24. novembra 1919. Vladimir Pre-
dovič, Josip Sitar, Peter Mladi* neo.	' . '
/ Izprememba uradnega imena
poštnega- urada Radin'ei. iTradfto ime poštnega urada Radinci se je izpren^enilo v naziv Slatina Radenci.	•">",.lil
Pcštna nabiralnica Pokovci sprejeta v jugoslovansko upravo. Omenjena nabiralnica je spadala svojčas v okoliš poštnega urada v Mursko Soboto, zdaj se je pa pridelila poštnemu uradu v Pro-senjaikoverh.
Imenovanje. Minister za pravosodje je imenoval za pisarniškega predstojnika v Mariboru Jakoba Podlesnika, pisarniškega , predstojnika v Inomostu. , t *
Poslanec Pr. Smodej —• glavni urednik "Slovenca". G. poslanec Smodej Je prevzel glavno uredništvo "Slovenca". Dosedanji glavni urednik dr. Izidor Cankar
LJUDSTVO JE GOVORILO.
Sijajen uspeh ob poizkusnem glasovanju.
Izvedli sme v coni A poizkusno glasovanje. Oddanih je bilo nad 80 procentov glasov za Jugoslavi-
Ljudje-Nemci, ki so oddali svoje glasove za Nemško Avstrijo, so nam sedaj izjavili, da bodo tudi oni glasovali pri plebiscitu za nas, ker stoji Avstrija ob robu propada in je samo vprašanje tednov, da popolnoma razpade. Glasovanje se je vršilo popolnoma nepristransko. Ljudski glas je božji glas! — "Mir'* 19. dec.
Vračajočim se izseljencem! Po
došlih poročilih našega poslaništva v Parizu poizkušajo raziii agentje s pomočjo naših izseljen-'cev vračajočih se iz Amerike in od drugod, spraviti v našo državo velike množine avstrogrskih bankovcev potom zamenjave za tolarje in drugo valuto, T>ri čemer bi izseljencem radi natvezili, da doseže po sklepu miru krona zopet sevojo staro vrednost. Ker je takšna zamenjava našim nepoučenim izseljencem v očiito škodo, se jih s posebej opozarja, da se ogibajo kupovanja vsakojakih nezdravih valut. Poživljajo se pa tudi sorodniki ter znanci našik izseljencev in sploh intelegentni sloji na deželi, zlasti duhovniki, učitelji, župani itd., da po svojih močeh vplivajo na izseljence od: pravljajoče se na pot v domovino, naj nikakor ne zamenjavajo dobrih valut, ki jih imajo seboj že med potjo v tujini, ampak da jih prineso v našo državo in šele doma zamenjajo, ko so se zanesljivo poučili o pravi kurzni vrednosti teh tujih valut »napram kronam.
Smrtna kosa. V Kamnigorici« je 4. decembra umrla Terezija Pogačnik, mati pokojnega poslanca dr. Lovra Pogačnika. — Umrl je dne 7. dec. v Št. Jurju ob južni železnici občespoštovani^irivši ve-letrgovec g. Franc Kartin. Pogreb se je vršil dne 9. dec. kljub slabim prometnim in poročeval-nim razmeram ob veliki udeležbi občinstva. — V Šmartnem pri litiji je umrl cerkvenik Matej Osredkar. Služboval je tukaj z vso zvestobo 32 let, z neprimeriiO vnemo in spretnostjo je zaljšal hišo božjo, krasil podobe svetnikov in ravno na praznik Vseh Svetnikov smo ga spremili k večnemu počitku med okrašene grobove. Bil je ves čas naš somišljenik in vnet razširjevalec naših listov.
Obletnica smrti Ivana Cankarja. Dne 11. dec. je preteklo leto dni, kar nam je umrl .pisatelj Ivan Cankar, ki je prehodil težko pot slovenskega pisatelja trpina od,prve knjige do "Podob iz sanj" in nam zapustil neprecenljiv zaklad s\ojega bogatega jezika in svojih idej. Umrl nam je mnogo prezgodaj, danes čutimo to, ko bedni nimajo nikogar več, ki bi jih tako razumel, kot jih je razumel on. V proslavo te obletnice se je vrfclla v dramskem gledališču prvič v Ljubljani primi-jera njegovih "Hlapcev".
Nadsvetnik Jurij Krištof umrl.
Težko in bridko izgubo imamo zopet zaznamovati. Naš koroški roja'kvJurij Krištof je legel :k večnemu počitku. Rodil se je leta 1854. v Žvabeku kot kmet.ski sin, se z lastno marljivostjo in pridnostjo izšolal in posvetil po končanih vseučiliških študijah sod-nijskemu'stanu. Še kot dijaku mu je vcepil nepozabni Andrej Ein-spieler ljubezen do materinega | .se je vrnil k svoji stroki, k zgo-jezika, kateremu je pokojnik o- dovini umetnosti, in ibo nadalje-
stal zvest v najtežavnejših časih in" razmerah. Služil je v mladih letih v Celovcu, potem na Štajerskem, končno pa na Koroškem in to samo v Železni Kapli čez 20 lot. Temu okraju je vtisnil v najlepši svoji dobi svoj čisti pečat. Bil je eden izmed onih sodnikov, ki so pri nas začeli uvajati slovenščino pri sodiščih; vkljub najhujšemu pritisku in preganjanju od zgoraj se od začrtane poti ni
val strokovne študije. "£daj pa pridejo?" "Kdo?"
