(KMimMEnGLAS J*toXLIV - št. 11 - CENA 12 din Kranj, petek, 8. februarja 1991 Nova pesnikova podoba stran 3 Dvojna vloga JLA Intervju s svetovalcem hrvaškega predsednika dr. Slavenom Letico Gorela prazniku - Z vrsto prireditev je Kranj, ki se ponaša z nazivom Prešernovo mesto, počastil spo- '"'kov-3 P€sn''ia: s tradicionalno prireditvijo v Prešernovem gaju in pevskimi nastopi v mestu, pred pes-5|,0 lm m»zejem, kjer so v sredo odprli razstavo Prešernovi nagrajenci 1983-85, in s pesmijo pred *»lje i °m pred 8'edališčem, v katerem je bil literarni večer zakoncev Volarič. Prireditve se bodo na-danes P° vseJ Gorenjski, nanje opozarjamo z najavami na povečanem obsegu kulturne strani, i s,,*i: razstava v Prešernovi hiši Kranj. - Foto: Gorazd Šinik Mmarjenje kulture Zadnje čase se o kulturi in zaradi kulture vse dogaja okoli osmega februarja, ko smo od uradne uvedbe nacionalnega kulturnega praznika vsi od glave do pete kar najbolj kulturni tako za nazaj kot za naprej. Tako velja za ustaljeno navado, da v tem času pregledamo, kaj je duhovna kulturna bera dosegla, kaj je dodala k našemu razvoju, smo napredovali v duhovni rasti ali pa se je morda zgodilo kaj drugega. Kdo ve, koliko šolskih, krajevnih, občinskih in tako naprej proslav bo v teh dneh, nič koliko lepih besed bo slišati, vzneseno bodo predstavljeni pesnikovi najboljši verzi Vse bo lepo in prav in sploh tako, kot da se kultura v resnici razume kot elementarno vprašanje sedanjega časa in sedanjega bivanja. Vse bo tako, kot da je kultura pri nas v resnici postala emancipirana, v celoti enakopravna družbena dejavnost, neločljivo povezana z vsakim vdihom in izdihom našega narodnega telesa in duha. Pa bo najbrž v tem tudi kaj iluzije. Prav gotovo ni potrebno rentgensko oko, da bi videli vso "invalidnost" kulture: zmrcvarili smo svoj jezik, napihali z anglizmi, jugoslavizmi in da se ne bi morda opomogel s knjigami, jih je bilo treba dodatno obdavčiti. Tako kot samostojne kulturne delavce, da bi jih minila volja ukvarjati se s kulturo in da bi že končno postali obrtniki ali kaj drugega. In da bi resnično imeli kaj glodati v tem mesecu kulture, je bilo treba spreti politiko s kulturo, kulturno politiko s kulturniki in te med sabo, ker pač niso vsi iste politične barve... Toda preden dobimo prav vsi občutek izgubljenosti, je treba verjeti, da se kljub vsemu "zgodijo" predstave kot je Šeherezada, v tujini uveljavijo umetniki kot je Pogačnik, zable-stijo glasbeniki kot je Dekleva... Eppur si muove. # Lea Mencinger Slovesnost v Cankarjevem domu Prešernove nagrade 1991 Ljubljana - Sinoči, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, so v Cankarjevem domu podelili letošnje Prešernove nagrade za najpomembnejše kulturne dosežke. Slavnostni govornik na podelitvi je bil dr. Andrej Capuder, republiški sekretar za kulturo. Prešernove nagrade so prejeli: skladatelj Jakob Jež, slikar Zoran Mušič in pisatelj (pokojni) Marjan Rožanc. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so: prevajalec Drago Bajt, pesnik Andrej Brvar, oblikovalec Radovan Jenko, dirigent Marko Letonja, igralec Vladimir Jure, režiser Tomaž Pandur, kipar Matjaž Počivavšek, kipar -Marko Pogačnik, oblikovalka zvoka Metka Roje in arhitekt Aleš Vodopivec. V kulturnem programu na slovesnosti so sodelovali simfonični orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Consortium musicum ter Boris Kralj. • L. M. trt vžireh ''vnostm koncert Pod •pU1 anj« ri« 0 i lip] ist* iOJ M ;'H> trn 1 V p* občim elili bodo ska \H« Loka, $. februarju -ko« >Jutri5ni«n» slavnostnem 52?*0|> ^venskem H ,"? Pazniku, ki bo «b £ik!y vlm dvorani DPD PftU^.ZK bo dr. Anton ii« oh*c nn*nwa« z* časttte-ka 7«*»» občine škofja Lo-iC *?** ^a p« bo župan Pri/n podelil tudi k, "an,l* občine Skofja Uh A«naa, Jože Bo-Mo£ n I afcnHu Bogataj, ■SE 7)*ru,r' *r* Anton Ra- Anka Skrušny, Ja-Hi0L**B*i* in Gorenjeva-ski »Kulturnoumetal-'^r» bodo obliko-Sk0fi„ , c* Glasbene šole bljVBi"».»»letne šole v Llo- ** Klh?ttdeBtk« Akademije v Ljubljani ter de-K^'.^°.m«rni pevski zbor 8°vor»iu Zitm ^»^OHtai H^ii* J*« župan Peter Wha». • h. j; Tiskovna konferenca v LB Gorenjski banki Poslovni rezultat je primeren V LB - Gorenjski banki so poslovno leto zaključili s pozitivno bilanco Skrb za devizne vloge ni potrebna. Kranj, 5. februarja - V Gorenjski banki bo konec tega meseca čas zaključnega obračuna, s katerim bodo obeležili prvo obletnico preoblikovanja banke v delniško družbo. Ob tem so predstavniki banke pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili rezultate poslovanja v minulem letu, ter načrte za letošnje poslovanje. Med drugim je Gorenjska banka v pričetku letošnjega leta znižala obrestne mere za najemanje kreditov. Direktor LB Gorenjske banke d.d. Zlatko Kavčič je dejal, da so v začetku minulega leta v banki postavili strategijo pridobivanja dobička, vendar so med letom to strategijo zaradi težav v gorenjskem gospodarstvu in finančne nediscipline preusmerili v oblikovanje čim-večjih rezerv. K temu je pripomogel tudi ogromen iznos denarja iz računov občanov ob koncu lanskega leta, saj je vsota tega denarja že skoraj dosegla vsoto, ki jo ima Gorenjska banka naloženo v jeseniški železarni. kreditov, za katere bo preteklo nekaj več časa, da bodo vrnjeni. Delež takih kreditov pa je bistveno ugodnejši kot v ostalem jugoslovanskem prostoru. Od 1. januarja so v Gorenjski banki znižali obrestne mere za izvozne kredite iz 45 na 25% in za kredite za tekoča likvidnostna sredstva iz 53 na 33%, to pa že pomeni podporo izvoznikom. >' L -:- 7,r' slovesnost f Kamnitnikom jeO'Mo o *' februana - Jutri, v ?°Pri' februarja, ob 16. uri o sfNi žai°meniku za Kamnitni-tu^fPoniin na komemoracija v jvfljv. K' "a 50 ustreljenih tal-TOofja , Jem° V f,m večjem številu. Vn*°/at'vni sprevod bo z ga ^ga krenil ob 15.30. Varčevalci, ki imajo v Gorenjski banki devizne vloge, so v zadnjem tromesečju lanskega leta dvignili okoli 45 milijonov dolarjev, kar predstavlja 35 % vseh deviznih vlog. Decembra in januarja so izplačila deviz omejili, tako da na Gorenjskem vsak dan devize dobi od 500 do 1000 ljudi. Ob tem je Zlatko Kavčič dejal, da obrestne mere v lanskem letu niti slučajno niso dosegale podražitev izdelkov, ki so se podražili za 61,9 odstotkov, niti inflacije, ki je znašala okoli 120 odstotkov obresti za kredite. banka za najemanje kreditov malenkostno dražja, v zadnjih treh mesecih pa skoraj dva odstotka cenejša od drugih bank. Zlatko Kavčič je poudaril, da kljub pritiskom kreditojemalcev, tisti,ki slabo gospodarijo ne bodo dobili poceni kreditov, ker v banki v prvi vrsti namenjajo skrb tistim, ki denar v banko prinašajo, kar je tudi pogoj za uspešno poslovanje. Gorenjska banka je v zadnji tretjini štirinajstih bank, ki jim bo zmanjkalo sape zaradi nelikvidnosti, ker kontaminirani krediti znašajo 11 odstotkov potenciala banke. Do boljše učinkovitosti nameravajo v banki priti tudi s pomočjo notranje reorganizacije, kljub temu pa poudarjajo, da so za številne težave poslovnega bančništva krivi prozorni ukrepi zvezne vlade, ki trdi , da devizni trg še naprej deluje, čeprav banke v letošnjem letu niso kupile še niti za en dinar deviz pri NBJ. Od 4. do 8. februarja se na Brdu pri Kranju odvija mednarodni strokovni seminar - delavnica na temo neodvisnega in samostojnega sodstva. Udeležence seminarja je nagovoril predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Seminar organizira Republiški sekretariat za pravosodje in upravo v sodelovanju z