Uprava: Nebotičnik. Ga-Jeva ul. t. Telefon 38-81 Cek. račun: Ljubljana 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mciec jf 12 Din. Za tujino 20 Dink Uredništvo« Ljubljana^ Nebotičnik, Gajeva ali« oa št L Telefon 38-81 Rokopisov ne vračam« Št. 28. Ljubljana, torek 4« februarja 1936. Leto II. Velika napaka: da si ljudje o sebi več domišljujejo, kot pa so, n sebe manj cenijo, kot pa so vfedni. Goethe. Dnevna pratika Torek, 4. februarja 1936. Kato* . an>! Andrej. Pravoslavni: 22. Januarja, Timotej. ®r. Piccoli, Tyrševa 6; H oče* ^'cl°vška cesta 62; Gartus, l°ste=Zaloška cesta. Gledališče DRAMA •jv Začetek ob 20. uri pk, 4. t. m.: Pesem s ceste, ’sr,. i tovarVe v Celju. Izven. e^a> 5. t. m. Dies Irae. Red C. T OPERA 4. t. m.: Bes v Savoj-u. s Red A. rCTja", t. m. Preš men tami grad naj k11 Sreda. ^ b«J z njim Radio Ljubljana ska 0re^’ t°bruarja. Ob 9: Sol« Va Ur.av’ S t rossm a y or j ev a prošla« V,- IUeščanske šole na Viču, 12: r uozi na ploščah, 12.45: po« bes*a poročila, 13.15: Deli« ste°V0 babjtne suite. Rad. orke« R jV- poročila, 18: Koncert Skoj. ^rkestra. 18.40: Dvig Japon Iles't>a.,naro'da od 19. veka do da« )9 -^o. r.. Terseglav, 19: poročila. ^nskih Narodna ura: O ju gosi o« Driid n ni>vcih v srednjem voku, Več- UV ^vob 'z Zacreba. 20: iz Zagreba, 20: Grafjk ®*asbc petja in recitacij, a ’n k Jerman ter Rad. glešv ei/ 22: poročila, 22.30: an* Skc Plošče. ja Vreme Vren^, s*av0a: Oblačno in deževno 24 Ura|v .V8l>i kraljevini. V zadnjih r*zen Je deževalo v vseh predelih, r6tura . VaranašnjaiUbliana X f®hruarja « i>elKa 1 Sv‘ hank } an«l. fum 1 am' dola' j *v>^ £ “emška še trije vise med življenjem in smrtjo — Gverilska vojna „Glasa naroda44 — Konjski sejm na št. 79 — Navzkriž s paragrafi — Smrt v gostilni — Trojčke je rodila — Suhe številke, ki mnogo povedo Bevc dokazuje svojo nedolžnost Priča za pričo omahuje — Dvoboj med tožilcem in zagovornikom Ljubljana, 3. februarja. Ljubljanski firkelc gotovo še nikdar ni pretrpel takih strahot« nih muk, kakor danes, ko mu je bilo najstrožje prepovedano br« skati po dogodkih, ki so jih ob« ravnavali na štev. 79. Razprava proti dentistu Jošku Bevcu je bi« la namreč strogo tajna, saj je so« dišče ukrenilo prav vse, da je ko« Ukor mogoče brez senzacije opravilo to za vso Ljubljano Kruto javno mnenje Razpravo je sodišče določilo na ponedeljek, ker ta dan na št. 79 navadno ni razprav in stalnih gostov, k so tako rekoč abonira« ni na sodišču. Trdi poročevalci dnevnikov niso smeli v dvorano, pač pa sta zagovornika dr. Kam dare in dr. Fettich imenovala se« natu za vsakega obtoženca po dva zaupnika, ki po zakonu sme« ta prisostvovati tajnim razpra« vam. O aferi Joška Bevca doslej ni« smo pisali, ker se zavedamo, da take zadeve ne spadajo v jav« nost, preden ni izrečena sodba. Javno mnenje včasih brez usmi* ljenja umaže tudi kako pričo, ki je popolnoma nedolžna, saj je to 1 naše moralno in'' pravično javno mnenje že doslej po nedolžnem obsodilo mnogo oseb, ki niso z zadevo niti v najmanjši zvezi. In prav zato je bila večina raz« sodne javnosti tudi mnenja, da razpravljanje o takih stvareh la* hko napravi več škode, nego ko* ris ti. Samo svetohlinci z razkri« vanjem intimnosti rešujejo mo« ralo. Moralno ogorčenje je že na vse zgodaj na sodišče poslalo množine svojih zastopnikov, da bi bili vsaj pri ključavnici uje« li kako pikantno podrobnost. Z največjem zanimanjem so rado* vedneži opazovali vsako kretnjo, vsak šiv in vsak lašček gospodi« čen, ki so morale prestati pravo torturo s tem, da je vsakdo la« hko delal opazke, ko so čakale na hodniku, da pridejo kot priče na vrsto. Na hodniku se je zadr* zevala tudi lepa žena obtoženca Bevca. Nenavadna publika Malemu senatu predseduje s. o. s. Brelih, votanta sta pa s. o. s. Gorečan in s. o. s. Kobal. Ob* tožnico pa zastopa drž. tožilec Branko Goslar. Na klopeh, kjer poslušajo raz* prave brezposelni in neznanci, ki morda tudi prakticirajo, kako se je treba zagovarjati, ter penzio* nisti, sede danes mladi odvetni* ki, odvetniški pripravniki in mla* di juristi, med katerimi sta tudi dve gospodični. Dvorana je sko» ro zasedena. Dr. Korče se pojavi Po pričetku razprave je prišel V dvorano tudi odvetnik dr. Korče ter se prijavil senatu za zastopnika neke udeleženke, ki zahteva odškodnino. Ker je bilo prepozno za tako prijavo, ga je sonat odklonil. Odvetnik dr. Korče jo torej neuradno ostal v dvorani. Ko je bilo pa končano zaslišanje obtoženca Bevca o kli* j en tki dr. Korčeta in se je od* vetnik pripravljal, da gre domov, je nastal prav glasen spor meti zagovornikoma in drž. tožilcem, da odvetnik ne bi morda infor« miral svoje klijentke, kako je Bevc izpovedal o njej. Ker se je zelo glasna debata slišala tudi na hodnik, je senzacije željna javnost na hodniku kar trepeta« la in nategovala ušesa. Ogorče* njo firbca na natezalnici je buta* lo ob strop, saj je res grozno, če ni mogoče povohati vsake črko pri očitnem zločinu in prestop* ku zoper javno moralo. Gre ven« dar za edinstven primer v naši kriminalistiki. ( Fotografije, kovčeg Z Bevcem sedi na zatožni klo* pi J. Dolničar, ki sta že iz otro# ških let prijatelja, rojena sta pa tudi isti mesec. Dolničarju očita obtožnica, da je na Bevčevo željo reproduciral dve fotografiji, ki sta bili tedaj v stotinah izvodih razširjeni po Ljubljani. Današnja dva oibto# ženca pa nista imela s temi sli* kami nobenih stikov. Tudi iz ljubljanskih listov že znani kov# čeg je drugi obtoženec dal neke# mu šoferju, vendar je pa kovčeg zacinil, da bi se nikdo ne mogd naslajati z ogledovanjem raznih fotografij. Panika Med množico radovednežev pred dvorano je nenadoma na# stala panika. Izvedelo se je nam* roč, da hoče policija napraviti racijo in pretipati obisti svojim znancem, ki so med stalnimi go» Sti štev. 79. Kakor bi pometel, so radovedneži izginili in na hodni* ku je ostala samo še majhna sku« pina prič. Ura kaže že poldne, zaslišane pa so bile šele tri priče. Glede dveh dam je zmagal drž. tožilec, da sta bili zapriseženi. Neki mo* ški je bil pa Bevčev uslužbenec in je bil zaslišan na predlog ob* rambe. Vsa dolgotrajna razprava je prav živahen dvoboj .med drž. to* žilcem in Bevčevim zagovorni* kom. Kuverte rožne barve Na mizi pred sodniki je kup velikih uradnih kuvert rožne bar* ve. Krasna zbirka neznansko za* nimivih fotografij. Fotografije je treba ogledovati z lupo, saj je treba ugotoviti izraze na obra* zih, če so fotografirani vedeli, da jih fotografirajo ali ne. Treba je tudi ugotoviti njih razpoloženje med fotografiranjem. Ker sodišče razpravlja z naj* večjo resnostjo in zagovornik ter drž. tožilec smatrata za vožno tudi najmanjšo podrobnost, raz# prava najbrže danes še ne bo končana. Ni bilo posilstvo Dvoboj med zagovornikom in državnim tožilcem je dosegel svoj dramatični višek pri zasliše# vanju četrte priče, ki je pri poli« ciji im v preiskavi govorila o po* silstvu, sedaj pa izjavlja, da to ni bilo posilstvo. Nato drž. to# žilec predlaga izročitev priče preiskovalnemu sodniku in pre« iskovalni pritvor zaradi krivega pričevanja, kar pa je senat od* klonil, ko je zagovornik izjavil, da pride na vrsto še več takih prič. S pričo je bil le sestavljen zapisnik o njeni izjavi, ki ga je morala podpisati. Vse sporazumno Že naslednja priča je tudi fz» povedala, da je bilo vse spora* zumno. Že danes pa vse zaljub* Ijenee opozarjamo, da je pri do* govarjanju rundi jev silno važno