- 142 —
4
Cvetica med ternjem.
Živela sta pred mnogo mnogo leti kralj in kraljica. Bila sta brez otrok in sta vedno Boga prosila, da bi jim dal kacega otroka, ali njfju želja se nij izpolnila. Prigodi se pa, ko je necega dne kraljica pri potoku sedela, da žaba prileze iz vode in jej reče: ntvoja želja se ti bode izpolnila in ti bodeš hčerko dobiJa." Kar je žaba prorokovala, to se je tudi v resnici zgodilo. Kraljica je dobila hčerko, ki je bila tako lepa, da kralj od samega veselja nij yedel, kaj bi počel. Napravil je toraj veliko pojedino. A povabil nij samo sorodnike, znance in prijatelje, nego tudi vile, katerih je bilo t njegovem kraljestvu tri- '. najst. A ker je imel samo dvanajst zlatih pladnikov, iz katerih bi mogle vile jesti, zaradi tega jedne vile nij mogel povabiti na pojedino.
Povabljeni gosti pridejo. A ko je pojedina minula, Tstopijo se vile k otroku, da mu vsaka po nekaj daruje. Perva mu daruje pohlevnost, druga le-»poto, tretja bogastvo, in tako zapored vsaka nekaj posebnega, da je bilo dete obda-rovano z 786111, kar je lepega na svetu. Ko je že jedenajst yil svoje daiove dčtetu podelilo, stopi trinajsta vila v dvorano, to je 6na, ki nij bila povabljena na pojedino. Nikogar ne pogledavši, stopi v sredo dvorane ter z grozečirn se gla-som zavpije: rkedar kraljeva hčerka petnajsto leto doverši, z vretenom naj se ubode ia umerje." Te besede izgovorivši, zapusti dvorano. Vsi se zel6 pre-strašijo, ko so čuli te besede. Zdaj pristopi dvanajsta vila, ki deteta še nij ob-darovala. Ker hudobnega izreka svoje verstnfca ne more preklicati, zatorej ga '. samo olajša in reče: ^kraljeva hči ne bode umerla, nego stoletno spanjebode spala." — Kralj, ki je vse to slišal, hotel je s^oje Ijubo dete obvarovati napovedanega zlega, ter zapove, da se vsa vretena v vsem njegovem kraljestvu odpravijo. To se je tudi zgodilo. Kraljeva hčerka je rasla, in je bila lepa, ljubezriiva, modra in bogata, da ob kratkem povem, vsi od vil jej podarjeni darovi so se natanko izpolaili.
Prigodilp se je pa, ko je bila kraljeva hči petnajst let stara in je ravno svoj rojstni dan praznovala, da nij bilo ne kralja ne kraljice doma. Hčerka je bila sama v kraljevskej palači. Šetala je iz jedne sobe v drugo; naposled pride v star stolp. Tu je zagledala stara vrata, v vratih je bil ključ. Zdajci obeme ključ, vrata se odpr6 in ona stopi v malo čumnato. V malej čumnati je sedela stara žena, ki je pridno prela. ,,Oj žena kaj delate tu?" nagovori jo kraljeva hči. wPredem" odgovori stara žena. ,,A kaj li to tako hitro okoli skače?" vpraša dalje kraljeva hči ter prime za vreteno, da si ogleda čudno stvar. A jedva se je dotaknila vretena, izpolnilo se je, kar jej je dvanajsta vila prorokovala Zbodla se je in na istem mestu je zaspala. A to spaaje se je razprosterlo po vsej palači. Kralj ia kraljica sta dom6v se povernivša ta-k6j zaspala in ž njima tudi vse spremstvo. Zaspali so tudi konji v hlevu, psi na dvorišči, golobje na strehi, muhe na steni, še celo ogenj je ugasnil na og-njišči, pečenka se nij več pekla, vihar je potihail, in na drevesih. pred palažo se nij niti jeden listek več gibal. — Okoli kraljeve palače je začela živa meja rasti, ki je tako Mtro rasla, da je kmalu preki-ila vso palačo. Po Tsej deželi se je govorilo 0 lepej spavajočej deklici, ki so jo zdaj sploh nTernjeYčico" ime-novan, a to zategadelj, ker je spala pod živo, ternjevo mejo/.-, .,    ^    , ,^--L
- 143¦ —
Ljudje so pripovedovali, da 6ez' mnogo let pride zal mladenič in ta reši spečo cvetico izpod ternja.
Tako je tudi bilo. Prihajali so mnogi mladeniči, ter so poskuševali, ne bi li proderli skozi bodeče ternje, a Mo je vse zaman. Čez dolgo dolgo časa — pravijo čez sto let — prišel je zal kraljevič v deželo. Temu je nek der-var pripovedoval o živej meji, in da v sredi nje stoji lepa palača, v katerej spi zala kraljeva hčerka pod bodečim ternjem. Pripovedoval mu je tudi, da je že mnogo mladeničev poskušalo prodreti preko ternjeve meje, da bi rešili Ter-njevčico, pa ostali so v ternji in so niorali žalostno umreti.
Kraljevič je vse to poslušal in se ni dal ustrašifci.                                  l
Pogumrio se je bližal k živej meji, in glej! — namesto ternja so bile same cvetice. Brez posebne težave se je splazil preko temja in srečno pro-derl do kraljeve palače. Šel je skozi dvorišče, tu so spali psi; šel je skozi dvoraao, tu sta spala kralj in kraljica, spale so miihe na steai in golobje na streM. Zdaj pride do starega stolpa; odpre vrata in stopi vanj. Tu zagleda Ternjevčico aa tleh ležati. Bila je tako lepa, da je nij Mo lepše cvetice u&» vsem svetu. Ko jo prime za roko, tak6j se je zbudila. Zdaj sta §la skupaj ' doli po stopaicah in zbudila sta se kralj in kraljica, zbudilo se je vse sprem-atvo, zbudili so se konji v hlevu, p^i na dvorišči, inivhe na steni in golobje na sfcrehi, zbudilo se je vse, kar je celii sto let v sladkem spanji počivalo. Veselja nij bilo koaca ne kraja.
Kraljevic je Tzel Ternjevčico v zakon.   Gostfli so se iii dobre volje bili^
in srečno sta živela ves čas sVojega življenja,
Poglocenil Av. Savintki.