ameriškim združenjem pravnikov in Zveznim sekretarjem za pravosodje in upravo v okviru programa za pravno pomoč deželam vzhodne in srednje Evrope (CEELI). Poleg strokovnjakov CE-ELI in njihovega izvršnega direktorja g. Marka Ellisa se seminarja udeležujejo tudi strokovnjaki s Poljske, Madžarske, iz Bolgarije in Romunije ter domači predstavniki pravosodnih in upravnih organov. Foto: G. Šinik Rezultat poslovanja je glede na vse težave, ki jih je v lanskem letu doživljalo poslovno bančništvo, primeren. V banki sicer niso ustvarili dobička, ker bodo morali iz dohodka pokriti rezervacije za sporne terjatve. Tudi Gorenjska banka ima namreč tako imenovano kontaminirano aktivo, kar pomeni, da so odobrili nekaj rizičnih Gorenjska banka je zaradi požara priskočila na pomoč kranjski Savi. Odobrili so 10 milijonov dinarjev kredita za obratna sredstva , dokler v Savi ne bodo ponovno normalizirali razmer. Zlatko Kavčič je dejal, da je zadovoljen s potekom reševanja Elana, čeprav so v Gorenjski banki hitro sanacijo predlagali že aprila lani. Če bi sodišče to upoštevalo, bi morda že lahko smučali z novimi Elanovimi Banka bo tudi v letošnjem poslovnem letu še naprej predvsem povečevala rezerve, hkrati pa si bo prizadevala, da bodo njene obrestne mere za vložena in kreditna sredstva še naprej konkurenčne. V prvi polovici minulega leta je bila Gorenjska M. Gregorič mm K R A N Začelo se je SP v Val di Fiemme Naši dobro pripravljeni Kranj, 7. februarja • Z današnjo prvo preizkušnjo smučarjev tekačev na 30 kilometrov se je v sosednji Italiji, v dolini Val di Fiemme, začelo svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah. Prireditelji so se namreč odločili, da ne bo predvidene slavnostne otvoritve iz moralnih vzrokov, kajti Italija je ena izmed udeleženk v zalivski vojni. Zato so tudi zaostrili varnostne razmere na prizoriščih. V dolini Val di Fiemme pa so že zbrani tekmovalci iz 30 držav, ki bodo deset dni merili moči v smuačaskih tekih, skokih in kombinaciji. Med njimi je tudi pet naših tekačev in šest skakalcev. Več o svetovnem prvenstvu in pričakovanjih naših preberite na športni strani. • V. Stanovnik IZBERITE SVOJO POT DO ZNANJA! DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vas vabi k vpisu o o 2 3 ni > cr < CD CM ©@e2SS3OTEnGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 8. februarja 1991 f NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Vojna brez orožja Vso norost, kije v zadnjih dneh preplavila Jugoslavijo, predvsem pa zaostrila odnose med Hrvaško in JLA.je mogoče razložiti na dokaj enostaven način. Vojska je že dolgo pod močnim srbskim vplivom, ki je toliko večji zaradi tega, ker v teh trenutkih Jugoslaviji predseduje Srb dr. Borisav Jovič. Jovičeva vladavina se počasi že izteka, po kadrovskem ključu pa ga bo nasledil hrvaški predstavnik. Srbi se tako prav dobro zavedajo, da so to zanje odločilni trenutki preurejanja notranjejugoslovanskih odnosov, saj bodo že čez nekaj mesecev izgubili ključna politična mesta in jim bo ostala samo še vojska. Kolikor se torej Srbom mudi, pa je v hrvaškem interesu predvsem to, da čimbolj mirno in brez žrtev prebrodijo obdobje do zamenjave na vrhu, ko bodo imeli dve pomembni mesti. Markoviču se mandat še ne izteka, kaj kmalu pa bo ob sebe dobil še enega hrvaškega človeka, s katerim bo nedvomno lažje krmaril skozi sedanje spopade. Agresivnost Srbov in vojske je (ako predvsem obupen boj za ohranjanje oblasti, pri tem pa je prav verjetno tudi to, da bi se Srbi v dilemi »izgubiti oblast ali Jugoslavijo« raje odločili za dokončen razpad države, ki sicer že dolgo več ne funkcionira. Zato tudi izvajajo »finančne udare«, saj gre pri tem za »posojila«, pri katerih je vprašanje, če jih bo sploh kdaj mogoče vrniti. Poleg notranjih spopadov je v zadnjem času v Jugoslaviji mogoče opaziti tudi prizadevanja za mednarodno podporo. Povsem jasno je, da je usoda države in republik v njej odvisna od tega, kaj bodo storile in odločile velesile. Zato sta tudi slovenski in hrvaški vrh z največjim užitkom objavila informacijo politične uprave ZSLO, ki prikazuje vojsko v želji, da ohrani komunizem v Jugoslaviji. Komunizem pa je bil že od nekdaj trn v peti Zahodu. Zdaj po njegovem propadu na vsej črti, je alergija nanj toliko večja, saj si na Zahodu kar težko predstavljajo, da bi morali še enkrat gledati kakšno romunsko sceno politične zamenjave. Če torej Slovenija in Hrvaška razmišljanja naše vojske svetu predstavljata kot primer neke popolnoma preživete miselnosti, pa na drugi strani Srbija s svojimi zavezniki v vojski vidi idealno priložnost za tiho izvedbo državnega udara, kjer bi razmere v Jugoslaviji sicer »uredila« vojska, dobiček pa pobrala Srbija. Vojakom je tako že v naprej prepuščena vloga grdih, umazanih in zlih, čeprav se sami tega sploh ne zavedajo. O iskanju mednarodne podpore nas prepričuje tudi Tudmanov nastop na skupščini svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu, kjer je mednarodno javnost pozval naj podpre hrvaško demokracijo pri ohranitvi svobode in suverenosti republike. Jovič je v tujini v precej slabši poziciji, kar še posebej dokazuje zadnje poročilo State Departmenta o kršenju človekovih pravic v svetu, kjer so kot »delno dvomljive« navedli samo volitve v Srbiji. Američanom ni ušlo očitno medijsko navijanje za Miloševiča in njegovo stranko. Ker v tem trenutku Srbi zu- KQ GENEZAH KORAKAJO naj meja nimajo ravno veliko zaveznikov (še njihov lobi v ZDA s Helen Delich-Bently na čelu je zaradi Miloševičevega komunizma utihnil), so se usmerili v notranjost. Joviča podpirajo na množičnih mitingih v Srbiji, Črni gori in v Kninu, vendar so te podpore danes precej manj aktualne, kot so bile še nekaj mesecev nazaj. V teh mednacionalnih spopadih se je Srbija znašla v podrejenem položaju, saj izhod iz krize vidi samo v JLA, vendar s tem ogromno tvega. Predvsem zato, ker ima svet eno vojno več kot dovolj, pa tudi zato, ker so obdobja vojaških posegov na politično področje v glavnem minila. Vojska seveda še vedno lahko začne jugoslovansko krizo reševati po svojih receptih, vendar si s tem podpisuje smrtno obsodbo. Verjetno se tudi generali predobro zavedajo tega, da imajo moč in oblast samo še v psiholoških vojnah, njihove bitke pa so izgubljene v tistem trenutku, ko posežejo po čisto pravem orožju. Ne samo jugoslovansko, tudi svetovno javno mnenje se bo namreč v trenutku usmerilo proti njim. Predvsem usoda Sadama Huseina jim je lahko zelo dobra lekcija. Marko Jenšterle GLAS Ob 35-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS, Kranj. p. o., Moše Pijadeja l Tisk: DELO TČR - Tisk časopisov in revij Ljubljana, p. o. Predsednik časopisnega sveta Ivan Bizjak Časopis i/haja dvakrat tedensko ob torkih in petkih. Cena izvoda je 12.00 din. naročnina/.a I. kvartal 1991 /naša 300,00 din. Individualnim naročnikom priznavamo 20 odstotkov popusta (naročnina 240.00 din). Gorenjski glas urejamo in pišemo: Marko Valjavec (direktor in glavni urednik). Leopoldina Bogataj (v. d odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (sport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti. Tržič). Danica Zavrl - Zluliir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura. Snovanja). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Školja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija). Jože Košnjck (notranja politika, šport). Štefan Žargl (notranja politika). Marija Volcjak (gospodarstvo. Kranj). Gorazd Slnlk (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva In uprave: Kranj. Moše Pijadeja I. Kranj Tekoči račun pri SDK: 51500-603-} 1999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. uredništvo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda . računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. sprejem neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, delovni čas od 7. do 13. ure. ob sredah do 16.30. telefax: 25-366 (direktor, komerciala), 23-163 (uredništvo) Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo. Kranjska skupščina (ponovno) o Radiu Kranj Radio je očitno največji kranjski problem Ena od pobud, o kateri naj bi tudi glasovali na prihodnjem skupščinskem zasedanju, je, da bi kranjski radio prodali. Kranj, 6. februarja - Če sodimo po tem, koliko ur se je kranjska občinska skupščina (novega sestava) doslej že ukvarjala z Radiom Kranj, potem bi lahko sklenili, da je Radio očitno največji kranjski problem. Vsi, ki kolikor toliko poznajo razmere v občini, pa vedo, da to ni in da je ob tem problemčku, ki je problemček predvsem zato, ker je Radio "ugledal luč sveta" v nesrečnih okoliščinah prehoda s starega v nov sistem, še veliko pomembnejših (brezposelnost, na primer), na kar je tudi na zasedanju v sredo, ki je pomenilo nadaljevanje decembra prekinjene seje, opozorilo nekaj delegatov (odbornikov). Zal je tudi sredina domala triurna razprava o Radiu, v kateri so delegati lahko poslušali tudi "nasprotni strani" in očitno precej sprta sobesednika, v.d. direktorja Petra Tomazi-na in glavnega in odgovornega urednika Dušana Roglja, bolj malo prispevala k temu, da bi problem Radio že enkrat dali z dnevnega reda zasedanj kranjske skupščine in da bi radiu ustvarili pogoje za normalno delo. Točka je bila po neusklajenem glasovanju o okrnjenem programskem svetu in organu upravljanja prekinjena in preložena na eno od prihodnjih skupčinskih zasedanj. Delegati so najprej sprejeli predlog Radia Kranj, da bi mu omogočili neposredno snemanje skupščinskih zasedanj (gradivo naj bi porabili za poročanje o sejah in za popestritev programa), nato pa je predsednik skupščine Vitomir Gros odredil deset minutni odbor, da so delegati lahko prebrali pisne pripombe Liberal-no-demokratske stranke, ki so jih prejeli pred sejo. Liberalni demokrati se ne strinjajo s sestavo organa upravljanja in programskega sveta Radia Kranj, ker menijo, da bi v organih morali biti predstavniki vseh strank, ki so zastopane v parlamentu. Predlagajo tudi, da bi formalnopravno čimprej uredili prenos ustanovi-teljstva Radia na občino ter dopolnili oziroma spremenili akt o ustanoviteljstvu, ki je bil sprejet pred demokratičnimi volitvami in ki zdaj "ne ustreza pluralizmu sedanjega trenutka". Vsakršno imenovanje organov Radia, ki ni skladno z aktom o ustanovitvi, bi bilo po mnenju liberalno-demo-kratske stranke nezakonito, zato se je stranka tudi odločila, da umakne vse svoje kandidate iz organa upravljanja in iz programskega sveta. Ko je predsednik skupščine Vitomir Gros dejal. da ni prejel nobenih pisnih odstopnih izjav, so vsi (Sašo Gove-kar, Rasto Tepina in Primož Strniša) podali ustne odstopne izjave. Že prej je Jože Kristan (stranka demokratične prenove) zahteval, da bi imenovanje organov Radia v ustanavljanju umaknili z dnevnega reda, češ da niso izpolnjeni pogoji za odločanje; Primož Strniša (liberalno-demokrat-ska stranka) pa je predlagal, da bi o številčno okrnjenem organu upravljanja in programskem svetu morala ponovno presojati komisija za imenovanje. Ker je na glasovanju številčno okrnjeno sestavo sprejel le zbor krajevnih skupnosti, ostala zbora pa ne, je skupščina imenovala usklajeval-no medzborovsko skupino, ki pa je predlagala, da bi to točko (imenovanje organov) umaknili z dnevnega reda. Delegati so s predlogom soglašali, razprava o drugih problemih Radia pa se je nadaljevala. Vladimir Torkar (neopredeljeni) je najprej predlagal, da bi Radio Kranj prodali, kasneje pa je še pojasnil, da bi se zamenjala le lastnika, radio pa bi še naprej oddajal. Niko Slapar (neopredeljeni) je menil, da tako, kot rešujemo Radio, nikamor ne pelje, in je predlagal, da bi ustano- vili nekakšno komisijo "ljudi dobre volje", ki bi neobremenjeno in častno rešila problem Radia. Jože Ahačič (socialdemokratska stranka) je sicer podprl pobudo o prodaji, vendar se je vprašal, kako Radio prodati, ko pa je last RTV Slovenije; predlagal pa je tudi, da bi se posvetili drugim, bolj kritičnim problemom. Miro Delalut (neodvisni) je dejal, da bo izračunal, koliko časa se skupščina že ukvarja z Radiom (namesto da bi se z brezposelnostjo in drugimi problemi) in je dal pobudo, da bi pripravili gradiva in sklicali izredno sejo. Ivan Mlakar (KS Cerklje) je idejo o prodaji radia primerjal z ravnanjem kmeta, ki naj bi zato, ker mu je poginila krava, zažgal ves hlev in je predlagal, da bi bilo bolje, če bi Radio le za določen čas zaprli. Janez Hafner (liberalna stranka) je povedal svoje mnenje o radiu -nezanimiv, neresen... Primož Strniša je menil, da polemika o Radiu povzroča veliko moralno in materialno škodo Radiu in občinski skupščini. Ferdo Rauter (socialistična stranka) je ocenil, da bi s tem, ko v organih upravljanja in programskem svetu ne bi bilo prenoviteljev in liberalnih demokratov, Radio postal strankarski. Franc Golorej (Demos) je predlagal, da bi delegati prisluhnili tudi v.d. direktorju Petru To-mazinu, Darko Zupane (Liberal-no-demokratska stranka) pa, da bi prisluhnili tudi drugi strani. Delegati so glasovali za drugi predlog. Peter Tomazin je med drugim povedal, da Radio dela po programski usmeritvi, ki si jo je zamislil en človek, da se je Radio odpovedal nekaterim sodelavcem zato, ker niso hoteli spoštovati hišnega reda, da so hoteli bojkotirati program in uničiti Radio. "Radio lahko uničijo, toda dokler bom jaz na Radiu, lahko le z "macolo", je pribil Peter Tomazin in prebral tudi pismo, ki so ga na Radio naslovili gorenj- Dr. Anton Polenec častni občan škofjeloške občine Strokovnjak za naravo, živali, pajke Pajki so živi insekticidi, njim je dr. Polenec posvetil dolga leta raziskovalnega dela, ki še ni končano Skofja Loka, 7. februarja - Na sobotni slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v Žireh bo dr. Anton Polenec prejel listino častnega občana škofjeloške občine, s katero se mu Ločani ob njegovi 80-obletni-ci zahvaljujejo za "uveljavljene dosežke strokovnega, raziskovalnega in znanstvenega delovanja doma in v mednarodnem strokovnem svetu". Res, malo je ljudi, katerih življenjska pot bi bila tako plodovita, polna, kot je pot dr. Polenca, rojenega Puštalca, ki sicer živi v Kranju, vendar se po bratovi smrti vsak dan vrača na svoj dom "pri Nacetu", eno najlepših in najlepše ohranjenih kmečkih hiš na Slovenskem z vrezano letnico 1755. Hiša z velikim vrtom, ki sega do Poljanščice, mu je že kot otroku omogočala doživljati naravo. Veliko zanimanje zanjo, posebno za živali, mu je tudi olajšalo odločitev za študij. Kot glavna predmeta je vpisal zoologijo in botaniko, kot stranska pa geologijo in fiziologijo ter kemijo in mineralogijo. Profesorski poklic je začel 1936. leta, poučeval v raznih šolah, med njimi nekaj let tudi na kranjski gimnaziji, bil po vojni asistent na Biološkem inštitutu Medicinske fakultete in kasneje profesor na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Predaval je zoologijo in razvojni nauk. Leta 1955 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, kar je ostal do upokojitve pred desetimi leti. Vzporedno je kot honorarni predavatelj celih dvajset let predaval na Pedagoški akademiji. Sprva ga je privlačila antropologija, veda o človeku in njegovem razvoju. 