"Berite!" Ko so bili Jugoslovani v Celovcu, so Nemci vedno po-praševali: "Ja, wann geheli sic denn?" (Kdaj pa pojdejo f K; Sedaj pa, ko jih muči glad, pa po-prašujejo: "Wann kommen sie denn?" (Kdaj pa pridejo?) Vša naša privadila poročila javljajo, da je v Celovcu ie polovica prebivalstva za Jugoslavijo in ko-
da! odvrniti. Bil je sodni svetnik maj čakajo, da bi prinesli živil, že od leta 1900. in čeprav se mu železnica . Kranj-Velikovec-St. je obljubovalo povišanje, on ljn- Janž ^ Mostiču. Naši inžene*rji bežni do slovenščine ni opustil in s0 dejali načrt za železnico je bil pred vojno dolga leta edini kranj-VeUkovec-Št. Janž i>a Mo-sodnik na Koroškem, ki je slo-|st^u ,bi j0 zelo potrebovali.
vensko uradovftl. Že pred voino j
vprašanje pa je, ali bi bila še
je izpolnil predpisano Šluibeno k^ zveza z ,Ljtttijano in z mor_ dobo, a se je zaslužnemu in potrebnemu počitku odpovedal samp zaradi tega, ker je vedel, da bi na njegovo mesto prišel kak Nemec. Celo avstrijski minister se je zastonj zaganjal in grožnjajni spravil z mesta. Tako je v mučni 401etni službi doživet mlad-r zoro Jugoslavije, prva naša vlada ga je imenovala v priznanje za nad-
delovati komisija za ureditev valutnega vprašanja. Na posvetovanjih komisije, ki bodo trajala mesec dni, sodelujejo tudi finančni minister dr. Voja Veljkovič, grof* Kulmer in dr. Bajust;i?. Izmenjava kron v dinarje se bo pričela izvrševati že meseca februarja. Omenjena komisija bo predlagala vladi, na koliko se naj določi vrednost krone povodom zamenjave v dinarje. Glede te^a vprašanja vladajo na konferenci sami še različna mišljenja.
Demokratski list proti Kristanu. Tudi demokratom se ne do-pade veliko av.s.trofilstvo ministra Kristana. Kristanovemu . argumentiranju, da se bodo na Dunaj vrnili zopet Jlabsburgovci, ako sedaj Avstriji na Kristanovo željo pridno ne pošljamo žita in
svetnika. Tudi nadalje je vztrajal v službi in pomagal graditi in urejevati s svojo izkušeno roko mlado državo. Predolgi napor pa je presezal njegove telesne sile, nagloma pa mirno je zaspal. Bodi nam vzor značajnosti, delavnosti in vztrajnosti! " Bodi mu lahka žemljica jugoslovanska!
Februarja se zamenja krona.
Belgrad, 10. decembra. V finančnem ministrstvu je pričela hlebček kruha bo stal 5 kron, kilo
jem. Strokovnjaki naj bi tudi o tčm načrtu premišljevali.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani otvorila je novo podružnico v Borovljah, katera 2e nekaj časa posluje. Potom Boro-veljske podružnice izvrševali sc bodo tudi posli njene Celovške posestrime. Vso tozadevno korespondenco naj se odpošilja na naslov podružnice v Borovljah.
Za 100 jugoslovanskih kron plačevali 2. decembra na Dunaju uradno 125 nemško-avstrijskih.
Živila v avstrijski republiki. "Neues Grazer Tagblatt" ž dne 4. decemibra poroča iz Dunaja: "Cene za mast so bodo že v decembru zvišale. S vinska mast bo stala 90—100 K, moka se bo pa v januarju podražila, majhen
demokratska "Politika" odvrača
moke pa 10—12 kron. Govejo meso bo stalo 48 K, zadnje pa ''68 K, meso za pečenke pa 80 K, bif-tek pa 100 K." — Tisti Nernei, Ki pri nas niso zadovoljni, naj gredo v Avstrijo gladovat!
Tatvina v vlaku. Vinskemu trgovcu Josipu Kuraltu iz Domžal je bila ukradena denarnica s 15.000 kronami denarja. * tatu zasledujejo v Zagrebu.
Pretep nfr sokolski veselici v Radovljici. Dne 7. avgusta t. 1. je bila sokolska veselica v Radovljici na graščinskem vrtu. Ude* ležil se je je tudi okrajni plavar Mauringer. Rajanje se je končalo s pretepom. Ko se je namreč napovedala policijska ura, so
____________________jMiiaiitiiiiitiiiifliftiiiiifiiiiiiifiiiiiiiifliiiiiiiitiiiiifliiitiitiiiiitiitiiitiiiiiiiiiiiiiitiiitaittii*-
^PPPPKMti na Hrvat- =
VABILO H GLEDALIŠKI PREDSTAVI
hoteli plesati naprej, o^žnjlki so jim pa to zabranili. Starosta *cfr. Triller je zapovedal pogasiti luči,
masti, se le smejemo. Belgrajska>nakar so plesaželjni »deležniki
sokolske veselice navalili na orož-
Kristanovo agitacijo za Avstrijo nike. S to veselico se je'pečalo in sklepa: "Pustimo, naj se bri-jtudi ljubljansko deželno sodišče, gajo za Dunaj dni, kojim je to Hlapec Antou Avsenek se je pOf treha. Naj ga oni rešujejo na sebno razburil in je prijel za o-svoj račiin, a nam naj ostane žito, i ročnikovo puško, katere ni izpn-mei.0 in mast, ker tega tudi pri stil, dasi je padel na tla. Izpnstil nas ni preveč." — Le socialistični 1 jo je šele, ko ga je orolnik tri-
er je dvakrAt cd-flečat z v&ie soje pil sadni mošt. čelno sodišče je u 3 dni «t**oge£a zaport. V prejShjih časih so tako .bagatele sodili sodniki okrajnih sodišč, zdaj jih pa thorajo presojati kazenski senati štirih sodnikov.	>
Tatvine na feleznici. Ivan Kru-čič iz Device Marije v Polju je u-kradel v dru&i drugih ♦ovarišev na postaji • v Zatdgu dva zaboja likerja in en za)>oj mila. Deželno sodišče v Ljubljani mu je prisodilo 10 mesecev težke ječe. — Delavcu Dolčiču Francu in pisarju J. Pavlicu, ki sta vlomila v zaboj in ukradla iz njega Več parov črevljev je prisodilo deželno sodišče, in sicer Dolčiču štiri, Pavli-Čn pa tri mesece težke ječe. . Proti
skem se je v Zadnjem času začelo zelo živahno delo tako po mestih kakor na deželi. Pouk je v velikem obseju sprejelo dijaštvo in učiteljstvo. V Zagrebu se med drugim vrše analfabetski leČaji za služkinje. Ker nekatere gos-, podinje siuŽkinjam ne ,dajo potrebnega časa za obisk tečaja« groze učitelji akademiki, da bodo = spravili v javnost imena vseh ta- jjj kili hofpodini.	^
Draginja v Zagrebu. Kak., se živi tam, kjer scvgnezdijo žiilje, vidimo v Zagrebu. Tam se prodajajo danes domače suhe slive po 35 K, mandlji po 100 K, rordne po 80 K kilogram. Podobne cene veljajo tudi v manufaktuTni in vsi ostali trgovini.