Smrt ga je pobrala v gostilni Kanmiik, 2. februarja. Včeraj zjutraj je prišel v restavracijo Kenda v Kamniku star možak, ki se mu je poznalo, da se 'je že preje mar:tkje oglasili in povprašal po pijači. Kor „e bil že preveč vinjen in tudi že zelo junaško razipoCiožem, mu natakarica ni hotela postreči z vinom. Zato sii je pa naročEil golaž, ki mu pa ni nnč kaj dišal. Tako je še nekaj časa posedali za mizo, nato mu je pa nenadno postalo slabo in legel je na klop poleg mize. Ker so bili v lok alki tudi drugi gostje, je natakarica stekla Po stbražnllka, misleč, dia je možak vinjen zaspal. Ko ga je nad- stražntk Pogačar skušal dvigniti, je mož v obraz močmo posinel in se zgrudili na tta. Stražnik je takoj uvidel, da je mož že mrtev. Tudi okraljni zdravnik g. dr. Podeč je mogel ugotoviti le še smrt zaradi srčne kapi. Očanec je imel pni sebi veo denarja in neke listine, iz katerih je razvidno, da sc piše Martin Resnik in se dbma iz vasi Doline pri Selah v kamniškem srezu. Star je bil že nad 50 let. Poteiija je o njegovi nenadni smrti obvestila svojce pokojnika, truplo pa so poCfožill v mrtvašnico na Žalah. Vlak ga je razmesaril Kamnik, 3. febr. Raubar Milan doma s Prt nor* skega stanujoč v Kamniku pri Preserju, je sinoči okrog 10 ure pri Vnanjih goricah izvršil sa* momor. Vlcgcl se je na progo pred vlak, ki ga je strašno raz* mesaril. Njegovo truplo so na* šli danes ob progi. Pustil je po» slovilno pismo, iz katerega je raz* v;dno, da gre za nesrečno ljube* zen. Le nesreča nam je zvesta Ljubijtana, 3. februarja Gospodlairč Anton posestnik iz Mirne je padel tako nesrečno doma tz Rozdca, da sl je zlomil desno nogo! Naiši ddavci uporabljajo često kolo, kot svoje prometno sred-sitvo, posebno ker še nismo tako daleč, kot v AmerM, kjer ima vsak delavec svoj avto. F*a se e otrdkom pač vedno naUčjubša igrača! Kako lepo se da sbrehati na ptiče z njo. Anž-Lin Niko, sin krojača iz Šmarja se je lepo iigrač s fračo in še kopa drugih fračarjev! Pa prileti kamen iz neznane frače ter zadene malega Nika v desno oko! Poškodba je precej resna! Pa ne samo mati otroci, temveč tudi veliki otroci se poškodujejo, sicer ne s fračo, temveč s — pištolo. Malto neprevidnosti, malo korajže in že sj je 18 letni Klopčič Jože, sin posestnika iz Trojan ustrelil v nogo. Ivančič Jože, delavec brez posla je bil pa v soboto napaden od neznanega napadalca na 1 r-žaški cesti, katere ga je pa precej poškodovali! Lizol na stranišču Ljubljana, 3. februarja. Ena vsakdanJJi tragedij! Obupa! je nad seboj, obupal nad vso okolico, obupaj nad življenjem! Kam naj se človek v tem trenutku Obrne, če ne na ono stran. Njegov greh je greh družbe, greh vseh tistih, ki mu ne dado, da bi živci.. Zato se je odtočili za usodni korak. Odšel je na stiraimšče na Kongresni trg v zaprti oddelek. Tam je napravil sklep s seboj. Steklenica lizola in mož se je zgrudil. Poklicani so ga od'peiiajli v bolnico, n j še mrtev. Napisal je več pisem, v katerih roti ter prosi vse, da naj njegove tragedije ne obešajo na veliki zvon. Sploh je pa tisto usodno stranišče na Kongresnem trgu, kot nalašč kraj za samomore! Nekoliko časa posedajo okoli po »Zvezdi« kolebajo med »biti ali ne biti«, mnogi si premisli ter še nekaj časa bije boj prav res za življenje in smrt, a kdor se loti te misill, je ne pusti zlepa od sebe. Prej ati slej se pridruži vrsti ponižanih im nazžaiBenfh. Ker ,ie upanje, da mu vendar rešijo življenje, mu omogočimo vsaj od te strani to bedno življenje ter ne navajamo imena! Celje Proračun celjske občine za kitoz 1936/37 znaša 13,785.060.37 Din višji kot lanski. 701 brezposelnih je bilo vpisanih pri Borzi deia dne 31. januarja. Dne 20. januarja pa 64.8 brezposelnih, in stoer je bito 62 žensk, Za socijalno skrbstvo izkazuje letošnji celjski proračun 8190.30 Din; vštete so tudii podpore društvom im ustanovam. Za policijo v. Celju se bo poirabi'to 348.000 Din, za prosveto 697 tisoč 419.50 Dim. 10 letnica Jadranske straže v Celju bo ob priliki jadranskih dni 13. in 14. junija. Takrat bo tudii slavnostna akademija in tombola. Beseda dneva Ne srdi se zaradi hudobnežsV) ne zavidaj njim, ki delajo kri> vico. Ker hitro se pokosč kakor trava in zvenejo kakor bujno zelenje. Upaj v Gospoda in de> la j dobro, prebivaj v deželi in goji zvestobo. Gospod pozna dneve popolno’ ma vse vdanih,in njih dedščin* ostane vekomaj. Ne bodo osr0’ močeni ob hudem času in v dne' vih lakote bodo nasičeni.. (Iz 37. psalma kralja Davidu) Banovinski Svet je na 7. redno zasedanje za 17. k* bruarja. Predmet: Predlog banov. proračuna, sklepanje o noveli k uredbi o banov, uslužbencih In skleoanje o noveli K tiredbl o sestavi kandidatnih N5* v drav^k' banovim._______ — Zorko obsojen Mali kazenski senat jo obsoiHI nega ponarejevalca podpisov in parja. hivSega narednika Sfi-letneP1 Knrla Zorka na 2 leti robije in n8. Izgubo častnih državljanskih pravi® ta 8 leta. Strašna smrt 16-letni viničarjevi hčerki Magk' leni Grilovi se je pred dnevi vnel® ob štedilniku obleka in je pri ,(',n zadobila težke opekline. Tz Krčevin®-kjer dekle stanuje, so jo takoj spr®' vili v mariborsko bolnišnico, kjer P® je sedaj v strašnih mukah izdihni^ x Umor je razburil vso Me' tliko. V Metliki so našli ubitcl?3 67 letnega Jakoba Peča.rja v. Goiobičeivi zidanici. Starček nl imel premoženja. Zato meri'^' da so grdi umor izvršiti tuje* ki riso poznali razmer. se pa tudi, da se s šinom nisj razumela. Baje je ta kradel 1 je bil kot tuj državljan tz£n? _ Ker ga že dolgo ni bilo na pregUed, so ga oblasti iskar®-Morda je bil zdaj blizu in bo mara uganka Pečarjeve stri/! pojasnjena, bo oblast z8raD očeitovega — sina. Poročilo za smučar}* 3. februarja . Bistrica-Boh. jezero: -1 C, ^ lo oblačno, 3 cm snega. ■< Bled-Jezero: -2 C, pooblačilo s je, meglica. — Pokljuka 2. M,.; arja: 1 C, oblačno, jugozapadi veter, 60 cm južnega snCha Smuka dobra — Kranjska V*. Rateče: -4 C, barometer se o ga, oblačno, mtmio, 26 cm sre- Vršič, Krnica, Tan.ar; 90 cm pršiča. — Planin:' oa rti Kiti 1. febru.: -3 C, sneg srd , vse kotline zalite s sne.-., ; smuka dobra. — l<°fce 1. * -4 C, mirno, 90 cm srenja, ka dobra. — Pohorje: -2 C, lo obtočno, mirno, na 25 do cm podlagi 15 dto 26 cm Pr| Q, Smuka dobra. — Peca: zel’o oblačno, ma 80 cm 25 cm pršiča. in se nikakor ni dovoljeno zme* niti za sestanek v poslovnem prostoru. Nekaj prič ni prišlo in so se sodišču javile za bolne. Treba jih bo menda privošči s polici* jo, saj je bila razprava ob 13 prekinjena, nadaljevanje pa na* povedano za 16. uro. En groš In detajlna prodajalna srečk razredne loterije Drag. H. Kolakovlć Beograd, Kralja Milana ulica št. 41» Vremenska maškerada Ljubljana, 3. febr. Pređpust nori, snega pa le še V nedeljo zvečer je med 21. ln 22. uro spet precej grmelo in ®e ie med vihro vsipala ploha k a* kor v pasjih dneh. Vzlic temu smo se v ponedeljek zjutraj za« man ozirali po snegu, ki so ga za * dan napovedovali vremen o« slovci. Pod Šmarno goro si je pa pred* Pustno vreme ob istem času pri« yoščilo celo tako maškarado, da J® hkratu padala na zemljo tale četvorka: toča, babje pšeno, zne8 in dež. In se je bliskalo tam ^v. Katarino in grmelo kakor Za stavo. či/v?’ kflj ki se potem človek j-1 Uudem, če pridejo malo s v S" ako niti vreme ne spoštuje £ Uaravnih zakonov in pravili 8e Je vse postavljeno na glavo, Ce ne smemo čuditi niti zakon« nif Z(Irknejo malo čez ojnice. Politikom, če jim za spre* Pom!