2e leta 1952 pa je izšla njegova knjižica Iz življenja pajkov. Po večletnih raziskovanjih in proučevanjih je nato napisal disertacijo Ekološka raziskovanja terestrične, posebej arahnidske favne v nekaterih tipih gozdov Slovenije. Na nieni osnovi je bil 1957. leta promoviran za doktorja bioloških znanosti. »S proučevanjem pajkov sem se vse dotlej ukvarjal in priobčeval svoje izsledke v raznih, predvsem specialno strokovnih revijah, o delu in ugotovitvah sem poročal na raznih kongresih in simpozijih doma in v tujini. Med znanstvene razprave spadajo moji prispevki o pajkih na loškem ozemlju. Žuželke in posebno pajki so me vedno zanimali. K načrtnemu raziskovanju pajkov me je spodbudil tudi prof. dr. Jovan Hadži, saj je bilo to področje pri nas takorekoč povsem neraziskano. Leta 1955 sem pajkom nastavil prve pasti v okolici Kranja. Ni mi šlo samo za spoznavanje vrst pajkov, ki žive pri nas, bolj kot to me je zanimalo njihovo življenje, zlasti z ekološkega vidika. Podatki o tem, katere vrste so v izumiranju, katere ogrožene, so zelo pomembni za oceno ogroženosti okolja. Če bi bil mlajši, bi ponovil raziskave na istih mestih in skozi pajke primerjal, koliko se je v teh letih spremenil gozd.« Dr. Anton Polenec je še do lani hodil po Sloveniji in nastavljal pasti pajkom. Potem je pomanjkanje denarja, ki je zadelo SA- ZU, ustavilo ekološko favnisti-čno raziskovanje strokovnjakov raznih področij. »Po mojih podatkih v Sloveniji živi okrog 500 vrst pajkov, samo na loškem območju sem zasledil približno 300 vrst. Seveda seznam ni popoln, raziskoval sem v glavnem pajke, ki živijo na tleh in blizu tal. Vsake nove vrste, ki sem jo odkril, sem se razveselil. Našel sem tudi nekaj vrst endemnih pajkov, ki so značilni samo za Slovenijo.« V gozdovih, kjer je največ delal, kljub hitri povojni industrializaciji, ki je okolju napravila ogromno škodo, ni opažal vidnih poškodb. Vesel pa je, da se ljudje že oveda-jo, da ne smejo delati proti naravi, če si nočejo izkopati lastnega groba in da namesto škodljivih insek-ticidov že iščejo in uporabljajo bi-loška sredstva. Prav pajki, ki se hranijo z žuželkami, so pomemben naravni, živi insekticid. Ko so delegati končali nadaljevanje decembra prekinjen* seje, so glasovali o predlogu dnevnega reda za novo. » skupno zasedanje zborov. K# družbenopolitični zbor ni sprejel dnevnega reda, so nji" govi delegati odšli domov, ostala zbora pa sta nadaljevala skupno zasedanje, vendar po treh urah tudi nista prišlo prav daleč. Obravnavala sta k predlog sprememb in dopolni' lev dolgoročnega načrta kranjske občine 1986-2000, dobre tri ure razpravljala predvsem o krajinski zasnovi Krvavca, nazadnje pa sklenila, da do ponovnega sestanka predstav nikov izvršnega sveta, sedmi" krajevnih skupnosti pod vavcem in krajevne skupnosti Kokra, ki tudi meji s Krvavcem, ne bo o ničemer sklepala. Zbora sta zaradi pozne uri prekinila z delom, ostalo pO jima je še sedem vsebinski" točk... ski liberalni demokrati. V imen" "druge strani" je spregovoril Vr' vni in odgovorni urednik D"** Rogelj, ki je dejal, da je bil Pr0^ gram Radia Kranj sodobno zasi vljen, z malo zaposlenimi in ve' kim številom sodelavcev, da J novi direktor odpustil 25 sode'* . cev (enajst brez razloga), da tO) Radio deluje z drugo in tretjo f zervno ekipo, daje porušena Pf gramska zasnova... Rogljeva & prava je izzvala Branka Gri* , (Demos), da je po vrsti nayede nekatere radijske "škandale": pr spevek cestno-komunalne skUk nosti za nakup radijske opre"1 ' dogovor, da so osnovna sredst last RTV Slovenije, imenovanji tedanjega partijskega sekretafj Eda Resmana za začasnega dire torja Radia, imenovanje Dušan Roglja za glavnega in odgovorn ga urednika brez soglasja P{. gramskega sveta... Franc Golo**! se je tudi vprašal, zakaj Radio n oddajal protestnega programa i di ob drugih krivičnih primeri'1. Ko je Edo Resman (stranka oP mokratične prenove) predlagaj da bi se skupščina izrekla o tr«J! pobudah, ki zadevajo kranjs* Radio - o ustanovitvi posebne k£ misije "ljudi dobre volje", o daji Radia in o pobudi, ki staj že na prejšnji seji predložila t" Resman in Sandi Ravnik3 (stranka demokratične preno je predsednik skupščine Vito Gros dejal, da bodo vse Pobua. proučili in o njih glasovali na n slednji seji. • C. Zaplotnik »V dolgih letih raziskovanj« vljenja pajkov v naravi ni bilo * kovnih razprav. • H. Jelovi Foto: G. Šinik gcmtilnO Stara cesta 25, Kranj, tel. 21 prireja PUSTOVANJE Igra DUO SEZAM Rezervacije v gostilni! 39' ^fMJebruarja 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN ©©mSKfongISIIGLAS iL-rii' pla-ušX prc ista-veli-a j» ;lav zdaj pro-ta* intf« edel ;pri-kup" em«' Istva anj« tarj" irek-šana >rne-pro; lorfj \o a tU" •rib- Intervju z dr. Slavenom Letico, svetovalcem predsednika Tuđmana JLA igra dvojno igro Svetovalci predsednika države igrajo pomembno vlogo v politiki. Za javnost so skorajda neopazni, če-Prav vplivajo na sprejemanje najpomembnejših odločitev. Dr. Letica je briljanten analitik Jugoslovanih političnih razmer. Ko je Marković uvedel konvertibilnost dinarja je bil dr. Letica eden redkih analitikov, ki je že takrat napovedal propad Markoviceve reforme. Zakaj ste postali svetovalec dr. Tuđmana? Svetovalec dr. Tuđmana sem postal iz pedagogih razlogov. Hrvaški in zagrebški intelektual-Cl so bili zelo skeptični do radikalne predvolil-ne Politične retorike HDZ. S tem sem hotel °Pogumiti hrvaške intelektualce. Po pol stoletja enopartijske diktature pač ne morete pričako-^ati, da bo nenadoma nastalo demokratično Politično življenje kot je v Švici, Franciji ali ^ernčiji. Zavedal sem se,da bo potrebno preži-etl neko obdobje krhke demokracije, v kate-etn še ni demokratičnih institucij, demokrati-ne javnosti, avtonomije univerze in nasploh *vtonomije civilne družbe. Skratka, s tem ko em postal svetovalec predsednika Tuđmana, err< hotel doseči, da intelektualci sodelujejo v °b'asti, podobno kot so se v šestdesetih letih ^okonzervativni intelektualci vključili v proce-e Političnega odločanja po vsem zahodnem .Vetti in še posebej v Ameriki. Lahko rečem,da tel i! namen dosežen, saj danes praktično ni in-eiektualca v Zagrebu, ki se ne bi odzval pozivu P^dsednika Tuđmana ali predsednika vlade, e|o če bi šlo le za uradniško mesto. K«ko lom? ste sodelovali s predsednikom Tudma- jjVe(|Se Predvsem zaradi poznavanja ljudi in situa-'J- Kot osebnost mi je predsednik Tuđman W, saj ima v sebi neko dvojnost. Po eni strani Jt to človek, ki je izredno discipliniran, zato je * nek način tog, na drugi strani pa ima mehko Zad°rsko dušo' zato ga nesreče drugih ljudi pri-Pot ne-*°" S Predsednikom Tuđmanom je bilo ^ p°no razviti profesionalen odnos, ki je te-'Jil na medsebojnem zaupanju. l?rej vi ste predsedniku Tuđmanu pripravlja-analize posameznih problemov, potem pa eJ* sam odločal? V| me^.a osebnega ali posebnega svetovalca po-Kr n'' da ta oseba nima posebnih zadolžitev. V Sv nc'J' se takšna funkcija imenuje posebni cj0 °Ya'ec, v ZDA se imenuje svetovalec za na-bre aln° varnost, drugje se imenuje svetovalec t0vI,POs.ebne zadolžitve. Funkcija takšnega sve-liš£ a Je pomoč pri preverjanju političnih sta-litićpredsednika republike, saj on sprejema po-Predie odločitve. Včasih pa svetovalec daje Doii!'x8e a,i 'deje, ki se kasneje spremenijo v "tlcne odločitve. V\st "a A0r^anizirali obisk predsednika Tuđma-skl .erik'- Koliko se je po obiskih sloven-ŽDa'" hrvaških politikov spremenil odnos ^ 4 in Zahoda do Slovenije in Hrvaške? te?