Brata obsojena — sestra v Begunjah. Vincent Pustovrli je kradel skupno z Ivanom Pečnikom pri Kavčiču in Goršetu. Predsednik svetnik Nagode :"Ali veste, kje je sedaj Vaša sestra Angela?" Obtoženec: "Ne vem!" — "V Begunjah je; 18 mesecev je dobila. Lepa rodbina!" — Vin-cencu Pustevrim je prisodilo sodišče 8, Ivanu Pečniku pa 6 mesecev težke-jeSe. Precej za Vin-cencom Pust a vrh o m prične sodišče razpravljati z njegovim bratom Antonom Pustavrhom, ki je obtožen goljufije in verižništva. ker je izvabil Jakšetu iz žepa 1000 kron in je bil že zaradi veri-ženja obsojen. Svojega dejanja Anton Pustavrii m zanikaval, skušal je le olepšati, češ, da je imel pri vojakih naročen Jakšetu namenjeni sladkor, toda dotičui vojaki, ki so mu obljubili sladkor, so v usodni noči zapustili Ljubljano. Sodišče je prisodilo Antonu Pust o vrhu 7 mesecev 26 dni ječe. Pustavrh: "Velike ve-rižnike tudi primite, ne samo nas malih!" Predsednik Nagode: -naznanite nam jih, jib že bomo!"
Pomoč interniraricem iz Italije.
Iz Italije so v zadhjem času pri-bežali v Jugoslavijo številni in-teniiranei. Večji d«l teh nesrečnikov je popolnoma iztradan, brez denarnih sredstev, posebno pa brez zimskega parila in oblek. Da bi še pomagalo tem ljudem je vsekakor potrebno, da apeliramo na usmiljenje in blago srce prebivalcev glavnega mesta Slovenije, naj darujejo žrtvam italijanske kulture obleke, perilo in posebno zimske plašče. Plemeniti darovatelji naj izvolijo »poročiti naslov "Pisarni za zasedeno o-zemlje v Ljubljani, Pražakova ulica 3. 1", ki bo za to skrbela« da se darovi prevzamejo.
Kriza v pokrajinski vladi v Sloveniji. Nova pokrajinska via-, da za Slovenijo še ni sestavljena, ker še vedno ni došlo do sporazuma med jugoslovensko demokratsko stranko in socijalni ni demokrati glede oddaje poverjeni-šva za potranja dela.
Gene*aJ Maister je bil sprejet z regentovim ukazom z Ine 28. novembra v činu^gejierala v našo vojsko. Istočasno sta bila v naso vo(jsko kot generala sprejeta tudi A. M. Pliveriš in M. S. i'zelac.
papirnice v Vevčah, v Gorica-nah in Medvodah v slov. rokah. Delniška družba "Leykam" za papirno tr&ustrijo " je predala družbi, kateri stoji na čelu*"Ljubljanska ifereditna banka" in ki prevzame s 1. januarjem 1920. papirne tvorhice Vevčah. Gori-
V mirnem času se je t izdelovalo okroglo papirja, 200 vago-500 vagonov brušene lesovine in lepenke. Nova akcijska družba bo tvorila, edino znatnejšo združitev papirne industrije v kraljevini SRS in bo
X roke smo _ nosi na kolku piljo "Filiala del stabilimento vinnese per commerggio et indu-stria a Ltjbiana". Na drugih ban-koVih smo videli štambilje "Filiale der Wienerverkehmbank fuer Handel und Geweriie in Laj-bach". Ako so razni uradi in zavodi pri prvem žigosanju rabili
na^jbrže svoj obrat še bistveno,še drUgojezične štampilje, sc da izpopolnila in posvečala. Delniška šc pravičiti. Da jih pa rai>ijo de-družba Leykam bo z odgovarja- narjni zavodi sedaj, ko je pretek-jočo kvoto udeležena na akcijski j lo že leto, odkar smo si potom glavnici.	prevrata priborili svojo riarodno
Nemška podjetja v slovenskih in državno svobodo, to je pač ja-rokah. Podružnica dunajske Kre- ven škandal. Mislimo, da bi bil ditanstalt v Ljubljani preide v zavod, ki je rabil za kolehovanjc kratkem v domače rdke. Postane j nemšlce in italijanske Staiupiljc, samostojen bančni zavod, s sede tekom onega leta pač lah':o naba-žem v Ljubljani. Kakor so ^ove- vil toliko norih slovenskih poča-ri, se namerava pridobiti za za-j tov, da bi mu ne bilo treba sedaj vod kot ravnatelja g. P. »Rašico, posegati po starih nemških in i-ki je bil svoječasno ravnajelj j talijanskih, ki ga sedaj sramote Zadružne Zveze. — Kemična * o-! pred vso našo javnostjo.
varna v Mostah pri Ljubljani se v kratkem nacijonalizira in/ postane samostojno podjetje, zgradil je to tvornico, ki je .edina svoje vrste v kraljevini SHS, nemški podjetnik Giulini.
