List 30.
Politični oddelek.
Vojna  konvencija z Rumunsko.
Avstrijska zunanja politika stoji od nekdaj popolnoma v službi Nemcev in Madjarov in se v vsakem oziru uravnava po željah teh dveh, v državi dominujočih plemen. Posledica te zunanje politike je seveda ta, da se po njej ureja tudi vsa notranja politika. Zlasti tro-zvezna in protiruska politika vpliva na notranje razmere v smislu Nemcev in Madjarov ter proti Slovanom. Pripadnost Avstrije k trozvezi se razlaga tako, da je država vsled trozveze dolžna, vzdrževati nemško in madjarsko hegemonijo, pa bodi tudi samo na umeten način in s silo. Slovanom prijazna politika se tolmači kot nemogoča, češ, da bi potem Avstrija ne   mogla vstrajati v trozvezi.
To nenaravno in krivično mišljenje ne vlada samo mej nemškimi in madjarskimi centralisti, mej nemško in madjarsko diplomacijo in birokracijo, ampak opazovati je, da vlada tako mišljenje tudi v onih najvišjih krogih, kateri nazori so merodaini in odločeni za smer vse avstrc-ogrske zunanje in notranje politike.
V zadnjih dveh letih se je večkrat začulo glasov, da razmerje mej Avstrijo in Rusijo ni več tako prijazno, kakor je bilo po obisku ruskega carja na Dunaju. Zlasti v letošnjem zasedanju delegacij se je minister zunanjih del grof Goluchow8ki izrazil prav skeptično o avstrijsko-ruskem razmerju in sicer s posebnim ozirom na balkanske odnošaje. Tam je naša država res v velikih škripcih. V Bolgarski, kjer je za časa krutovlade Stam-bulova, imela odločilni vpliv, je popolnoma dogospoda-rila. Še hujše se ji je zgodilo v Srbiji. Dokler je živel razkralj Milan je bila Srbija nekak privesek Avstrije; srbska neodvisnost je bila pvav za prav samo na papirju, v resnici pa je v vseh važnih zadevah odločeval avstrijski poslanik.
To se je korenito premeniio. Bolgarska in Srbska sta se iznebili avstrijskega vpliva in stopili v najtesnejšo zvezo z Rusijo. V Albaniji je Avstrija leta in leta pripravljala tla za okupacijo, a je sedaj naletela na naj-odločnejši odpor od strani Italije, Turčije, Rusije in črne gore.                                  *
Zdaj se celo govori, da pojdeta bolgarski knez in srbski kralj v kratkem v Petrograd, in da se tam sklene zveza slovanskih držav na Balkanu.
Mej vsemi balkanskimi državami sta samo dve, na katerih pomoč bi mogla Avstrija računati to sta Grška in Rumunska. Militarična onemoglost Grške se je izkazala v grško-turški vojni. Nasledniki termopilskih junakov so taki strahopetci, tako ničvredni vojaki, da Grška kot vojni faktor ne more priti v poštev. Jedini faktor, ki pride torej v poštev, je Rumunska.
Te dni so madjarski listi raznesli vest, da se je, ko je bil šef generalnega štaba fem. baron Beck pred kratkim v Sinaji pri rumunskem kralju, tamkaj podpisala vojna konvencija mej Avstrijo in Rumunsko. Avstrija hoče baje to konvencijo razglasiti, čim se zbero v Pe-trogradu slovanski vladarji z Balkana in sklenejo balkansko zvezo. Po tej konvenciji mora Rumunska v slučaju vojne postaviti armado 250.000 mož proti Rusiji in proti Bolgarski, proti Srbiji pa bi nastopilo avstrijsko vojaštvo.
Mogoče je, da se je mej Avstrijo in Rumunsko sklenila vojna konvencija. To je celo naravno, saj je kakor smo že rekli, Rumunska jedina država, ki bi mogla pomagati Avstriji na Balkanu oziroma proti Rusiji, ali o tem ni dvoma, da mora bistvo konvencije drugačno biti, kakor poročajo madjarski listi in to z ozirom na dislokacijo ruskega vojaštva.
Značilno je pa, da se je stvar sploh razglasila. Vlada je ne demeatira, torej se strinja s tem, da se vlači po javnosti. To vladno stališče je deloma še zna-čilnejše, kakor dejstvo samo, da se je sklenila vojna konvencija.
V obče vlada navada, da se take pogodbe skrbno prikrivajo. V tem slučaju se to ni zgodilo. Stvar se žurnalistično fruktificira, prav kakor bi hotela vlada na jedni strani Rusiji zgroziti, na drugi strani pa s tem podpreti proti Slovanom naperjeni vladni zistem.
Pogled v nemške in mpdjarske liste kaže, da se je drugoimenovani namen dosegel. Grožnja na adreso Rusije pa je korenito ponesrečila, Rusija se je ni kar nič ustrašila in jasno je, da jej Avstro Ogrska vzlic konvenciji z Rumunsko prav za prav preklicano malo imponira.
Stran 292.