*0 kdaj pamet obtiči malo v ah. v predpustu smo in po enienu sodeč — spada vse to v ^Pustno maškerado. Dentisti protestirajo Zagreb, 2. februarja, vo 90 Priredili dentisti ii nn* ve^I;|l, mest v Jugoslavi-bu j®16811110 zborovanje v Zagre-hr’kl ie bilo zelo živahno in do-ki „^kiskano. Svojega zastopni-Veni\ P08!91!!! tudi. dentisti iz Slo-katft ^Prejeli so resolucijo, v nikan zavračajo izjavo predsed-k;, d pZobozdiravtiilkov dr. Boca-dent zak°nti so morali vsi ho k .dokazati svojo strokov-tika k^Mikaaijo. Zavračajo pod- zdra!e’i*t' 5,0 ga *znes‘d zobo-na svojem zadnjem Šilil ?yaniu. da so dentisti potro-ko,,, 400-000 Din za sprejem za-kii, y0 zobarjih in zobnih teJini-iyj ‘ zakonom o dentisn.h naj lW,e c končak večletne borbe Žavr Z(>korzdravn'ki in dentisti. Povin^3110 se trdl'tv6* da je ba-z^ na dala 42 dentistom proti-o^to dovoljenje za prakso. Z B(ioy,UnlCm zavračajo izjavo dr. 'hontv kakor da bi čevljarji okStiP°stati iin ortopedi, optiki babico gilnekologi. H ; je, da ne bi dentisti sme % u0 1 'tablice, da »ordiniraio«. tii^ .^neu pravijo v resoluciji, rjij bodo z vsemi sredstvi bo- ho svetio stanovsko in poklic- Pra^t in za svoje že dobljene ^roiČke je podila Y „ Križevci, 2. febr. kther V" ^vanu P” Križevcih živi je jy *Ca ^ erezija Todorovič, ki imela6' Pridna mati Doslej je Vj jd ze b otrok, ki so vsi zdra« prič.i CVrsti' to dni je pa zoiict je bil a a vreloga dogodka, ki la je ka kar preveč vesel. Rodi« W:lmr?č tr°jčke, in sicer dva ^»Inn n dcklrco. Trojčki so nor« tudi in zdravi, kakor *ako ne ! i ^ ^t^'10 otrok ha 9s i)ri^akovano zvečalo od 6 še trije med življenjem In smrtjo Mučcnlški bratje Avgusta Kelnerlča, ki je v Mariboru umiral 72 ur pred očmi tisočglave publike Maribor, 3. februarja. Maribor je še vedno pod vtisom grozne vesti, o zastrupljenju mladih krojaških pomočnikov Konca, Horvata in Klobčarja. Vsa javnost z veliko napetostjo pmčakuie, kaj bo dognala preiskava oblasti in kaj bo še z onimi, ki se zdrave v bolnišnici. Včeraj so se po mestu razširile vesti, da sta v bolnišnici umrla še pomočnika Franc Gole in Viktor Toman, kar pa ne odgovarja resnici Gole in Toman sta oba v bolnišnici in je n uno stanje prav resno, vendar zdravivki niso izgubili upanja. Bencol je nevaren strup Tega menda še marsikdo ne ve, kot tudi ne, da ni nič manj nevaren tudi bencin. Bencol in bencin sta zelo nevarna človeškemu organizmu, zlasti pa še za pljuča in krvni obtok. Posledice zastrupljanja so strašne in se pokažejo na možganih, na mozgu in krvi. V strašnih mukah oni, ki so akutno zastrupljeni, pogostoma znore kar je bilo tudi v primeru pomočnika Stanka Klobčarja Zastrupbenje z benco-lom ali bencinom je le težko ozdravljivo in je največkrat potrebna transfuzija krvi. Žrtev zastrupljena z bencolom >e v Mariboru v krojaški delavnici Ignaca Vinka postalo kar devet ljudi, med niimi tudi mojster sam. Tri izmed teh in sicer: Konec Horvat in Klopčar so že pokopane, tri so izven nevarnosti, žrivljeme treh pa visi na nitki. Kako so se zastrupili Dosedanja preiskava oblasti e doslej ugotovila dejstvo, da je za-struoljenje nastopilo zaradi vdihavanja hlapov bencola. V kroiaški delavnici Ignaca Vinka, ki to prav ža prav ni bila, so sestavljal" iz že gotovih delov, ki so jih naročevali iz Anglije, gumijaste dežne plašče, in sicer tako. da so pozamezne dele najprej sešili in potem šive prelepili s posebnuni trakovi iz gumija. Za lepilo so uporabiali sirov gumi, raztophen v bencolu. Pomočniki in tudi mojster pa o kvar-nostii benoola niso imeli pojma, to tem manj, ker se posledice niso pokazale takoj, temveč šele po več mesecih dela v zastrupljenem prostoru. Prvi je zbolel mojster sam in se podal v bolnišnico. Zdravniki so takoj ugotoviti zastrupljenje z ben-colom in so takoij izvršili transfuzijo krvi. Vinko je neprestano krvavel iz nosa. Ko se je nekoliko ooomogel, so ga zdravniki poslal na zagrebško kliniko, k.er še vedno trpi in čaka, kaj bo z njim. Za smrt svojih treh nekdanjih pomočnikov še ne ve. Klobučar je zblaznel Najstrašnejše smrti je umrl Stanko Klobčar. V bolnišnici je bil kakili 14 dni, ob koncu so poskusili tudi s transfuzijo krvi. Vendar za nesrečnega mladeniča ni bido več pomoči. Vaš dopisnik se je razgo-varjal z onimi, ki so bili z njim v isti bolniški sobi. Klobčar je vse do j zadnjega bil miren in vdan v usodo čakal, kaj bo z njim. Ko je zve- del za usodo svojega tovariša Horvata, ki je umrl v Dravogradu in se I je zavedel, da morda tudi on ne bo ušel smrti, se je bridko razjokal in rotil vse okoli sebe, naj mu pomagajo, ker je še mlad in bi tako rad živel. Strašna je bila noč, ko je umiral. Sicer še krepak te'esno in duševno, je vstal, pričel hoditi po sobi in se jokal. Nenadoma pa se mu je zmešalo. Pričel je grozno tuliti in napadati bolnike. Morali so ga vtakniti v prisilni jopič — nesrečnež je bil blazen. Naslednjega dne v prvih popoldanskih urah ga je smrt odrešila groznega trpljenja. Brezupno Golčevo stanje Na internem oddelku mariborske bolnišnice ležita še 22 letni krojaški pomočnik Franc Golc in njegov tovariš Viktor Toman. Stanje Golca je posebno nevarno, medtem ko pri Tomanu ni posebno vidnih znakov zastrupljenja z bencolom. Pri obeh bodo poskusili s transfuzijo krvi in bodo uporabili vse druge pripomočke modtrne medicine, samo da ohranijo oba nesrečneža pri življenju. Še trije pomočniki, in slicer Janko Farkaš, Franc Heinrich in Lojze Mahanje so izven nevarnosti. Med življenjem in smrtjo visijo samo mojster Vinko ter pomočnika Goleč in Toman. Kad bo z mirni, se ne da povedati vnaprej. Vsa javnost pa želi in upa. da bi okrevali in da žalostna bencolska afera ne bi zahtevala še novih žrtev Delavnica smrti zaprta Moistru Ignacu Vinku je sledil krojaški mojster Josip Munda, ki je nadaljeval z delom, to je z izgo-tavVamem gumijastih dež. plaščev. Ljubljana, 3. februarja. Rokopis za rokopisom! Ce je kje res: kamen do kamna palača in taiko naprej, je to trikrat res pni časopisu. — Gospod glavni, evo rokopis! — Ne vem, če bo še prostor? Se vam zdi vredno, da to sploh omenjamo? Vaš rokopis je res ineznosen! Izčrpnega poročila prosim, sicetr pa ne razvlečeno 1 Kaj pa policija? je šel kdo tja? In sodišče? In tako se večno bije prostor med seboj', tvarina se pretehtava, preklja se za pomembnost, Čitljivost .točnost 6n kar je še lepili lastnosti dobrega žurnali-sta, teh pa mora imeti žumalist ogromno vsoto! Gospoda ghv-nega oako nakrmimo, da je sit roko-lpsov, še bolj pa nas! Tedaj gu kar lepo pusti pri miiru! Kveč jemu je še za senzacije dovzeten, tako, da gospod zunanji s svojo Ab sini jo še mekalko pride Miau, a os tali: stop. pika! Samo še prostor ima rezerviram, če bi Ko pa je zvedel za usodo bivšega lastnika delavnice in za usodo nesrečnih krojaških pomočnikov, je takoj prosil oblast, da mu pregleda delavnico, sam pa je do pregleda prenehal z obratovanjem. Oblasti so delavnico zaprle in odredile vrsto novih varnostnih naprav, da v bodoče ne bo sličnih katastrof. Po dosedanjih rezultatih preiskave je sklepati, da je katastrofo povzročila samo nevednost in da zato ni nobenega direktnega krivca. Bolj kot kdo, nosi precejšno krivdo obrtna nadzorna oblast in pa inspekcija dela, ki bi vsekakor morali pregledati sleherno obratovalnico in odrediti varnostne naprave. Po tragediji A. Kelneriča Po pretresljivi tragediji delavca Avgusta Kelneriča, ki je 72 ur umiral pred očmi tisečiv ljudi, ki