Umrla je v Dolenjem Logatcu ga. Mimi Štrekelj iz znane tamo-šnje ugledne rodbine. Pogreb so je vršil v nedeljo 7. t. m. Blag ji
spomin!
(Dalje na 7, str.)

99
2 (Ljudska igra s petjem v petih dejanjih, spisal Anton Pesek) E	ki jo uprizori
| DRUŠTVO SV. ŠTEFANA ŠT. 1. K. S. K. J.
I	CHICAGO, ILL.,
soboto 17. in v nedeljo 18. j an. 1920
V CERKVENI DVORANI 22 PL. IN LINCOLN ST.
Začetek obakrat točno ob pol osmi uri zvečer. VSTOPNINA 50c. OTROCI 10c. 1
s V
OSEBE:
Vekoslav Trpin, učitelj ...................'.g. Miath Tursich.
Berta, njegova žena ..................ga. Jennie Korencan.
.......g. John Korenčan.
......ga. Minka Novina.
.......Frank Banich, ml.
...____gdč. Mary Bicek.
........g. Ivan Gradišar.
......ga. Helena Kušar.
Boštjan Lovrič, kmet
Frančiška, njegova žena......
Franeek, njun sin............
Mimika, dekia pri Lovriču___
Hlapec.....................
Šolska sluginja, teta Mimikina
Tonček...............................Stanko Kozjek.
Jožek................................Viktor Mladič.
Štefek . . ........I - ..	Viljem Bogolin.
Lojzek..........t b Jl............Ernest Bogolin.
Andrej . . ............................John Prah.
Milica, šodarica...........................Dorothy Banich.
Kmet . • * • • .......................................g. J. N.
Režišer g. Frank Mravlja.
E Rojake uljudno vabimo, da si pridejo ogledat to predstavo,
=	ker Vam ho ta igra nudila polno razvedrilo Igra je resnega po-
S	mena za vsakega, ter je polna lepega petja in zdravega humor-
=	ja. Vloge so v rokah starih igralcev, zato Vam je jamčeno, dri
=	bode igra povoljno dovršena. .
~	Za obilno udeležbo se priporoča
= ;	ODBOR.
nillllllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlK
_ ^ NAZftfftN I LO H|P
Prvi direktni probrod za Dalmadjo.
Cunardov Damik "Pannoriia" odpluje direktno ^ Dubrovnik dne 20. januarja. Rojaki, ki hočejo s tem parnikoin potovati, naj bodo v našem uradu v New Yorku dne 16. januarja. Ni se jim treba za nič brigati. Mi bomo vse uredili v New Yorku. Porabite torej ta čas, ko lahko brez vsakih neprilik in nemoteno odpotujete v domovino. Prtljage lahko vzamete s sabo kolikor Vam ljubo. Vaše kufre pošljite po ekspresu na naš naslov, dalje borno za prtljago že mi skrbeli. Pišite nam, kedaj dospete v New York, da Vas naš človek na postaji pričakuje.	r
DENAR V STARO DOMOVINO.
Mi pošiljamo denar na vse kraje naše mile domovine brzo, točno zanesljivo in po ceni. Denar je Vam zajamčen, čuvajte se sumljivih ljudi, ki vam plačujejo za vaš denar mnogo več, kakor je cena.
Pošiljaino denar tudi brzojavno; brzojavna pristojbina od ene pošiljatve znaša $2.50.
Ako potrebujete kakih navodil in nasvetov o pošiljanju denarja, potovanju v domovino, ako hočete vžeti kdga semkaj v Ameriko, obrnite se na nas v zavesti, da boste dobro, pošteno in z najnižjo ceno postrežem.
100 Kron
$1.12
NEMETH STATE BANK,
1597 Second Ave	10 £ast 22nd St.
New York, N. Y.	New York, N. Y.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, Učno izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopuice za veselic-e, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, HL
Ta Vam bode izgotovila v«e tiskovine v popolno sadovoljnavt glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo selo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članiee, izdelane v malem iepnem format« in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zele prikladne Nakaznice za bla-
in drugih izdatkov, ter polje in manjše in posebne teh
ali razred
ty Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzoree gorinavedenih tfakovin na ogled brezplačno I
OPOMBA: V nafti tiskarni se tiska "Glasilo K. & K. Jednots".
za izplačevanje bolniške itniee. Tiskane Imamo tudi pole za vodstvo članov, da se ima na tančen pregled števila članov po
pore
53535348535353235348482353532353482348234848485323322348485348482348235353232353235348534823232323
W. f. SLVERA CO. C L D A K RAPIDS, IOWA
Slaba prebava slabi človeka, in sledi jej za-
prtzrica ter migrena. Severa'« Balsam of Life (Severov življenski balzam) je namenjen, da prežene take bolečine. Ojači ves sistem in vredi čreva. Cena je 85c in 4c davek.
in vstaviti nadaljne bolezni, vzemite Bat«am for L tin g« (Severov Balsam « ki Je izvrstno zdravilo za kašelj in prehl je 25e in 50 in le in 2c davka.