°|lerna Politika je zelo pragmatična. Zato je ali np P^akovati, da bi politiki polsuverenih ?un s.V^erenih držav lahko vplivali na politiko Toda ministrstev ZDA, Francije ali Anglije. P°litilfVSeeno so orj>ski slovenskih in hrvaških rriejo \ v s°sednjih državah, ki najbolj razu-ća 7.? e Probleme, imeli vpliv, da so se stališ-Orjn dn°da nekoliko bolj sprostila. Kar se tiče ri*ke !? i do nas je bil odločilen obisk ame-D0| 5jJegacije senatorjev, ki jo je vodil Robert tajCo ^»iskali so Slovenijo, Kosovo in Hrvaško, Qa so se seznanili z našimi problemi. °dnn i Neb ■med Slovenijo in Hrvaško so bili do "ep'Tta skoraJda idilični. Po plebiscitu so °ško]Zale ra^like- Hrvaški državljani so bili % .OVQni v aferah Elan, Trend in Ljubljan-%» "f1.*0, Kal(0 vi ocenjujete odnose med ^en'Jo in Hrvaško? s|ikovi! m?d Slovenijo in Hrvaško so bili, če se ^alicj izrazirn> neka vrsta »neprincipijelne ali arJ^' zara<*i agresivnega nastopanja Srbije 'a obo- ali oben skupaj. Kasneje je nastopi-venijaJestranska otreznitev, kar je logično. Slo-s0(je|QSe Po eni strani obnaša pragmatično in r>je lasyanJe. s Hrvaško uporablja za uresničevanje k interesov- Primarni interes tako Slo-[^Ost j 1 Hrvaške je evropeizacija in samostoj-i r>k0 j SUVerenost v Jugoslaviji, kar ni ravno b° težkn PQk,Jučitev v Evropo, kar je ravno ta- jE|nsk bank ropo, kar je enjene afere Elana, Trenda in Lju- e so imele določen vpliv na hrva- dr. Slaven Letica — Foto: Borut Kranjc ško javno mnenje ne pa na hrvaško politiko. V aferi »Elan« je bila ekonomska škoda pri nas 150 milijonov DEM, v primeru Ljubljanske banke 20 - 30 milijonov DEM. Seveda so to velike izgube. Ravno tako je škoda, da niti Slovenija niti Hrvaška ne moreta definirati avtentičnih ekonomskih in političnih interesov, ker nad njima kot Demoklejev meč visijo grožnje armade. Zato razumem določeno popustljivost slovenske delegacije v Beogradu na pogovorih z Miloševićem, kot tudi vedenje Izetbegovića na kar je vplivalo tudi predvajanje filma o Špe-glju. V vsakem primeru je bila popustljivost posledica psihološkega pritiska na konkretne ljudi, ki se mu je težko upreti. Kučan je na srečanju z Miloševičem priznal Srbom pravico, da živijo v skupni državi. Kdo naj bo potem subjekt odločanja o usodi Jugoslavije: republike ali narodi? V modernih družbah je pojem naroda povezan s teritorijem ali ozemljem, ne glede na vse razlike med prebivalci. Če nekdo ponuja etnije kot subjekt državnega prava, je to enostavno absurdno. Na primer, na osnovi te pravice bi Koroški Slovenci ali Gradiščanski Hrvati imeli pravico do samoodločbe in odcepitve od Avstrije, kar nihče v Evropi, ki je pameten, ne bi zahteval. Zato podobne absurdne zahteve srb- 'skih intelektualcev nimajo teoretske osnove, ampak je njihov temelj v grožnjah s silo. Tudi vpogled v razdelitev moči v armadi ni jasen, ker ne vemo, kolikšna je moč srbskih generalov. Dan po objavi dokumentarca o Špeglju ste v TV oddaji ponudili tri različne razlage, kako naj bi nastal film o Špeglju. Zakaj? Takoj nismo mogli dati dokončnega odgovora niti o avtentičnosti filma niti o ciljih in namenih, ki so vodili armado, da so naredili tak film. Zato smo pustili odprte vse možnosti. Te so bile: 1) da gre za ponaredek ali za montažo; 2)da gre za avtentičen dokument, ki je delo profesionalcev ali 3) da gre za vohunsko-politično igro v kateri je glavni akter minister obrambe republike Hrvaške Špegelj, ki je kot bivši komandant petega vojaškega območja poznal delovanje vojaške kontraobveščevalne službe in je zato namerno govoril nasprotni strani napačne informacije, da bi jih dezinformiral. Ker je v samem filmu dosti argumentov za vsako od teh možnosti smo se dogovorili, da jih bomo predstavili gledalcem, ki naj potem sami odločijo katera je prava. Posebna strokovna komisija naj bi kasneje naredila strokovno analizo filma. V omenjeni oddaji je Ante Barišić nekoliko preveč poudaril zadnjo možnost. Strokovna komisija je začela takoj z delom in prve ugotovitve kažejo, da je v filmu preko 50 % montaže in ponaredkov. Film bo vsekakor prišel v zgodovinske arhive, saj je zgleden primer kako montirati stalinistične procese. Skupaj s kolegom Manom Nobilom sva končala rokopis knjige, v kateri natančno analizirava vso afero. Knjiga bo imela naslov »Afera Špegelj - vojna proti Hrvaški« in bo izšla v ponedeljek. Po objavi filma o Špeglju so nekateri akterji izginili. Imate mogoče podatke o njih, kje se sedaj nahajajo? Večina ljudi ni vedela, da so jih snemali. Zato je razumljivo, da so se ustrašili maščevanja in da so izginili. Ribičič je bil član Hrvaškega dr-žavnotvornega gibanja, istočasno pa lahko utemeljeno sumimo, da je delal tudi za KOS. Imel je srečo, da ga je prej ujela hrvaška policija kot vojaška policija. Ostojič se je po predvajanju filma ubil. Franjo Kovač in Vladimir Jagar sta v vojaškem zaporu. Pripravljajo jima klasičen stalinističen proces. Mehanizem stalinističnih procesov je bil v tem, da so prisilili žrtev, da je sama sebe obtoževala in da se ji je odrekla tudi okolica in sorodniki. Vse bolj aktualna postaja internacionalizacija jugoslovanskega spora. Ali boste poskušali narediti kaj v tej smeri? Internacionalizacija jugoslovanskih problemov poteka že nekaj let. Albansko vprašanje na Kosovu ni le internacionalizirano, ampak celo glo-balizirano, saj so o njem razpravljale vse komisije za človekove pravice, ameriški kongres, kanadski parlament itd. Slovensko in hrvaško vprašanje se vsebolj internacionalizira v stikih slovenskih in hrvaških politikov s tujimi politiki. Zdaj gre za formalizacijo in internacionalizacijo pogajalskih procedur. Ker v Jugoslaviji ni izdelanega mehanizma za razrešitev jugoslovanske krize, ne vsebinskega niti ne proceduralnega, je zato potrebno eksperimentirati. Najbolj enostavno bi bilo, na primer, če bi seje predsedstva SFRJ prenesli iz Beograda v Zagreb, Ljubljano ali Sarajevo. Tako bi bili srbski politiki v psihološki situaciji, v kakšni živijo slovenski in hrvaški že več let. Vedno so v strahu za svojo osebno varnost, nasploh so v ponižujoči situaciji. Zamislite si: ko Kučan, Drnovšek, Mesić ali Tuđman vstopajo v stavbo predsedstva SFRJ nikoli ne vedo ali bo pred njo 100.000 ljudi ali nekaj deset vojakov z avtomati na »gotovs«. Če bi premaknili seje predsedstva iz Beograda v Zagreb ali Ljubljano, bi bili slovenski, hrvaški ali bosanski politiki v enakopravni poziciji, saj srbski politiki ne bi imeli psihološke prednosti. Predsednik Tuđman je poslal predsedniku ZDA Bushu pismo. S kakšnim namenom in s kakšno vsebino? V noči iz 24. na 25. januar, ko je bila na Hrvaškem največja kriza in ko je pravi čudež rešil Hrvaško pred izbruhom nasilja, smo imeli stalne kontakte po Evropi in Ameriki. V ZDA ima Hrvaška veliko simpatizerjev, ki pa nimajo večjega političnega vpliva. To so npr. Norman Bai-ly, ki je bil svetovalec predsednika Reaganna in ki je danes svetovalec predsednika Tuđmana za ekonomsko politiko, poleg tega je tam še gospa Mara Letica, ki je glavni hrvaški lobist v Ameriki (ki pa ni z mano v sorodu). Gospa Letica je imela stalne kontakte s predstavniki manjšine in večine v kongresu in s pomembnejšimi kon-gresniki poleg tega pa še s skupino pomembnejših novinarjev. Obstajala je še samoiniciativna podpora britanske vlade, o podobni podpori so razmišljali še v Nemčiji itd. Jovič v zadnjih dneh zahteva, da