mu v nevednesti niso znali pomagati, jo vrgla temno senco na Maribor in na naše razmere sedaj še žalostna smrt treh nesrečnih mladih ljudi, žrtev nevednosti in pa, kar je treba pribiti, malomarnosti! Toda po toči zvoniti je prepozno! Katastrofa zastrupljenja z bencolom nam je sicer žalosten, a koristen nauk in opozorilo za bodoče. V Mariboru, ki je industrijsko mesto, je še n* stotine obratovalnic in delavnic, ftf so leglo prezgodnje smrti našega delavstva. Katastrofe nam sicer niso tako vidne, a kje je leglo tuberkuloze In drugih zavrahrh bolezni, če ne prav v obratovalnicah, ki niso opremljene s potrebnimi bigi* jenskimi napravami? Obrtna oblasit, predvsem pa inspekcija dela, kje ste? se .nebotičnik podrl aT J>a če bi pol Ljubljane zgorelo! Pa ti tako izvoljeni rokopis priroma v. tiskamo! Pride druga msbamica: strojni stavec! Sedi za svojim čudom, vos zaljubljen vanj! Brsti mu švigaljo po tipkah, za vse drug*) se ne zmeni! Odlična je njegova vfiioga! Cisto .neopazno se prikrade k rami Nikdar ga še nismo videli1! Bijemo pa boj z njim na žftve ki mrtve, nanj pošiljamo vse kalibre! Nekam čudno je to: najbrž ni en sam, to jih mora biti kot Abesincev, na nas so otvorili •pravo grevfisko vojno! Včasih so menda kar vsi nad namll Spačijo nam najlepšo misel! Sedaj je pa na vrsti nas vseh trei>et in strah: gospod državni! Po sukdlje zapiči svoj pogled v kopo črk. Hup. stoj! To mora ven! In po tem čiščenju postanemo nedolžni ter vse bolj čisti kot prej! Dobrno vesoljno odvezo ln gremo v svet med mili nar rod! Naš obupen boj z njim, ki ga še nismo videli ln kaj naitlo ta mili narod? 0 lem naj nam kaj poročajo naše Vrle čttallke ln maši oe nje ni čital-Ci! Začne se križev piot. Rokopis prestome -tu svoj ognijeinii krst! Družno ti sede vsi po vrsti ter »operirajo« naš mifl'i jezik! Brat-|je din šešire v gospodu, pa se še čudite, če nastane v našem listu mafenlkiosten pogrešek! Eno proti! milijonu stavim, da jih ima tudi to številka, kdo sprejme stavo? Sedaj pa pride posebej gospod korektor! Mogoče se zamisli v zasnežene planine, mogoče mu srčna žila uidanja pregoreče, mogoče čuftii nevarno sušo, mogoče tudi močo (sfledihijo čestokrat Ljubljana, 3. februarja. Ne mislite da gre za kako maškarado ali drugo predpustno zabavo, saj — kar je res, je res — smo imeli v justični palači na številki- 79. pravi konjski semenj, ki so ga obiskali nešteti mešetarji, prekupoi in najveljavnejši trgovci. Deloma so sedeli in stali med poslušalstvom, dva ugledna trgovca in neki mešetar pa na zatožni klopi. Neskončna pogajanja in pri konjski kupčiji neobliodne prepire je z izredno spretnostjo vodil s. o. s. Lederhas, vmes se pa vtikal tudi drž. tožilec Fellacher, a gladil in zagovarjal je zagovornik dr. Ra-žem. Skupaj so jih hoteli spraviti, da bi v roko segli, ali do likofa na žalost ni prišlo. Konj na semenj niso prignali, saj taki strokovniaki (itak poznajo vsak rep v deželi, a kaj je bito s cigani, ne moremo povedati, ker jih pri tej kupčiji skoraj ne ločiš od drugih se-marjev. Brez dvoma jih je bilo tudi to pot več vmes. Za tisto kobilo je šlo, ki jo je trgovec France iz Ljubljane prodal Anžiču v Dobrunje. Čedna in dobra, mirna žival, vredna med brati dosti čez dva jurja Kapitalna kobila, vam rečem. Za kobilo je An-žič dal Francetu svojega konja in 400 Din, 600 jiii mu je pa ostal na "dolgu. Na košček papirja so napisali pogodbo, da France lahko pride po kobilo, če Anžič tist h 600 Din ne plača v 14 dneh Tako je prišlo, da Anžič ni mogel plačati in so vzeli advokata. Tudi ti morajo živeti in konjski trgovci so njih posebno dobri prijatelji. Zagovornik Je dejal, da bi sam France lahko imel loo tožb Tudi zarubiti so hoteli kobilo, toda Anžič ni pustil, češ, da ni njegova last, ker je France še vedno solastnik. Mešetar Janez je šel s Kvedrom V Dobrunje k Anžiču. O Janezu Kak n(i treba govorilti. saj je ta konjska dlaka povsod, Kvedra pa tudi ozna/te, ker mesarjem vedno goni ivino, a tudi pri konMh rad zasluži kakega kovača. Kobila pa ni bita na prodaj, ker je morala voziti pesek na pokopališče Če mu pa toliko ostane, da plača Francetu dolg, M se je zaradi stroškov še podvojit, in za ostanek dobi drugega konja, bi Jo pa vendarle dal. Pa sta z v čevljih, nikdar pa v žepu). Pa mu uiide stavčev greh in taiko ziaMe v list indliskretnost, nesramnost, včasih tudi humor! Zatibog pa redko! Sicer pa: mea culpa! In tako dubi v moke stavJijen tekst zefllo samosvoj gospod: meter! Od njega je odvisno, če se zaletiš kair na celem v zaboj pod mizo, kamor odlagajo nepotrebne odlivke. Zeniijatoa misel se tako raztoti na kosce in ostane ti gmota vlitega svinca in dna! Gitateilj pa je prikrajšan za kulturno vrednoto! Včasih te postavi kar na glavo, Sitaflcu pa ne ostane drugega, kot da suče list na veritkailni osi. Za vse pa odgovarja pravi odgovorni urednik vsakega lista: — tiskarski škrat! Janezom segla v roki in Anžič je popoldne pripeljal kobilo k »Levu«. Tam je namreč bolj mirno kakor pri Figovcu, kjer je polno avtobusov, in zato je »Levov« hlev posebno pripraven za konje, ki jih pri ženo s Hrovaškega in niso vajeni mestnega šundra. med Figovcem in Levom Mešetar Janez je kobilo kupil za konjskega trgovca Ivana iz Logatca. Pni Figovcu sta se srečala s Francetom in Ivan mu je omenil kupčijo. In tudi ta dva sta takoj segla v roko, saj je Ivan iz Logatca dobil 100 Din in 50 Din are nazaj, za kobilo pogojenih 2000 Din bo pa kar France plačal Anžiču. Sto dinarjev kar takole mimogrede, ko Ivan iz Logatca kobile še videl ni. je tudi zaslužek! Anžič je pa pri »Levu« vprašal za logaškega kupca in mešetar Janez mu je povedal, »da je šel lire menjat v banko«. Bil je pa samo pri »bankirju«, tako namreč pravijo nekemu znancu, ki se drži v ka- Navzkriž s Maribor, 3. februarja Pred mariborskim malim ka* zenskim senatom, ki mu je pred* sedoval dr. Tombak, je bilo pred dnevi več manjših razprav, ki pa po zanimivosti niso zaostajale za onimi večjega kalibra. Stara znanca sodnije Brezposelna delavca T. in W. sta stara znanca sodnije. Kako da ne, ko je bil prvi že dvanajst* krat, drugi pa petnajstkrat kaz* novan! Oba sta znana pretepača in tatova, a tudi delomrzneža. Živita »na koruzi« in ju vzdr/u* jejo ženske, ki delajo v tovarni. Pred kratkim ju je zalotil na p >* stajališču starih vagonov na Tez* nu železniški čuvaj, ko sta se smukala okoli vagonov, s katerih sc zginile vse železne zaviralne palice. Pred sodniki sta vsako krivdo zanikala in se zagovarjala, da sta nabirala v času, ko so ju zalotili, lesne odpadke za kurja* vo. Ker ni bilo zadostnih doka* varni pri »Slonu« in ti vsak čas skomandira lire ali dinarje. Anžič je v gostilni čakal na Ivana, med iiem pa je izvedel, da Je njegovo kobilo Kveder že gnal Francetu. Takoti je razumel stvar, da France na ta način hoče priti do denarja, ki ga mu je še dolžan za kobilo in stroške. — Ali ste kobilo kar tako odpeljali? je Franceta vprašal s. o. s. Lederhas. »Saj je bila vendar moja last!« Ivan iz Logatca s hripavim, me-šetarskim glasom razklada, kako je bilo in kako jie naglo zaslužil 100 dinarjev. — Ali ste bili s tako malim dobičkom zadovoljni? teh časih-------------« —Če bi kobilo gnali čez mejo, bi bito goovo več.« »Seveda — ali pa nič!