Influenca in cel° najmanjši prehlad bi se ne smelo zanemariti. Seveca'« Cold end Grip Tablet* (Se vero ve tablete zoper prehlad in gripo) so priporočljive ga zdravljenje teh bolezni. Cena je 30 centov in 2c davka.
Za grgljanje izpiranje nosnic v prehladu ali ob influenei priporočamo, da rabite Severa'« Anti»epsol (Severov Antisep-sol). Je prijazno vrejeno nalašč za gori navedene s vrhe. Zdravi membrano kožico. Cena 35 centov in 2 centa davek.
Glavobol navadno gphteva hitro pomoč. Da se to doseže ena ali dve Severa'« Tablets for Headache and Neuralgia (Severove tablete zoper glavobol in nevrafcijo) zadostuje.
Poskusite jih. Cena 25 centov in le davka. _ __
Žene in dekleta
so navadno podvržene raznim boleznim in nerednostim vsled njih sekstual-nosti. Severa'« Regulator (Severov Regulator se je Že večkrat izkazal dober pri zdravljenju teh bolezni. Cena je $1.25 in 5c davek.
Oslabeli živci 80 večkrat vzrok nervoznosti, zgube spanca, histeričnih in nervoznih sunkov. Ako želite ojačiti vaš živči sistem vzemite Severa'« Nervoton (Severov Ner-voton). To je izvrstno zdravilo in tonika. Cena je $1.25 in 5 centov davka.
Liniment,
bi morali imeti v vsaki hiši za takojšnjo uporabo v slu-čaiu potrebe. Severa '• Cothard Oil (Severovo Gothard-sko olje) imejte pri rokah, ker to se je vedno izkazalo izvrstno kot liniment. Cena je 30 in €0 centov in 2 ali 3c davek.
KOLEDAR ZASTONJ!
Tudi letos smo razposlali veliko število Seve-rovih Slovenskih koledarjev, našim lekarnarjem v različne kraje, da ji razdele ljudem zastonj. Vprašajte za koledar pri vašem lekarnarju, ali pa pišite naravnost nam.
e sdnvilo. a« te način ter Intel). IJte.kakor
Severov
Almanah za Slovence
Jokajoči otroci
navadno trpe vsled kakšne nerednosti v njih delikatnim sistemu. Dati bi se moralo pozornost injih ozdraviti Severa'« Soothing Drop« (Severove Krogi j ice za otroke) so velik prijatelj marsikateri materi v takih slučajih otročje bolezni. Cena 25 centov in 1 cent davek.
leto 1920
prekaša vse naše prejšnje izdaje. Barvane platnice je že marsikdo pohvalil, ki je videl ta almanah. Njegova vsebina nareja to izvrstno ročno knjigo. Povejte vašim' prijateljem o tem almanahu. / r
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
polne .življenja in krasu zalšajo vsako osebo m ozkega ali žensko. Poskusite s Severa'« Hair Pomade (Severovo mazilo za lase) enkrat ali dvakrat v tednu. To je izvrstna zmes. Cena 25 centov in lc davek.
(Severov Balsam z« pljufia*. Id f dobro posasn iz ia teta 1831. kot YSP*fino zdravilo sa «bavU«nje Mehlada hribavo»tl ln kašlla, *la-•uteizhsi« U vwtje «api2hWi. krčnibaapador tat lnfluuoe. Cena
Navadna zaprtnica	mnogokrat
omotico, vzdiganje, zlatenico, in druge jeterne bolezni, katere se izgube ako se vživa Severa'« Liver Pilh (Severove jeterne krogljice). Te delujejo pravilno in točno. Cena je 25 centov in lc davka.
Nečista kri navadno povzroči, da izpahnejo-razni mazulji in druge bolečnosti, katere bi se navadno moralo odpraviti z uporabo zmesi, katere namen je izčistati vašo kri. Severa'« Blood Purifier (Severov Kričistilec) nareja to delo. Cena je $1.25 in 5 centov davka.
Hrbiobol je največkrat povzročen povodom obistnih nerednosti. Vzemite za tak slučaj Severa'« Kidney and Liver Remedy (Severovo zdravilo za obisti in jetra) ki bo dalo točno in hitro odpomoč. Cena je 75 centov in $1,25, in 3 ter 5 centov davek.
Zdravilno milo za kožo, kr se ^ lahko
uporablja za navadno toaleto pri kopanju in za lepšanja barve, naj bi imeli v vsaki hiši. Severa'« Medicated Skin Soap (Severovo zdravilno milo za kožo) popolnoma opravi za vse enake potrebe. Cena je 25c.
Mazilo za rane k*tcro hitro ^ravi in je dobro za rane, bule, opecenje, opalenje, vreže in zagulke naj bi »e imelo vsaki hiši. Severa'« Healing Ointment (Severovo zdravilno mazilo) popolnoma odgovarja na te zahteve. Cena je 25 centov in lc davka.
• Ne bodite slovoljni. Prod a »tarokopitnimi navadami vaših prednikov. Nate priprava vam bo prihranila denar, morda 128.00 letno. aH $150.00 v petih letih". Ako ate pre-y vidni bodo udobnoat, tad volj noat in neodvisnost vai brivec, vedno in vaepovaod dokler boste živeli. Ne tratite dragega časa v nezdravih brivnicah. Naie brivsko orodje je vsepovsod naprodaj. Jim Henry trdi. da je naša varnostna britev- (Safety Razor med vsemi najboljša, tako je tudi z drugimi našimi predmeti, na kar se lahko sancaete. Skupna priprava za britje in striženje las velja samo $T.76; posamezno pa: varnostna britev $2.75; priprava xa striženje las $3.35; ikarje in glavnik 35c. ' Kdor naroči od nas celo garnituro,, ali vse skupaj, mu podarimo posebne vrste svinčnik, ki takoj ustavi kri, če se u režete pri britju. Naročite te stvari te danes in i*>šljite 25c v poštnih znamkah; ostanek boste kasneje plačali. Pisma naslovite na: Universal Distributing Co., Dept. C. S., 36 Madison Sq Stat., New York City, N. Y.