Tuđman pošlje to pismo, ki gaje poslal Bushu. Poleg tega je jugoslovanska diplomacija naredila vse, da mi ne bi dobili pravice za objavo fotografije srečanja Bush - Tuđman, da bi potem Tuđmana obtožili, da si je srečanje z Bushem izmislil, če--prav sem bil jaz osebno prisoten na tem srečanju. Izjavili ste, da je predsednik ZIS Ante Mar-kovič, zadnji titoist, ker živi v iluziji titoisti-čne federacije. Zadnje poteze zvezne vlade kažejo, da je Marković bolj naklonjen srbski politiki. Ante Marković je še vedno prepričan, daje velik politični taktik. Ker je računal na bezpogoj-no podporo Slovenije in Hrvaške, je dajal Srbiji in armadi prevelike koncesije, tudi takrat ko to ni bilo potrebno niti etično. Toda kljub temu je danes v srbskem medijskem prostoru sovražnik Srbije številka 1 ali 3 (za Slovenijo in Hrvaško). Poleg tega je toleriral srbsko represijo na Kosovu in drugod. Njegova politična filozofija je danes praktično razpadla in zato je že danes bivši politik. Če bo dobil kredite in če bo dobra turistična sezona, si bo lahko kupil socialni mir v armadnem vrhu, Srbiji, Hrvaški in Sloveniji, toda le za kratek čas. Potem naj bi postal stečajni upravitelj, ki naj bi poskrbel za razdelitev dolgov Jugoslavije in mogoče bo še lahko posredoval pri mirnem razpletu jugoslovanske krize. Mislite, da bi Marković lahko postal stečajni upravitelj Jugoslavije, ko pa je izgubil politični kredit v Sloveniji in Hrvaški? Marković obvlada podatke in bilance. Če bi dobil ekipo strokovnjakov (ki bi bila sestavljena na paritetni osnovi), bi lahko pripravil podatke za bilance. Hrvaška je pripravila del projekta za konfederacijo, ki obravnava finančno lastnino oz. dolgove Jugoslavije in posameznih republik. Imamo statistični temelj, na osnovi katerega lahko naredimo razdelitev dolgov. Drugo vprašanje so sama pogajanja in njihove procedure, tu pa Marković ne bi smel imeti nobene vloge. Pogajanja bi bila možna le na osnovi enakopravne zastopanosti vseh republik. Upoštevati morate, da je stopnja nezaupanja med vodstvi republik tolikšna, da so vsakršni pogovori dveh republik še sumljivi. Če se sesta-neta Kučan in Milošević, potem nastopi nezaupanje pri muslimanih itd. Zato morajo pogajanja potekati tako, da bodo zastopani vsi enakopravno, vključili bi lahko še nek mednarodni subjekt (evropski parlament ali skupina mednarodno sponzoriranih strokovnjakov). Po srečanju Tuđman - Milošević je v hrvaški opoziciji nastal vtis, da je spet prišlo do hrvaško - srbske nagodbe, posebej zato, ker se ne govori več o srbskem ropu. Srbsko vodstvo je uspelo v Sloveniji in na Hrvaškem ustvariti takšen psihološki teror, da se vsako premirje doživlja kot rešitev problema. V sporu med armado in Hrvaško ni rešen še noben problem, niti v formalnem smislu. Ukaz predsedstva SFRJ z dne 9. januarja še ni preklican, dal pa je armadi pooblastila, da lahko po Jugoslaviji in še posebej v Hrvaški počne, kar hoče. Kdor je imel vpogled v stvari, je takoj lahko ugotovil, da je šlo, če se slikovito izrazim, za prekinitev ognja. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo prišlo do novega pritiska armade ali srbskega vodstva, ki v zadnjem času delujeta vedno bolj enotno. Vsekakor je bil eden izmed razlogov za pritiske na Hrvaško težnja, da se čimprej pozabi na velik rop, ki so ga naredili v Srbiji. Za Hrvate je še mogoče logično, da se pozabi na rop, toda nelogično je, da so nanj pozabili Slovenci, saj gre za velik denar, 800 milijonov dolarjev do celo dveh milijard dolarjev. Ugotoviti bi morali, kam je usmerjen ta denar, kako Marković kontrolira nadaljnje vdore Srbije v primarno emisijo itd., če upoštevamo, da ni nobenih kontrolnih mehanizmov. Vse je odvisno od vice-gu-vernerja Narodne banke Jugoslavije, ki je Slovenec. Tako smo imeli absurdno situacijo, da so miloševičevi ljudje grabili denar, koje nekdo zbolel za nekaj dni. Srbska politika igra z ostalo Jugoslavijo dvojno taktiko. Po eni se obnašajo kot suverena država, po drugi strani pa kot članica federacije. Kaj naj storita Slovenija in Hrvaška? V takšni situaciji se lahko boriš edino, če takšno dvojnost posnemaš. To je za slovensko in hrvaško politično kulturo nesprejemljivo. V srbski politični kulturi je skorajda samoumevno, da se deklarativno zavzemajo za avtentični federalizem, po drugi strani pa so sprejeli ustavo samostojne države Srbije, po kateri je predsednik republike komandant oboroženih sil, imajo lastno diplomacijo. Torej Srbija, to je država kot Avstrija, ali Švica. Hrvaška je nekaj mesecev kasneje sprejala ustavo, utemeljeno na liberalno-demokratični tradiciji, zato so jo obtoževali za konfederalizem, za separatizem itd. Podobno se bo zgodilo Sloveniji. Zato je tako težko vzpostaviti kakršnokoli komunikacijo. Nemogoče se je učinkovito boriti proti temu. Edina možnost je ravnotežje sil. To je delala Hrvaška. Ko je šlo srbsko vodstvo v agresijo, je hrvaško vodstvo odgovarjalo z agresijo. Ko so se Srbi umikali, smo se tudi mi umikali. Toda takšna taktika ne rešuje problemov, saj nadaljuje status quo. Za Jugoslavijo bi bilo mogoče dobro, če se odcepi Slovenija ali Hrvaška ali Srbija in da se to doživi kot šok po katerem bi se bilo mogoče pogovarjati iz neke nove mednarodne pozicije. Predsednik Demosa, dr. Jože Pučnik, je izjavil, da bo Slovenija pospešila odcepitev. Ali bi se z odcepitvijo Slovenije oslabile pozicije Hrvaške? Mislim, da se s tem hrvaške pozicije ne bi oslabile. JLA igra s slovenskim vodstvom taktično igro. Na zaprtih sestankih in v koluarskih pogovorih ohrabljuje slovenski separatizem, z druge strani pa pripravljajo tajne načrte za državni udar v Sloveniji in aretacije ministrov, kar kažejo neki spiski, ki so prišli v naše roke. Gre za igro, v kateri se vzpodbuja odcepitev Slovenije z namenom, da ko bodo zrušili oblast na Hrvaškem, potem mislijo, da bodo enostavno opravili tudi s Slovenijo. Situacija na Hrvaškem se še ni umirila. Toda vi ste že napovedali, da ne boste več svetovalec predsednika Tuđmana. Zakaj? Danes je situacija drugačna, saj se skorajda vsi intelektualci želijo vključiti v politično odločanje. V uradu predsednika republike delajo strokovnjaki za posamezna področja od ekonomije do marketinga. Jaz imam obveznosti na Medicinski fakulteti, kjer predavam sociologijo in kjer so sedaj problemi. Poleg tega me še čaka pot v ZDA in OZN mi je ponudila delo v Aziji. Jože Novak @®miSKfcJJ©S: uri bodo predavanja v osnovni šoli v Goricah za krajane KS Gorice in v Domu vaščanov v Vogljah za krajane KS Voglje. V Do-mu krajevne skupnosti Tenetiše bodo predavanja za krajane KS Tenetiše 19. in 20. februarja ob 18. uri. V Domu krajanov na Zgornji Beli bodo predavanja 25., 26., 27. in 28. ob 18. uri za krajane KS Bela, v Zadružnem domu v Velesovem pa za krajane KS Vele* sovo. Za krajane Adergasa v krajevni skupnosti Velesovo bo predavanje 21. februarja ob 18. uri. 27. in 28. februarja ob 18. uri bo predavanje v Domu krajanov v Poženiku za krajane KS Poženik. 25. in 26. februarja ob 20. uri pa v Domu Krajevne skupnosti Tr-stenik za krajane KS Trstenik. Predavanja trajajo po eno uro.^na njih pa zavrtijo tudi videoposnetek Prometno ogledalo. • (až) Večer umetniške besede Kranj - Ob slovenskem kulturnem prazniku bo v torek. 