« Radi bi napisali več, kako so se pogajali in kregali, ali po pravici moramo povedati, da so tako kričali in se drli, kakor — konjski mešetariti Edino sami so se razumeli, ker so pač vajeni taktih razgovorov. Ne moremo priseči, kdo jte bil toda prevpil je vse in smo zabeležili : Vsi skupaj ste faloti! Tudi naglo govore, da bo za druge podobne razprave treba pri Figovcu prakticirati. Nposled smo spet ujeli sodnikove besede: — Ali se na eno sorto pogliha-te? Anžič je pa zahteval odškodnino, ker ni mogel zvoziti peska za Vse svete in je zato izgubil 2000 Din zaslužka. Spet grmenie. mahanje z rokami, da debel* suknjiči kar pokajo. s. o. s. Lederhas pa spokojno razglaša sodbo: Trgovec France iz Ljubljane in mešetar Janez vsak po 120 Din ali 2 dneva pogojno za 1 leto. Ivnn iz Logatca pa oproščen. Samoiastno se ne sme delati pravice. Drž. tožilec je prijavil priziv zaradi sodbe in prenizke kazni. dr. Ražem pa tudi. Poslušalstvo se je izvrstno zabavalo in občudovalo s. o. s. Le-derhasa paragrafi -zov, so jim sodniki morali ver* jeti in sta bila oba oproščena, Z zagotovilom, da jih na sodišču ne bodo videlj tako kmalu, sta sme* je odšla iz razpravne dvorane. Poštni žig je narisal Risanje poštnih žigov Gotovo ni kažnjivo in bi danes ne stal f red sodniki zaradi tega Ignac B. iz Hoč, ko bi ga ne narisal na poštno čekovno položnico S tem pa je že prišel v navzkriž s pa* ragrafi. Ignac je namreč lansko le* to izvabil od nekega soseda 500 dinarjev, rekoč, da jih bo naka* zal neki ljubljanski zavarovalni* ci. No, potem se je izkazalo, da denarja ni poslal, ampak ga ic zapravil. Prišlo je do tožbe. Pr razpravi na sodišču pa je Ignac nepričakovano predložil odrezek položnic, češ, denar sem pa le odposlal. A je bistro sodnikovo oko takoj ugotovilo, da sta na odrezku ponarejena žig in podpis pošte v Hočah. Ignac je žig enostavno prerisal. Pri današnji razpravi niso pomagali nikaki Izglovori im izmikanja. Obsodili so ga na mesec dni strogega za» pora za dve leti. Specialista za krave Sta to brata Franc in Anton Zemljič iz Stogove. Na sodišču vodijo že oba v evidenci zaradi pretepanja in tatvin. Vslej pa ja bilo taiko, da je bil starejši Franc mlajšemu Antonu za zgled in sta večino tatinskih podvigov opra# vila skupaj. Lanskega leta )e Franc prišel na imenitno misel, da bi bilo dobro, ko bi tu in tam ukradla z bratom kako kravo in jo nato prodala na sejmu v Mari1’ boru. Res so kmalu nato pričele izginjati posestnikom v bližnji in daljni okolici krave. In to na precej tajanstven način. Zvečer je bila n. pr. krava še v hlevu, zjutraj pa o njej ni bilo ddha ne sluha. Nihče pač ni slutil, da sta tako velikopotezna in predr* na tatova brata Zemljič. Nekega dne pa so oba Zemljiča zalotili, ko sta vlmoila v neko klet in ko so jima nato izpraševali vest, so prišli na dan tudi njuni stari grehi. Priznala sta, da sta po* krala nič manj kot šestim posest*1 nikom šest lepih krav. Tri sta pro dala v Mariboru, tri pa so našli še na njunem domu in sta jih mo> rala vrniti. Pred sodniki nista tajila in sta vse tatvine odkrito priznala. De* jala sta, da sta reveža in sta si morala pomagati na tak način. Starejši Franc je še prosil sod* nike, da ga sedaj ne bi zaprli, ker mora doma obdelovati vinograd. Prošnje mu seveda niso mogli izpolniti in je moral takoj za zamrežena okna. Franc ie bi! ob* sojen na eno leto in 2 meseca strogega zapora, Anton pa na 3 mesec. V treh nočeh — 15.000 Zagreb, 3. februari3 V soboto sta dva nevarna vlo* milca obiskala okoli 70 let staro služkinjo Uršulo Malce, jo na* padla in jo oropala. Vzela sta & ves prihranek zadnjih desetletij, namreč okoli 23.000 Din. Det ek* ti vi so vlomilca prijeli v nckein nočnem lokalu, ko sta na dcbe.n razsipala denar. V treh nočeh ‘'t* zapravila okoli 15.000 Din. ^'n* činca, ki se pišeta Mirko Mala' koci in loan Havela. sta imela Prl sebi še 7 in pol tisoča. V eni noči 2500 V Jurišičevi ulici je pa kroka v nedeljo natakar Fran Kolman-Privoščil si je vsega, saj je im1 pri sebi okoli 3000 Din. Okoli polnoči je segel v žep in se zgr(^ zli. kajti v denarnici ni bilo n' ’ prebite pare. Osumil je tatvin® pot ep uh in jo Ivano Škrinjar, k’ ’ pila z njim. Ta je na poved a da je tat neki Ilija Paripovič. ^ je tudi priznal, da je izmaknil n* takarju 2500 Dn in jih v te j noči in nasledn jega dne zaprav' ■ Slike iz sodne dvorane Konjski sejem na št. 79 Suhe številke ki povedo marsikaj zanimivega Ameriška plesalka Mand Morrison le Porabila v letu 1935 885 Parov Čevljev; vsak par čevljev obuje le enkrat — potem ga zavrže. ™e palestinskega mesta Tel Aviv središče židovskih priseljencev — J® mogoče napisati na 82 načinov in T6e,ej jo pravilno. V USA živi petkrat toliko psov jon V ljudi) namerč 5 mili- Kodanjski urar Jens Larsen je ir-delal uro s kazalci v premeru dveh -- U 1Xrd se je naredili kot dia ni ničesar slišal in izginil. Edvard je hotel za njim. a ga je zadiržala Bessie. »Mnrno kri, Edvard!« ga je opomnila. »Pomisli vendar, da morava tu izvršiti važno nalogo in da se morava izogniti vsakemu škandalu«. »Ce to žeMš, te bom ubogal. Ampak še zdaj sem ves rz sebe nad nesramnostjo tega lopova«. Bessie pa ga je tako ljubeznivo pogledala, da je kar zadrhtel. »Edvard«, je z nekam razburjenim glasom pričela, »moraš potrpeti. Danes som že čisto blizu cilja«. »Ne morem videti, da bi te kdo žalil!« »Misliš, da tj nisem hvafležna za to?« »Bessie!« Nežno jo je prijel za rdko in ona se mu ni upirala. »Bessie, 'imaš kaj vere v mene, ati mi zaupaš?« Molčala je in ga samo toplo pogledata. »Potrudil se bom, da pridobim tvoje zaupanje«. »O, saj ti neomejeno' zaupam, Edvard. Ta neljubi dogodek me je še bolj utrdi v tem«, je tiho odgovorila, in videi je, kako so ji pričele rdeti lica. »Bessie!« je zašepetal in njegova roika jo je objela okoli pasu. Ena besedica otd tebe. . . in jaz sem najsrečnejši Človek na svetu, Bessie!« Njej je srce pričeilo burno biti, ni mogla* spregovoriti niti besedice, »Bessie, res je, da se šele malo časa poznava, a vedi. . . veruj mi, da te ljubim; da te ljubim že od prvega tnenotka, takrat, ko sem te prvič videl tam v krčmi »Pri britanskem levu«. »Edvard«, je zdaj zašepetala, — »Edvard — pomisli vendar«. Ničesar ni pomislil. Privil jo je k sebi, njune ustnice so se strnile v didlg, dolg poljub. . . Dolgo časa sta Edvard' in Bessie sedela tam na klopic!,\ zakriti od širokih te tov palm, vsa -srečna v svodi mM Ijubez- uli! Tedaj ju je zmotil suh, gladko obrit človek, ki >e prišel na zimski vrt. Zaljubljenega para na klupici niti m opažal. Toda čim ga je Bessie skozi listje zagledala, je vsa razburjena prtijela Edvarda za roka »To je tisti Gli.no rd, zvodnik pustolovca barona Hardyja; saj sem ti že pravila o njem?« »Naredi se, kot da ga še nikdar nisi Videla«. Vstala sta in roko v roki počasi šla mimo njega. Glifford je kar otrpnil, ko je zagledal Bessie. Takoj jo je bil spoznal, čeprav si je s pahljačo zakrivala obraz. »Gospodična Bessie!« jo jo poklical. Tedaj se je okrenil Edvard in osorno dejal: »Kaj želite, gospod? Kdo ste?« Glifford je samo nepremično strmel v MoiUy. »Sklepam, da ste se zmotili v osebi 1 To ni ni kaka gospodična Bessie, to je moja žena! Zbogom, gospod!