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobile z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi
r---——1 Mi plainj£mo na branilae
ologe
ld jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naia banka je pod nad-sorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema.
JOLIET. ILLINOIS
K lOO samo $1.25
Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu. K. 1000—VELJA SEDAJ SAMO $11.20
Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba".
JOSIP ZALAR, Joliet, 111.

NOVOST!	NOVOST!
REVOLVER IN AUTOMATIČNI ŽEPNI N02.
PATENTI
KNJIGA ZASTONJ
-»i
2M
' % tMjk*
rV~'-t: Ji .Jjjf^
tzmmstmxmm tiniiiww


iHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitnuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
14. JA1
i iz mrtvega doma. |
Spisal A. M. Dostojevski. Prevel Vladimir Levstik. | - | fl 111111111111111 ^ ^) 11 fl 1111111111 ] 1111111111 m 11111111111111111 i 11111111111«111111.................11
(We.)
Res je fazlika v dobah prisoje-liih kazni. Toda teh razlik je razmeroma malo, dočim je razlik v eni in isti vrsti hudodelstva — brezštevilna množica. Kar je značaj. to je razlika. Toda recimo, da je nemogoče ublažiti in poravnati to razliko, da je to svoje vrste nerazrešljiva naloga — kvadratura kroga takorekoč. Pa če bi tudi ne bilo te neenakosti — ozrite se na drugo malenkost, na neenakost posledic kaznovanja ... Tu je človek, ki hira v katorgi in se taja kakor sveča; in tam je drugi, ki do svojega prihoda v katorgo niti ni vedel, da je kje na svetu tako veselo življenje, tako prijeten klub predrznih tovarišev. Da, tudi takšni prihajajo v ostrog. Mislimo si na primer omikanega človeka z razvito vestjo, z zavestjo in srcem. Sama bol njegovega lastnega srca ga ubije s svojimi mukami prej kakor vsaka bolezen. Bolj kruto in bolj neusmiljeno kakor najstra šnejši zakon na svetu, se obsodi on sam za svoj zločin. Poleg njega pa živi drug, ki ves čas svoje kazni niti enkrat ne pomisli o storjenem umoru. Narobe, on misli celo, da je ravnal prav. A so tudi ljudje, ki počenjajo hudodelstva nalašč, samo da bi prišli v kator-go m se tako rešili življenja na svobodi, ki jim je mnogo hujša kazen. Tam zunaj je živel v naj-zadnji stopnji ponižanja, nikdar se ni najedel do sitega, delal je svojem upodjetniku od jutra do noči; v katorgi je delo lažje nego doma, kruha je dovolj, tako dobrega, da boljšega ni videl; ob praznikih je govedina — in vrhu-tega je tukaj miloščina in možnost, zaslužiti kopejko. A družba? To so prebrLianj. spretni ljudje, ki znajo vse; on gleda na svoje tovariše s spoštljivim strmenjem; nikdar še ni videl takih. Smatra jih za najvišjo družbo, ki sploh Aiogoča na svetu. Ali je kazen za ta dva enako občutna ? Sicer -pa, čemu bi se ukvarjali z nerazrešni-mi vprašanji? Boben ropoče, treba se je vrniti v kasarno.
dajo na arestante nekako pretirano. Zdi se, kakor da bi čakali v največjem strahu sleherno minuto, kdaj plane arestant mahoma z nožem v roki nad koga izmed njih. Kar pa je najbolj znamenito — arestanti sami so se zavedali, da se jih boje, in to jim je dajalo očividno nekak pogum. Toda najboljši načelnik je za arestante ravno tisti; ki se jih ne boji. In sploh je kaznjencem samim ne glede na pogum daleko prijetnejše, ee imaš do njih zaupanje; s tem jih celo lahko naveže« nase. Za časa mojega bivanja v ostrogu se je dogajalo — četudi zelo po-redkoma — da je ta ali oni izmed načelništva prišel v ostrog brez vojaškega spremstva. Treba je bilo videti, kako je to presenetilo kaznjenec. — presenetilo jih z dobre strani. Takšen neustrašen gost je obudil vselej spoštovanje do sebe, in tudi če bi se bilo v resnici moglo pripetiti kaj hudega, njemu se gotovo ne 'bi bilo zgodilo. Strah, ki spremlja arestante, je splošen, kjer se,le nahajajo; odkod pa se pravzaprav rodi, zares ne vean. Nekaj povoda ima gotovo, če človek pogleda zunanjost arestanta, znanega razbojnika; poleg tega čuti vsakdo, ko se bliža ostrogu, da se ta truma ljudi ni zbrala tu po svoji volji, in da Vkljub vsem pravilom ne gre delati trupla iz živega člove-ga človeka.: ostanejo mu Čuvstva, žeja po osveti in življenju, ostanejo mu strasti in potreba po njih utešitvi. Vzlic temu pa sem prepričan trdno, da vendar ni povoda, bati se arestantov. Človek se ne vrže tako lahko in tako naglo z nožem na drugega človeka. Z eno besedo, četudi je nevarnost mogoča in dasi nastopa tuintam, se lahko sklepa po redkosti takih nesrečnih slučajev ravno to, da je brezpomembna. Razume se, da govorim zdaj le o že obsojenih arestantih, izmed katerih se jih toliko veseli, da so naposled dospeli v ostrog Ctako dobro je včasih novo življenje!) in so zaradi

J 1920.