12. februarja, ob 18.30 v avli Osnovne šole Simon Jenko v Krajevni skupnosti Vodovodni stolp Večer slovenskih narodnih pesmi in umetniške besede. Nastopili bodo Vokalni kvintet Rožmarin in citrarja Rado Kokalj ter Marjan Beton s pevskin) triom. Program bo z umetniško besedo povezoval dramski igralec Jože Logar. • (až) ^fM. februarja 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN ©©mSKkJMEEGLAS Nova šola Viktorja Stražišarja na Jesenicah Posijalo je sonce tudi za nas s7iice'.7- februaria J|r'.'"Sojenim programom na Jesenicah, saj »eno le preselili v novo stavbo z lepimi učili °0 uredili X- v Posijalo je sonce tudi za nas - pravijo v šoli so se po dolgih letih ... učilnicami. Spomladi bo uredili še okolico. .Dol« leta so si na Osnovni " polde Stražišar na Jesenicah Prizadevali, da bi dobili nove in Wtae učilnice. V stari šoli so b||i prostori sanitarno in tudi si-Cer.skrajno neprimerni. Dogajalo J je tudi to, da so tedaj, ko so podali bližnjo stavbo kina Radio, * šolo »vdYle«miši in podgane... Pedagogi iz šole s prilagojenim Pr°gramom so leta in leta opo-*arjali jeseniško javnost, naj ven-JJ[* poskrbijo za otroke, ki se paJo v pretesnih učilnicah, v šo-2 ki stoji ob prometni cesti. *°nćno in po dolgoletnih priza-Jptnjih se jim je uresničila že-f-v nekdanjem samskem domu sezame Jesenice nem easu obnovili ) v rekord-učilnice in otroci so se preselili v prostorne, svetle in velike učilnice. »V novi stavbi smo pridobili osem učilnic za pouk, tri specializirane učilnice, razdelilno kuhinjo z večnamenskim prostorom, knjižnico s čitalnico, audio-video prostor, fototemnico, manjšo računal-nico, upravne prostore z zbornico, telovadnico s stranskimi prostori in alpinistično steno ter prostore za oddelek delovnega usposabljanja,« pravi ravnatelj osnovne šole Anton Dežman. »Veseli smo, da so se tudi naše delavnice pod posebnimi pogoji preselile iz Podmežaklje, iz ledar-ne, v novo stavbo. Tako imajo zdaj delavnice pet manjših prostorov za delovne procese, prostor za strojno delo za potrebe lastnih programov, stranske prostore, garažo in skladišče materiala za delo delavnic. Razen tega smo pridobili tudi manjše asfaltno igrišče. Za izgradnjo ozroma za adaptacijo nekdanjega samskega doma je bilo porabljenih 10 milijonov dinarjev. Objekt, prejšnji dom učencev Železarsko izobraževalnega centra je občina Jesenice s posebno kupoprodajno pogodbo odkupila od jeseniške Železarne. Projektanti so ugotovili, da popolnoma ustreza zahtevam za uresničevanje vseh naših programov. Staro stavbo smo tako obnovili, dogradili manjšo telovadnico, garažo, uredili okolico...Okolico naremavamo še lepše urediti spomladi. Z otvoritvijo te šole smo v jeseniški občini kar najbolj poskrbeli za otroke in osebe s posebnimi potrebami. Za predšolske otroke imamo organizirano varstvo in usposabljanje v dveh sodobno opremljenih oddelkih v vrtcu Angelce Ocepek. za otroke, ki ne zmorejo šolskega prilagojenega programa imamo oddelek delovnega usposabljanja od 8. do 17. leta starosti. V osmih oddelkih so otroci z raznovrstnimi razvojnimi težavami, ki imajo posebne potrebe in se morajo upoštevati drugačne metode usposabljanja. Za odrasle osebe, ki niso zmožne zaposlovanja pod normalnimi pogoji pa organiziramo delo pod posebnimi pogoji v novih delavnicah, ki bodo omogočale tudi uresničevanje lastnih programov. Danes so v naši šoli 104 otroci iz vse jeseniške občine in odrasle osebe. Zdaj smo lahko resnično nadvse zadovoljni in hvaležni, da imamo tako lepe učilnice. Telovadnico koristimo kot večnamenski prostor, skoraj vsak dan jo uporabljajo alpinisti, ki bodo imeli 24. februarja v naši dvorani tudi prvo republiško tekmovanje v prostem plezanju za pionirje.« • D. Sedej ^ učiteljici Nadi Ankele Na govorilnih urah tudi učenci ^W*t TeDruarJa - Nada Ankele, učiteljica v tretjem razredu Osnovne Iq t- 'iana Seljaka v Stražišču, je imela pred leti, kot sama pravi, ze-mPa,'čen razred, učence brez kakšnih večjih učnih in vzgojnih težav, ■f« nekoč eneg£ od učencev, ki je pred govorilnimi urami čakal na *i>o '°r' s^uPaJ z mamico povabila na "klepet", saj je menila, da je vse-fcst "trok& pohvali samega v učilnici ali vpričo mamice. Spontana obij^Se 'e ,ak° d°bro obnesla, da Nada Ankele že četrto leto kot stalno 0 Prakticira govorilne ure v trikotniku z otroci in starši. ^Predvsem se moram zahvaliti k pi t»r$; •" >voljst wV»*"n, da so v trikotnik privolili. Wiin, da so z zadovoljstvom. S ,r»i in otroci v skupnem pogovo-* kujemo vse otrokove težave. '* Pogovor, ki je zame vsekakor 7h'e»nejši, saj so starši različnih jj'e»jev in se jim je treba pribli-jT1' *• suče v smislu prilagajanja It!!! v razrw,u' socializacije, .*S°ve moralne rasti, uspešnosti Jfjucno-vzgojnih predmetih in pomično uspeha. Nikoli ne izha-)?•'* ocene' a,np»k se vedno naj- *i pogovorimo o življenju in delu ^redu, vedno najprej iščem poli 'v°o pri otroku, najprej pohva-Staršem je všeč, da komenti- * otrokovo uspešnost. Vsi trije K«0 Pogledamo njegov izdelek, C°Vilno' kJe šepa, kaj bi bilo * *e bolj vaditi,« pravi Nada Na govorilnih urah v trikotniku je dobro viden tudi odnos staršev do otrok. Starši so topli, pozorni, spremljajo otrokov razvoj, so pripravljeni pomagati učiteljici in seveda otrokom pri pre- TBREZ BLEŠČIC Acne ledene noči ko s Je ura, zjutraj, mraz gre do kosti. Pred glav no kranjsko ban-dva c Parkirani avtomobili, nekateri so prižgani. Peščica ljudi, odj .r'Je se prestopa pred vrati banke. Kot čudne nočne ptice se zd« kffih ^ena v bandi, hlačah, škornjih, debeli run ima spisek čaka jo{ju'"v- *-ena v bandi, hlačah, skornjih, debeli run ima spise* ca*a-ve« „ °d polnoči čaka. prvi dve pa od desetih zvečer. Nog ne čuti frontPravi' ćePrav je doma mislila, da se je oblekla kot za na rusko vas Ob tricetrt na šest bo spet klicala, takrat pridite; če vas ne bo. (aicih n0 *"rta'a- ^aZe m' spisek, koliko je že precrtanih. Vsaj deset je i»z, Ce Csrečnikov. ki so prišli, pa potem ne prišli nazaj. In tako sem *ta. -re*tV Sem na sP'sku enainšliridcseta, že avtomatsko enaintrideset c .° ho.kaj, razmišlja žena v ruti, ki je prevzela vodstvo s spi-fl°rn- Je dancs la dan dajejo polovico manj, kot med ted- pe vcde| Do1 delov nika pol deviz, razmišljajo gospodje v banki, kot bi !t pre^i'' Je sor,ota edin' dan- ko človek lahko sam pride čakat za S(e,e devize, ko ni treba puščati v vrsti otrok, starih mater... ]Tn v'"(e je razdelila točno ob tričetrt na sedem. Z dvema barva-Je rw.naP'sane. tako da bi jih tule ne mogel nihče potvoriti. Sinoči v<*ere "ekdo Prinesel številke, izrezane iz koledarja. Ker je prve red. |n Pr'.naJalo do prepirov in celo pretepa, so ljudje sami naredili Ko^k nat" morarn• da Je učinkovit. ^Oh'' "a avtonusno postajo, v hodnik nebotičnika, bližnjega blo fcam . Ur' so s« prihiteli javit. Gledam obraze. Bledi so, izmučeni oplota! Nekateri so se ponoči znašli. Gret so ^ehiTjL oh sedmih odpro bančna vrata, se oljašano posedemo po J« hJ-,Mo|ih. Blažena top JUij,^"" so se prihiteli javit. _ *ko DnajS Pr'Peija'i, razmišljam. Da se takole grebeš za svoj denar! "ec. prv's'uženi denar! Kajne, mar bi več potovala, me dregne značaj v y rcs. v takile negotovosti se pa res ne splača varčevati. In |PraVj| samo skrbi, kako bo čim prej vzel denar iz banke in ga , .nko Z12 Varno d°ma v nogavico ali ob prvi priložnosti odnesel v Cz mejo... In namesto, da bi pomagal svojim, sebi. pomaga mu gre še bolje. Človek bi se zjokal, a si preveč jezen na vse Ju.da J 'n nemočen 4« k j!3 OSrnin zjutraj prično dajati devize. Lihe številke k enemu, so-'em i. u8«mu okencu Hitm ore Pri lihem okencu še prehitro. Med- ni k0rugemu okencu. Hitro gre. I ranit"JL lu.na vrsti *e trinajsta, j e tam šele deseta."Počakajte na oni k7 ^bilh- £astreb *,eda eden od