« In Edvard in Besisie sta roko v roki zapustila zimski vrt in se podala v plesno dvorana Glifford je nekaj mrmral za njima, nato se je zamišljeno usedel ma kllop in zmajeval z glavo. On, siami lisjak GMfford, da bi se mogel tako zmotiti v lepi ženski? Nemogoče to. . . V tem sta vstopila polkoviik Mae DonaJd im baron Hardy. Polkovnik je tožni, kak osiabo se zadnje čase počuti, posebno pa še ipo vsaki jedi, čeprav mu jih redno pripravlja njegova skrbna soproga sama. Zelo jo,e pohvalil, kako skrbna in ljubezniva je z njim, odlkar z njegovim zdravjem ni vse v redu. GaPantni baron se je dobrikal poOkovrHlju z velikim sočtifl.lem in z raznimi dobrimi nasveti, to Pa vse seveda iz skrivnega namena, da -bi postal tako čimprej hišni prijatelj tii tako tudi pogosteje prihajal v dotik s polkovnikovo soproga Miliče ni opazil, da se je Edvard skozi neka druga vrata vrnil in se skril za umetnim vodometom tam v kotu. Tako skrit je 61'Jiša/l ves pogovor med polkovnikom in baronom. Ko se je čez čas polkovnik po slovil in je ostal baron sam se mu je izza pallme približal stari Glifford iln mu z važnim izrazom pripovedovat, da Je videl tukaj isto lepo natakarico »Pri britanskem levu«. Starec je mislil, kako se bo baron začudil, ta ga je pa prav krepko nahrulil: »Prazne čenče! Nikar mi ne prihajajte s 'talkini. Da je gospa Maršden tisti deklici nekoliko po dobna, to sem že sam opazil Sedaj rnli pa rajši svetujte, kako To je najlepša ženska, kar sem jih kdaj v&M. Razen Ele Morrisove. . . Pa ne da bi bila 'to tista Ela, o . baten je baron pravkar govo- I ril? »Hm, hm,« je slišal zdaj mrmrate starega Clifforda. To bo pa težka zadeva, gosi>»d baron. Mladega, krepkega moža ima in on je ljubosumen ko Turek. Najprej ji moram jaz lepo nastavati kako vabico. A niti ne vem, kje stanujeta, . . « »To sem pa že jaz poizvedel«, je dejal baron. »Torej, zdaj pa poslušajte, OMford. . . « Odstranila sta se, in tako Edvard ni mogel slišati njunega uazgovora. Hotel jima je neopaženo slediti, a v tem sta vstopila - ilady Mac Donaldova in lord Duncan. Lady se je oziiral na vse strani in ko de misMa, da ni nikogar je burno objela lorda Dun-cana. Lord jo je pdijubilL, toda Edvard je opazUl, kako venomer skrivaj pogleduje na steklena vrata. Vsedla sta se na klopico med palmami. »Si prinesel tisto, Jurij?« »Sem, tu imaš« je odgovoril in ji izročil majhen zavojček, »toda čemu ti pa bo? To je baje zelo strupeno«. »Ah, beži, to so toaletne skriv nositi«, je dejala maHomamo in spravila ta mali zavojček v torbico. Spet sta se poljubila, in nato je ona rekla z globokim pogledom v njegove oči: »Jurij, upam, da bova kmalu združena«. »Kaj, kaj praviš, Ne!ly?« se je zavzel »Moj mož si je v vojni nakopal bolezen, ki ga zadnje čase vedno huje napadla in bo menda po njem«. Hladno so ji prišle te besede liz ust. »Nelly — ti bi tedaj postala zelo bogata!« je Mia prva misel, ki jo je 'izrekel njen ljubimec. »Bogata in — tvoja«, je strast no odgovorila, »Potrpeti morava še nekaj časa. Hišni zdravnik nii je zaupal, da naj se pripravim. Ne bo več ddlgo. . . Nevarno te bolan!« Iz domačih gajev DANILO GORINŠEK: Sonce gre v zarjo Sonce gre v zarjo, večer te le dela, skoro z nebesi se zemlja spoji, deklica moja, H vila prebcla, daj, da poljubim ti modre oči. Naj jih poljubim žareče, ker one morje se zde ml neskončno brez dna, morje neskončno, ker vse svoje spon« vanj bom potopil In tuge srca. Danilo Gorinšek je celjski ro< jak, kjer je tudi študiral gimnazi« jo. Kot pesnik se je začel udej« stvovati zelo zgodaj. Zlasti je plodovit na področju mladinske pesmi,-ti jih objavlja po raznih mladinskih listih in tudi v samo« vplivom Otona Zupančiča in to« danje moderne. Gorinšek živi v Mariboru kot član tamkajšnjega gledališča. Naša pesem je vzeta Nesrečen vozač Robert Clark, vozač na cestni železnici v Holtywoodu, je proti svoji ženi vložil tožbo za ločitev zakona. Tožbo utemeljuje takole: Zena govori od večera do jutra, on nima piti trenutek mi.ru 'in ves nervozen prihaja v službo, tako da za varnost pasažii-jev ne more več jamčiti. Razen tega on radi svojega nesrečnega zakona ženske tako sovraži, da se vedno težko zadržuje, da ne bi povozil kake ženske kadar je prilika za to. Ako to ne zadostuje kot vzrok za ločitev, tedaj prosti sodišče, naj njegovi ženi vsaj prepove govoriti. Zlata trdnjava USA V samotnem granitnem gorovju države Kentucky so se v zadnjih mesecih izvršila velika dela. Tukaj so namreč zgradiči zlato trdnjavo Zedinjenih držav, v kateri bo počival zlati državni zaklad, varen pred vsemi mo gočimi napadi gangsterjev. Jeklene celice so tako globoko zazidah v skallovije, da jim ne more postati nevarna nobena bomba. Nobena vojaška trdnjava ne bi mogla biti močneje zavarovana, Povrh bo stražil zakladnico cel pollk vojakov z oklopni mi avtomobili in s težko artiljerijo. Ze v bližnjih dneh bodo prepeljali semkaj prvo zalogo zlata v vrednosti 50 milijonov doda rev. Prevoz se bo izvršil v okiopnem vflaku in so od glavne proge položili do trdnjave poseben tur. Vsa železnica bo zastražena« kadar bodo vozili zlati vlaku Vsega Skupaj bo spravljenega v tej zakladnici za teni milliljarde dolarjev »lata. Samomor družine Na grozovit način je brezposelni delavec Mac Braki v drŽa-vfi Indiana konča! življenje c cit svoji rodbini in sebi. Imel je devet otrok, najmlajšemu je bilo šole eno leto, žena pa je pričakovala deseto dete. Braid je najel avto, posadil vanj ženo in vse otroke in odpeljal Nekje pa je ustavil pred železniško zaporo In v trenutku, ko se je bližal vlak, jo pognali s poDmim plinom, prebil zapornico in zavozi pred vlak. Lokomotiva je avto dobesedno raztrgala na kose, vseh enajst nesrečuežeiv je bilo v hipu mrtvih. Čitaj „G!as“ Astroložka napoved _ za 4. februar Na nebu je dianes prav silah* konšteilaoi.ja. Dočim sovražni stav Lune 'proti Veneri primaš* Pred vsem vznemirjenje v liu* bavno življenje iln v razne zakone, se utegne sumljiva opozicij*1 Marsa proti Neptunu uveljavim-ti poglavliitoo v javnem življenj11* Možni so atentati. Tudi ljudsk1 nemiri. Ta konstelacija je zlasfl Slaba za dežele, ki so pod v,Pf-vom vodnarja, to so Rusija* Švedska, Danska, Arabija in Ahe Minila, Zato domnevajo astrolog da bo 4, februar igrali v abestn-štoi vojni važno vlogo. Ta dan bodo prišle z abesinskega bojišča važne vesti ali pa se bo it*™ odigrate nekaj pomembnega. Edvard se je pni tem imemu . , . Zdrznil. Na isti čfflki v Jackovi 13 njegove zbirke. Žalostna lju* sobi je Mo napisano ime »Ela«. I bežen, ki je izšla 1. 1929. v Ptuju. bi se dala ta ptička privabiti. Vražje skomine me imate nanjo. stojnih zbirkah. Močno je pod b domače politike Občinske volitve v Mošnjah Pri nedeljskih občinskih volitvah v Mošnjah je izmed 584 volilnih upravičenčev glasovalo 482 volilcev. Lista J HZ je dobila 296 glasov in 16 odbornikov, opozicijska lista z nosil-v®m Tonejcem pa 186 glasov in dva odbornika. Nedelja Političnih shodov čorajtinja nedelja je spet potekla ^ znamenju številnih političnih sho-'!v- Minister za gozdove in rudnike ’l'ira Jankovič je govoril na dveh Obodih v šajkaškem Sv. Nikoli in v itelju. v SulKrtici so so sestali vo-”llni. možje JRZ na Politični konfe-eilCt’ na kateri so pretresali potrebo fi 'inavljanja strankinih organizacij in S!1,)0,i*kem okraju. — Opozicija je , °*a dva velika shoda v Aleksincu v ^oko-banji. Na obeh shodih je go-^ri Hivši minister dr. Milan Grol, jc poudarjal potrebo po popolnem ktiazurini v vrstah Združene opo-*' in je bližnji sporazum že tudi "»Povedal. Dl Grol se je dotaknil i 1 mkaterih zunanjepolitičnih vPra -Vn 8e ie l,ri tej priliki ostro iz-e Proti povratku Habsburžanov je ®vsbtjskl prestol. Dr. Ikonič pa j vz , ti estro nastopil proti raznim ■^stičnim pojavom pri nas. — V ve rrTra,!u "fl Imel vodja jugoslo-"nskega narodnega pokreta »Zbor« • iniitrije Ljotič predavanje, v ka- m ''c ;e zavzemal «—-‘Idev r,ate države. za stanovsK) Prepoved Vojaških organizacij ^bkarešta, 3 febr. »Rador« p ^ ’ do je Izšla uredba, po kat Se zabrani delovanje vnem p _ enimi organizacijam, kj ima ori* / Ustanovitev nov IJ^®:ncij tega značaja ee pr ft organizeoije, ki 66 bodo razorožile sc 130 nošnja uj Novi transporti apulJ, 3. febr- V vzhodno £ Je danes odplul parnik $1 128 li: R je odpotovt 25oQ0”°*fiev> 127 podoficirjev n« Voj«ikov ter več ton ruzi m "»aterijaia. VeMka eksplozija š 113 Kitajskem 2. febr. V Mendakau Hm-. P®jpinga je zletelo v zr je .lhCi|JS,ko skladišče. Ekspioe 55 o***’ bkoli 100 jdh .