^ V POJASNILO.
V pojasnilo številnim rojakom, ki so mi pisali glede odplovitve parnikov iz New Toxica po Novem letu, nazn&jam odhod naslednjih parnikov: L Francoska črta. 17. jan. parnik La Lorraine 24. jan. parnik La Fayette 2. Cunard črta.
24. jan. parnik Royal Oeorge 24. jan. parnik Imperator 24. jan. parnik Carmania.
^ NEW YORK—TRST.
22. jan. parnik Pannonia. (Na Trst morejo potovati samo oni Sloveng, ki spadajo sedaj pod Italijo).
Navedeno vozni red je podvržen spremembi. Kdor želi potovati, naj piše ali pa pride na moj naslov.
POTNE LISTE preskrbim o-nim, ki nočejo sami imeti tega posla.
PRENOČIŠČE. Snažno, udobno in varno prenočišče po primerni ceni dobite pri meni za čas bivanja v New Yorku. Nič zato, ako ste karto kje drugje kupili.
POJIUANJE DENARJA. — Izrabite sedanje skrajno nizke cene, ako nameravate poslati svojcem kako pomoč ali plačati kak dolg.
100 Kron za......$ 1.30
200 Kron za...... 2.50
500 Kron za...... 6.00
. 1.000 £ron za...... 11.75
5.000 Kron za...... 58.00
10.000 Kron za...... 115.00
25.000 Kron za....... 285.00
50	Lir	za..........$ 4.50
100	Lir	za.......... 8.75
200	Lir	za.......... 17.00
500	Lir	za.......... 42.75
1000	Lir	za.......... 85.00
LEO ZAKRAJŠEK
70 — 9th Ave. New York, N. Y.
tega voljni, živeti mirno in pokojno; poleg tega pa sami ne pu-PRVI VTISI.	i ste neuiirnežem iz svoje srede, da
Začel se je poslednji pregled, j M se mnogo razgrevali. Vsak Po tem pregledu so zapirali ka
sarne, vsako s posebno ključavnico, in arestanti so ostali zaprti skupaj do razsvita.
Pregled je opravljal podčastnik z dvema vojakoma. V to svr-ho so včasih postavili arestante na dvorišču v vrsto, ob navzočnosti stražnega častnika. Toda naj-češče se je ATŠila vsa ceremonija po domače: pregledovali so po kasarnah. Tako je bilo tudi nocoj. Pregledniki so se pogostoma motili, uštevali se, odhajali ter še vračali iznova. Naposled so došte-li ubogi stražniki do zaželjenega števila ter zaprli kasarno. V njej .je bik> nameščenih do trideset mož. precej tesno stlačenih na pogradu. Za spanje je bilo še prezgodaj. Vsak je bil očividno pri-moran, posvetiti se kakemu opravilu.
Izmed načelništva je ostal v kasarni edini invalid o katerem sem že prej govoril. V vsaki kasarni je bil tikli arestant ski starešina, ki ga je izbiral seveda major-načelnik sam. da je pazil na dobro vedenje. Prav pogostoma se je zgodilo, da so se dali tudi starejšine zalotiti v resnih prestopkih; takrat so jih šibali ter jih nemudoma odstavili med mlajše in nadomestli z drugimi. Staerješina v naši kasarni je bil Akim Akimič, kakor sem izvedel. V moje začudenje je" kričal nere-dkoma nad kaznjenci, ti pa so mu odgovarjali običajno s posmehom. Invalid je bil pametnejši od njega in se ni mešal v nobeno reč; če pa je bilo katerikrat treba obrniti jezik, ga je obrnil zgolj zaradi, spodobnosti, da si ohrani čisto vest. Molče je sedel na svojem posteljnjaku ter si likal škorenj. Kaznjenci se skoraj sploh niso brigali zanj.
Tisti prvi dan mojega življenja rv ostrogu mi je prinesel opazovanje,* o katerem sem se prepričal pozneje, da je pravilno. Namreč: d S vsi noarestanti, kdorkoli so, od tistih, ki imajo neposredne slike z arestanti. kakor na primer pazniki in vojaki na straži, do vseh tistih, "ki imajo sploh kak o-pravek s kakoršnim svetom, gle-
ZDRAVJE, ALI DVA CENTA'? KAJ VAM JE LJUBŠE?
kartožnik, pa najsibo še tako smel in drzen, se boji v katorgi vseh reči. Arestant ki je v preiskavi, je nekaj drugega. On je v resnici sposoben, vreči se brez povoda na tujega človeka, samo zato, ker mu je za jutrišnji dan namenjena kazen; če pa si nakoplje novo sodbo, je tudi kazen odložena. To je pravi vzrok; 'iz-premeniti svojo usodo' za vsako ceno in kakor hitro mogoče, je pravi cilj napada. Znan mi je celo čuden psihološki slučaj te vr-
Pri nas v ostrig.i je živci are i stunt v vojnem oddelku, bivši vojak, ki mu niso bili odvzeti državljanskih pravic; sodišče ga je bilo poslalo v ostrog na dve leti. Bil je strašen širokoustnež in neznanski strahopetec, čeprav se širokoustnost in strahopetnost drugače zelo poredkoma opaža pri ruskem vojaku. Naš vojak je videti vedno tako zaposlen, da ne bi imel časa, širokoustiti se, če bi se mu tudi ljubilo.