< okoli 250. Mater je ^ ^ v°bka. Vzrok eks[ i>aPolet okrog sveti Polet?*’ , 3 .febr- Pn letx> udej^j,^01* sveta- ki sc ga pro-,., ,v l razne države, bc K a rak hd £ariza Prcko Bag Ica * c ’ Ilarr°ia » Tokia , 2opct' v,'p1|rr;l/nCiska in New ' Par«ika trčil Ida« v'’.3' febr- Pamik > ^ijaLkim V bHŽiini Angl1 Vlni Parnikom »Fedo Abesinski vdor na fugu Addis Abeba, 3. febr. T. O. poroča, da kaže prestolnica abesinskega cesarstva v teh dneh prav takšno sliko, kot jo je kazala v začetku izbruha vojne z Italijo. V mestu kllr mrgoli vojakov, ki so bili nanovo mobilizirani. Število znaša okoli 10.000. Ti vojaki se sedaj vežbajo z modernim orožjem in kopljejo, za vajo, strelske jarke na praznem prostoru med parlamentarno in neguševo palačo. V par dneh bodo ti vojaki kot pojačanja odšli na severno in južno fronto. Na severnem bojišču abesinske čete niso mogle zavzeti nikakih važnejših italijanskih postojank. Zato so se čete močno utrdile na doslej zavzetih postojankah. V Addis Abebi je vest, da so abeisnske čete okoli Makale zavzele nekaj postojank in presekale ter zasedle cesto med Makalo In Aduo, izzvala veliko veselje in povečala zaupanje v rasa Kaso in Sejuma. Veliko upanje je vzbudil tudi uspeh rasa Ababe, ki je s svojimi 60.000 vojaki prodrl v sektor Errer južno od Hararja. Kas Ababa je zasedel položaje v bližini doline Ganale in Dorya, kjer se nahaja del vojske generala Grazianija, ki tabori pri Negeliju. Z nenadnim napadom namerava odrezati ta del od glavne baze. Novi Sejtimovi načrti na severu London, 3. feibr. Dopisnik agencije T-O. poroča iz Asmare, da so italijanske vojaške oblasti bile na-pram poročevalcem raznih agencij kar najvljudnejše in so prav rade šle povsod na roko. Tako so si ogledali severno bojišče, ki nudi zelo pestro sliko. Cesta, ki jo Italijani grade med Makalo in Sfeli-cotom, se prav dobro vidi iz nekega brda južno od Makale. To cesto grade italijanski pionirji pod verstvom raznih patrulj, ki so oborožene s strojnicami in so priprav- ljene na eventualni napad Abesin-cev. Vsi okoliški griči so prepleteni z bodečo žico in močno utrjeni- Kot pripovedujejo italijanski oficirji, so Abesinci nameravali v kratkem izvesti velik napad na Italijane v Tembienu- Zvedelo pa se je, da so abesinske čete dobile povelje, čUi se napad ne bo izvršil, ker pripravljata rasa Kasa in Sejnim drug bojni načrt- Ta načrt bodo pomagali narediti tudi grški oficirji, ki jih je baje precejšnje število v službi ne guša- Kronane glave v Parizu Pariz, 3. febr. r- Razgovor med romunskim kraljem Karlom in francoskim zunanjim ministrom Flandinandom je trajal od 17-30 do 18 30- Reševala sta splošni zunanjepolitični položaj, posebno pa vprašanje Srednje Evrope in Sredozemlja. Bolgarski kralj Boris je že včeraj prispel i® Londona v Pariz. Na severnem kolodvoru so pričakovali visokega gosta predstavniki predsednika francoske republike in zunanji minister Flatndim. Visoki gost se je nastanil v Grande hotelu. Njegovemu prihodu se pripisuje posebno velik pomen, ker bo prišlo najbrž do razgovorov za vsop Bolgarije v Balkansko zvezo- Romunski zunanji minister Ti-tulescu bo še nadalje ostal v Parizu- Prisostvoval bo podpisu trgovinske zveze med Francijo in Ru* manijo- Pogodbo bo podpisal romunski minister Antonesku, ki je že prišel v Pariz- Važni posveti T.O. poroča, da so se na sestanku francoskega zunanjega ministra Flandina z romunskim kraljem Karolom in romunskim zunanjim ministrom Titulescom razgovori tikali v glavnem perečih evropskih vprašanj, posebno natančni pa so bili glede odnošajev med Francijo in Romunijo glede položaja na Sredozemskem morju- Od-nošaji med obema državama ostanejo še nadalje prijateljski in se bodo še poglobili, posebno po trgovinski pogodbi, ki jo bodo sklenili te dni v Parizu. Jutri bo Flandin sprejet v avdi-jenco pri bolgarskem kralju Borisu. Po avdijenci bo Flandin sprejel v ministrstvu zunanjih del turškega ministrskega predsednika Rudži Arasa, a pozneje tudi avstrijskega vicekancelarja kneza Stairhemberga. Italija pred izstopom iz DN? Rim, 3. febr. z. Spričo težkega položaja, v katerem se trenutno nahaja Italija, je bila seja Velikega fašističnega sveta, ki je zasedal v soboto zvečer, prekinjena im preložena na torek 4- t. m. Za to sejo vlada sedaj v vseh domačih in tuiih političnih krogih še posebno zanimanje, ker se pričakuje, da bo Veliki fašistični svet ob tej priliki na podlagi zadnjih sklepov Italijanske vlade sprejel sklep, ki naj popolnoma razjasni stališče Italije do DN in naj ponovno poudari, da ne more več Odvrniti Italije od njene vojaške akcije v Vzhodni Afriki, ki jo hoče »peljati do konca In se, če bo treba, postaviti v bran proti vsem eventualnostim, ki bi zaradi tega nastopile v evropski politiki. V torek zjutraj bo pod predsedstvom samega Mussolinija zasedal tudi Vrhovni odbor za državno obram- bo* Prevladuje mnenje, da bodo sklepi tega odbora odločilno vplivali tudi na sklepe Velikega fašističnega sveta, ki se sestane zvečer- Ni izključeno, da ne bo to pot formuliran sklep o izstopu Italije iz DN, ker je Mussolini mnenja, da bi zadal na ta način posebno usoden udarec ženevski ustanovi* Flandinove izjave Flandin je izjavil raznim zastopnikom listov, da je z razgovori s romunskim kraljem Kadiom II. in romunskim zunanjim ministrom Titulescom popolnoma zadovoljen. Bili so kar na jprisrčnejši in so se v vseh političnih vprašanjih popolnoma skladali- Prijateljstvo med Romunijo in Francijo je bilo in bo vedno kar najboljše- Glede podonavskega pakta je Flandin izjavil, da je po njegovem in po mnenju kralja Karola sedaj zaradi prezaposlenosti Italije v Vzhodni Afriki nemogoče misliti na uresničenje tega pakta, ker bi bil brez sodelovanja Italije, ki ima pri njem veliko besedo, brez pomena in nepopoln- Zato pričakuje, da ostane podonavski pakt, dokler se ne reši abesinska afera, na strani dnevnih vprašanj, upa pa, da se bo, čim se Italija reši Afrike, ta polit čimprej podpisal, saj bi pomenil veliko pomiritev med podonavskimi državami- Predlogi pomorske konference London, 3. febr. Reuter poroča da so bili na pomorski konferenci aprejeti sledeči predlogi: 1) Vsaka podpisana sila mora v teku 4 mesecev sporočiti točne podatke o stanju in programu gradnje ladij* V teku tega leta je absolutno nemogoče, da bi se zgradile nove ladr je, ki bi presegale število ladij navedenih v poročilu za tekoče leto, 2) Nobena podpisana sila ne sme graditi novih ledij, prodno ne izteče rok 4 mesecev od vsakoletnega poročila. 3) Vsaka sila mora v teku 4 mesecev dati detaljne podatke o gradnji poedinih ladij in ne kot doslej, da so podatki dospeli šele, ko je bila ladja že zgrajena. 