Če pa je ze širokoustnež, je skoraj vedno brezdelnež in bojazljive«. Dutov (tako je bilo ime arestantu) je naposled prestal svojo kratko kazen ter se vrnil nazaj v svoj linijski bataljon. Toda ker se vsi, kar jih je njemu podobnih, sčasoma razvadijo v ostrogu, namesto da bi se poboljšali, se zgodi po navadi tako, da ostanejo na svobodi samo par tednov, nato pa morajo zopet pred sodišče in se vrnejo v ostrog, a zdaj že ne več na par let, n^o v "večni" oddelek; na petnajst ali dvajset let. In tako je bilo. Tri tedne po svojem povratku iz ostroga je Dur tov zakrivil tatvino z vlomom; vrhu tega je sirovo razgrajal in izzival. Postavili so ga pred sodi šče ter ga obsodili v strogo kazen. Te bližnje kazni se je prestrašil do nemogoče skrajnosti kakor najklaverjenši strahopetec, in na predvečer dne, ko 'bi bil moral teči skozi šibe, je planil z nožem nad stražnega častnika, ki je stopil v njegov zapor. Razume se, da je vedel dobro, kako zelo si s tem korakom shujša sodbo, in podaljša dobo prisilnega dela. (Dalje prihodnjič.)
če trpito vale«! neprilik na želodcu, aH obistih, o-trpelih jetrih, napenjanja, zabasa-nosti, glavobola, izgubo teka, nečisto krvi, nepreba-j ve, revmatizma;! če imate oslabele noge, bolečine v kri-ž, če ste splošno potrti, vzemito JTJVI-TO TABLETE, narejene iz najbolj čistih in priznanih zeliSč, katere pozna zdravilna veda, ter katere priporoča na tisoče sedaj zadovoljnih oseb. To zdravilo je ono, katero vi rabite. Pošljite nam en dolar za eno Bkatljo. ali pot dolarjev za Sest Škatelj; prištejte Se 4c vojnega davka za vsako Škatljo.
če hočete poskusiti to čudodelno naravno zdravilo, predno ga naročite, pi-Site nam za tridnevno brezplačno zdravljenje, brez kake nadaljne obveznosti od vaSe strani. Naslov: Juvito Laboratory, South Hills Branch 15, Pittsburgh, Pa.
Opomba: Z vsakim naročilom odpošljemo krasen stenski koledar Jugoslavije tiskan v več barvah; visok 20 palcev in 15 palcev širok.
Pišite po Slovensko knjigo, katera vsebuje vse potrebne podatke o iznajdbah in patentih. Pišite nam še danes in jaz vam
pošljem
KNJIGO ZASTONJ
Jaz imam 30 let skušnje kot
advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo po-Eornost. Pišite Še danes v slovenskem jeziku vašemu advokatu na:
A. M. WILSON,
Regiatod Patent Attorney,
315 Victor Bldg., Washington, D. C.
ZASTONJ cenik. Ne pilite svojih pisem kakor bi bila pisana a kurjimi nogami; pilite jih rajfti na natšem domačem pisalnem stroju. Stroj, dasiravno po ceni, je telo trpeien. Na našem pisalnem stroju lahko pile te v vseh jezikih. Piiite ie danes po naft novi katalog. Nai edini naslov je: ROYAL SALES CO., NEW YORK CITY, N. Y.
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kopne pogodbe, Potne Liste (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem krajo. Izvršuje VSA ▼ Notarsko stroko spadajoča dela te polnih 10.let ne istem mestu.
E
Zaupno zdravile prinaša iznenadenja.
Skoro ie 30 let se Trinerjeva zdravila nspeino rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega mn-ka, ker zaupnost izdelovatelja zasluti popolno zaupanje in čialanje od strani itevilnih odjemalcev. Halo I povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov, Branili smo te dolgo »oper \ draginjo na vseh itevilnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil ie zadnji steber in morali smo cene nekoliko poviiatL Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da ▼ sedanjosti, ko moramo veliko ve« plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo sa nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino =====
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker nftini, da bol zgubi svoje »tališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvorsih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne ne-potreLue mešanice in vsebujejo ie potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasao žareče rodeče vino. V zadevi sabasanosti, neprobavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah. ki rade nadlegujejo šenske ob premembi iitja ali rudarje in tfTOge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j* v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa v slučaju protina, ali revmatizma, nei
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
> pa ie slasti vralgije, lum-
> bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša odrgnin in oteklin it<L, tudi sa drgnenje živcev in m mm-
nneriev
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust;
izpuščajev in dragih kožnih o tvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
nfvin rabo znotraj. Posebno U1X1U is to tako sa čiščenje ran,
NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA T7UNEBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANOISOO 1916, GRAND PREL—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS i
SLOVANSKA TVORNICA.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, 111. izdeluje
ZASTAVE, BANDERA, REGA-LUE, ZLATE ZNAKE
za društva K. S. K. J.
POZOR ROJAKI!
Nudi se lepa prilika za rojaka, ki zna krojaško obrt. Delo stalno. Zglasi naj se na naslov:
M. HARRY WILLS,
Box 611
Nashwauk, Minn.
SESTRE!
' Ali ste zdrave, krasne, vesele kot vam jo namenjen dar naravef Ako ne tedaj pišite po naša pojasnila, katere vam pošljemo zastonj, in zapečateno. JUVITO LABORATORY, Dor-mont Branch 112, Pittsburgh, Pa.
Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi.
Pičite po brezplačni cenik.
MATH. PEZDIR
P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY.
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV.
U«tanovl|ena tela 1857
Naeljonallzlrana leta 1864
ŽE GO LEX
i > »
je ta banka vame čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupne premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar ee drii v po-sebnem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaše prihranke ▼ NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU.
AA/ Narastli obresti si pillitm pripisujejo k. glavnici, Onr OvO in pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. W
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Jollet,
Illinois.
LJUDSKA BANKA'