4) Vsako važno spremembo v že javljenem in započetem delu gradnje novih ladij je treba takoj javiti podpisanim silam 5) Za vse ladje, ki so napol dovršene oziroma ie dovršene im ki jih ena izmed sil nabavi, mora o tem obvestiti ostale podpisnice. — Če bodo vse sile vzele te točke popolnoma resno in ee po njih ravnale, potem bo storjen velik korak v pogledu pomir-jenja pomorskih sil in Se bo tudi zaupanje znatno povečalo- V Lubljani ustavi policaj le prehitro vozečega motociklista. — Vaše ime? — Ivan Pipelpakeidudcldakdli-pellapelgimpelpakelovič! Pollicist vtakne beležnico nazaj v žep ter reče strogo: — Za ei.'.rat naj bo! _________ „Glas" je poceni 1 „Glas" pove vse Otroški kotiček Iz petih — tri ----------M* I 1 Iz 15 žvcplcnk sestavi 5 kvadratov, kakršno vidiš na sliki. To je lahka umetnost, ki ne bo nikomur delala preglavic, ali ne? Zdaj pa pazite! Od teh 15 žveplonk je troha vzeti 8, nakar ostanejo le še — trije' kvadrati. Pri tem ne smete ostalih 12 žveplenk nič premikati ali prestavljati. Ako namreč prave tri žve-plenke odvzamete, so vam rešitev nadloge pokaže tako rekoč sama od sebe. Zdaj pa le napnite možgane. Za pravilno rešitev bo razdeljenih več lepih nagrad. Požurite se torej, da no bo prepozno. Rešitev naloge in imena tistih, ki jo bodo prav razrešili, objavim v prihodnjem »Otroškem kotičku«, kjer boste izvedeli tudi podrobnosti glede nagrad. Hkratu naj vam povem, da bo odslej »Otroški kotiček« do nadaljnjega mesto ob nedeljah uvrščen v listu redno o torkih. Pridno se torej oglašajte, da vas bo lahko vesela vaša teta Meta. šivUjica Breda Kako je že neki treba začeti? 'Najprej seveda pravilno pri jeti.„ 'Nit je že vdeta, zdaj pa na delo! Da bi le srečno in gladko uspelo! —- Mamica, poglej tistega moža! — Da, *0 Je zamorec! — Mamica, kajne, da je tega ljubi Bog v temi naredil. Prvi šiv. Mala začudeno gleda: Postala šivilja — naša je Breda. NASA VAS Kmetska mladina se organizira Marsikomu je v teh dneh, ki jih tako betežno živimo tja v en dan, že močno opešal optimizem in marsikdo samo še čaka, kako se bo vse kupaj sesulo in na raz> valinah zraslo nekaj novega. Ta* kih ljudi je pri nas precej, ob strani stoje in čakajo, kaj da se bo zgodilo, kako da se bodo stva ri zasukale. Toda tako stanje, ta ka mrtva straža je škodljiva. Mi vsi smo poklicani, da tvorno so> delujemo in pomagamo graditi. V tem pogledu moramo še prav posebno naglasiti neumorno de> lo mladega kmetskega in delav skega rodu, ki se dobro zaveda, da je iz nič samo nič. Mladi rod ve, da si bo moral sam skoi vati svojo bodočnost, ker sicer nove bodočnosti sploh ne bo. Ta zavest se opaža zlasti pri krneti ski mladini, ki kljub težkim ča> som in nevšečnim razmeram ne* moteno in požrtvovalno dela na kulturnem in prosvetnem polju. Od vsepovsod dobivamo v uredi ništvo poročila, da si kmetska mladina snuje svoje kulturne in prosvetne organizacije, v katerih si hoče s pomočjo samovzgoje izbistriti svojega naturno boga: tega duha. V svojih organizacb j ah si mladi kmetski rod kuje in brusi svoje uspešno in plemenito orožje za življenjsko borbo, ki ga čaka v bližnjih dneh. Ta mla* dina noče stati ob strani, noče žalostno sedeti za zapečkom in tarnati o slabih časih, temveč se z veliko vero loteva svojega kuU turnega opravila in bodro gleda v bodočnost, četudi je vsa zagn njena v temne oblake. Društva kmetskih fantov in deklet so dandanes na našem podeželju veliki ognji narodnega optimiz* ma in zavesti, da je treba tudi v kritičnem času krepko poprijeti za plug in zaorati plodonosne brazde bodočnosti. Ljubljana. Tukajšnje kmetsko prosvetno društvo »Brazda« pri« redi v soboto, 1. februarja ob 20 uri v spodnji dvorani pri »Mik« liču« družabni večer z zelo pe» strim programom, iz katerega naj le omenimo nastop izvežba« nega pevskega zbora, ki se je že nekajkrat prav odlično predsta« vil. Somišljeniki in prijatelji kul« turnega kmetsko mladinskega gi« banja dokažite s svojim obis« kom, da cenite nesebično delo mladega rodu! Vel. Obrež pri Dobavi. Krško« brežiški pododbor Zveze kmet« škili fantov in deklet je v prvi polovici januarja priredila že drugi fantovski prosvetno«gospo« danski tečaj. Tečaja, za katerega je vladalo daleč naokoli veliko zanimanje, se je udeležilo 40 kmetskih fantov. Reči moramo, da je bil tečaj prav vzorno orga« niziran in je po svoji učni vsebi« ni nudil mladini mnogo korist« nega za življenje. V dneh teča« ja se je naš Gasilni dom, ki nam je tudi sicer kulturno središče, spremenil v pravcato ljudsko univerzo. Na posamezna preda« vanja so poleg tečajnikov prihi« teli še ostali vaščani, tako da smo bili ob kulturni in prosvet« ni besedi združeni vsi v lepi slo« gi in zavesti, da nam je duhovna in gmotna skupnost nujno po« trebna in predpogoj, da vstane iz globin kmetski stan in plane na dan kot kladivar naše bodoč« nosti. Geslo: »v dolu in slogi vstajamo« je dobilo pri nas ob priliki prosvetnega tečaja svojo pravo podobo" in vsebino. In po tej poti bomo šli naprej! Vojnik pri Celju. Naše dru« štvo bo na Svečnico priredilo ve« seloigro v štirih dejanjih »Divji nedeljski lovec«. Delo smo prh rodno in skrbno naštudirali. Uprizoritev se bo vršila v poso« jilniški dvorani ob 3 pop. Maribor m— Narodno gledališče. Torek, 4. februarja ob 20. uri: Recitacijsko-operni večer. Sodelujejo: Milan Skrbinšek, pevec Jarc, dr. Švara in Majda Skrbinškova. m— Kino. Grajski: Vohunski vele-film izza svetovne vojne »Tajni kurir«. — Union; Veliki muzikalični šlager »Božanstvena žena« z Marto Eggert. m— L ji 4|a univerza. V četrtek 6. in v petTT, 7. tm. predava dr. Čermelj: Kaj vemo o vsemirju? Številne skioptične slike. m— Pomlad na trgu. Zaradi izredno lepega in toplega vremena je bil mariborski trg zadnje dni pestro založen z najrazličnejšimi vrstami Pomladnega cvetja. Največ je bilo teloha in pa zvončkov. m— Ljudi se je kar trlo na sobotnem planinskem plesu in še vsi niso mogli v obširne prostore Uniona. Prireditelji pa pravijo, da so sicer letos ljudje mnogo plesali, zato Pa manj pili in jedli. Tudi znak krize... m— Zagrebški slikar razstavlja. V bivši Berdajsov! trgovini v gradu razstavlja svoja dela znani zagrebški akademski slikar Slavko To-merlin. Obisk razstave priporočamo. m— Občni zbor RK v Krčevini j® bil preteklo nedeljo. Občnemu zboru je prisostvoval tudi župan g. Gorinšek Poročila posameznih odbornikov so pričala o velikem človekoljubnem delu organizacije, ki posveča posebno srkb revni šolski mladini. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor s šolskim upraviteljem g. Cvetkom na čelu. m— Občni zbor Sokola-Matica bo v sredo, 12. tm. ob 20. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 pur. Najmanjši inesek 5 Din. Drž. in ban. davek S Din. Oglasniki, ki iščejo glažbe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti *a odgovor 2 Din v znamkah. -Mali oglasi so plačljivi takoj pri na- Oglašuj v „Glasu« Ljudskim odrom! Carski sel, Crna žena in drama »Za grunt« se naroča: Redenšek, Domžale! MOŠKO KOLO rabljeno v dobrem stanu kupim. Navesti ceno pod »Kolo 25« na upravo lista. Gospodarska podjetja kot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo In posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Iliča 144. 38-S5 le številka, kat®1"0 pokličite pri nar®* čevanju svojih *«91*3* nared* . Čitajte! Priporočajte! Širite! „OLAŠ NARODA"1 Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Frane Jezeršek.___________________Vsi v Ljubljani.