sodih. Ce ne bo šlo po vrsti, ne bo-i l se Si -i0, kot so Ponoc' čakali. Sodi preidejo na liho stran, do-n ^ladeV' °bSpet ne uravna- TedaJ Pa naenkrat spet glasnost in -i tccen ° dekle, ki je s staršema čakalo že od enajstih zvečer, ima E n-e'zpro nii'st: b' se ne usule so'ze- a blondinka pri okencu n^'*!" Ter|na' ^ veslc' da na neveljavni potni list ne morete dobiti vJu ir> mr J zavrSi mcd nami- Smi|i se nam deklic, ves bel od bede-*n-no linijo, tokrat kakih 5 km severno od mesta proti kraju Me' iq Naši položaji so bili sredi prostranega polja. Kolikor daleč je rteS oko, ni bilo videti drevja ali hiš. j Naslednji dan našega novega bivališča na fronti smo k°P * ' strelske jarke. Vreme se je slabšalo. Sprememba je nastopila z (, 1 skovito dramatičnostjo, kot je to v Ukrajini navada. Ukrajinske^ pe poznajo le skrajnosti, svetlobo ali temo, povodenj ali sušo, I vročino ali mraz, ki reže v kosti, življenje ali smrt - vse ali nič-. j Cel mesec oktober je bil še topel, potem pa je čez noč pr'"' . y mraz. Najprej je začel namakati droben, mrzel pršeč, nato pa so zraku zavrt inčile snežinke. S t epsko travo je mraz naglo posM1v*' čez noč je porjavela in ovenela. Kdorkoli je bil zunaj, sije visoki) ^ vihal ovratnik. Nebo ni več ponujalo svojih razkošnih, intenztvn barv; postalo je mrenasto, sivo, težko. Zima je bila tukaj. j, Oficirji, ki so imeli izkušnje iz prejšnje zime, so hitro ukrep j Vojaki smo morali takoj graditi zemljanke, ki naj bi varovale P ledenim vetrom. V globoke balke, ki so sem in tja, so si oficirji uW^ H štabe, sanitetne prostore, okope za tanke in topove, kuhin)e skladišča. l^fk. 8. februarja 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN GLAS Okrogla miza o kulturi UBOŽNI ČASI ZA KULTURO Pozah,ana ' ^Se ' ('a 'mamo namreč nove politične okoliščine in da je treba temu primerno urediti tudi kulturno politiko. Če se kaj ne v V0 to PreQlo je tudi občinstvo, ki se ga |e nakapljalo komaj za pol Kotlove okrogle dvorane. Dedovanje predstavnikov politikih strank in redkih oglaševal-^ev iz občinstva pa ni privabilo 1 kaj daljše poslušanje tudi Rajnih obiskovalcev. Prilož-2°J. da bi se "očistili" gneva "ad sedanjo kulturno politiko gnevom ali brez tega, je več P manj splavala po vodi. To-Ja °a sceni je poleg predstav-Jlltov strank bila NSK in še }tyo s stradežem protestirajo-E '-ivadinov z novo izjavo za fnost. Kot bi hoteli drug dru-flju dokazati, da je "očišče-^ možno le s prebiranjem e'eratov in izjav. Kultura pa se je zapletla v P°'itiko oziroma je vsaj za naše a^ere od nekdaj tako bilo in 8a referata, ki bi to zaplete-2[ jazrešil. Vse je politika, je ° koncu dogajanj poslušal-SJJ v brk dejal Franček Ru-Lrr> pisatelj in predsednik J\uPsčmske komisije za inforanje. Seveda je imel prav, ar Pa stvari same po sebi še ne Pfeminja, vsaj položaja s kul-UIJ° Politiko ne. .Narobe je morda pri vsem J* lo, da pravzaprav vsi želi-r Primerne možnosti razvoja •Ulture. Tone Peršak, pisatelj m°derator na tej okrogli mi- zi, je rezimiral politični program svoje stranke, v katerem se zavzema za to, da naj država kulturo le omogoča, nikakor pa je ne sme usmerjati, ji predpisovati oblike, dajati mora enak pomen tako alternativni kot tradicionalistični kulturi. Toda realnost je vsekakor drugačna. O tem je govoril tudi dr. Dimitrij Rupel, predsednik SDZ, ki se je vprašal, kdaj vendar bo lahko kultura razbremenjena politike. Toda v mnogih družbah tega niso znali rešiti, pri nas pa se zdaj kažejo stari problemi samo v drugačni preobleki. Zanimiva je bila razprava Rudija Šelige, predsednika skupščinskega odbora za kulturo, ki je predstavil slovenski kulturni model, še prej pa je za šibki odpor kulturi zavezanih poslancev ob sprejemanju najnovejših za kulturo katastrofalnih zakonov obtožil novinarje oziroma odstotnost pravočasne medijske razprave o teh vprašanjih . Stvarno je ocenil položaj kulture zadnjih dveh let in opozoril na nekatere spremembe, ki naj bi v doglednem času popravile nekatere pravkar z zakoni uveljavljene nesmiselne določbe; predvsem glede izenačitve obdavčenja samostojnih kulturnih delavcev, obdavčevanja knjig itd. Izhod iz takšnih zagat kot so sedaj bi bil po Prireditve ob prazniku PAN. *tek, k. februarja - Prireditev Spoznavajmo kulture bo ob 8. uri ^iter°Vm ^OM m ^' Mlakarja v Šenčurju. Sodelujejo učenci in bo p JV Glasbena šola Kranj in slikar Zmago Puhar. Ob 17. uri lrarjpSernov vecer na Osnovni šoli Kokrica. Sodelujejo pevci, Cilka i"1 učenc* OŠ Kokrica. Ob 18. uri bo slovesna maša za pes-Ui0rn- Z13 Hribovska v kranjski župnijski cerkvi. Sodeluje ko-recjtal. f*?01" Gallus. V Zadružnem domu Cerklje bo ob 19. uri d°^u H - sP°mina' sodeluje KUD Davorin Jenko Cerklje. V turri dfužbenih organizacij v Besnici bo ob 19. uri slovesna kulta, v Prireditev, sodelujeta'KUD J. Papler Besnica in OŠ Besni- jo r-' rresernov vecer, soaeiuje \uu S ->„ Hle- V Gorenjskem muzeju Kranj, v Mestni hiši bo ob kulturni večer z naslovom Zamolčani pesnik Ivan Hribo- ".30 ^ Reditelj je Občestvo izobražencev Kranj, sodelujeta prof. Ce Pibernik in komorni zbor Gallus. P spo februarJa - V rojstni hiši dr. Franceta Prešerna bo ob 18. ^enik immska Proslava. V kulturnem programu sodelujeta glas-Lado Jakša in igralec Aleš Valič. J^OVUICA [^stavp* ffbruarJa " v šivčevi hiši bo ob 18. uri otvoritev likovne °od0 e akademske slikarke Vide Slivniker - Belantič. Ob tem "e z j|V^dstavili tudi knjigo poezij Borisa A. Novaka Vrtnar tiši-A. N^jacijami Vide Slivniker - Belantič. Recital pesmi Borisa . aka bo izvedla igralka Milena Zupančič. 5*JA LOKA °b °' februarja - V dvorani kulturnega doma v Železnikih bo Sobot»Uo ku,turna prireditev. °sfedn'. februa«" - V dvorani DPD Svoboda Žiri bo ob 19. uri %jnJa °očmska proslava ob kulturnem prazniku s podelitvijo !\i»j...K,h Dri7natiJ J„ l,«n,^rtr.m edejj i Poznanj in koncertom h oni*' !0, feb"iar - V dvorani Loškega odra bo ob 19.30 baletni W\fuV .kor»cert ob prazniku v izvedbi članov SNG Opera in L 12 Ljubljane. °drasliK rua.rJa " v prostorih OŠ Križe bo ob 18. uri 10. revija od Paskih zborov iz Tržiča. V paviljonu 1 "kovno razstavo slikarja Jožeta Me NOB bodo ob 17. iglica. jSesfy°bo orj '9.30 na celovečerni koncert Moškega komor-\\' ^°ncert1Z Podnarta P°d vodstvom dirigenta Egija Gašperši-3a Zlata ■ obse8a pesmi na Prešernova besedila, sodelujeta so-!|i sn* m- Dra8isa Ognjanovič. V drugem delu pa bodo pred-h • ^oncenlr°/ovačev študent- D s'cer v ° Ponovili še v Kulturnem domu v Podbrezjah h Pa boneHe,^°' l0- februarJa> ob 18- uri- Jutri' v soboto, ob 18. potopi] v domu kulture v Podnartu s celovečernim koncertom 'icistV^ki zbor iz Besnice; gost večera bo prešernoslovec in Črtomir Zoreč. njegovem v izdelavi programa, pri katerem naj bi sodeloval slovenski kulturni zbor, skupščinski odbor za kulturo in drugi- Jaša Zlobec, publicist, je položaj slovenske kulture in sprejemanje protikulturnih zakonov naprtil strankam na oblasti, pa takoj dobil repliko, da gre kulturi tudi zato slabo, ker opozicija prešibko vpije proti. Kdo je preglasen, kdo preblag, bi v parlamentu, ki kot politično orodje vihti tudi kulturo, težko razrešili; jasna je le usoda slovenske kulture, ki živi le s 30 odstotki sredstev, ki so po merilih Unesca primerni za slovensko populacijo. Da številke ne lažejo in da so merila kar pravšnja, se očitno že kaže. Da so kulturne vizije eno, praksa pa drugo, je seveda na dlani. Toda za te vizije in seveda pozitivne kulturne vizije so nekateri pripravljeni tudi na najbolj radikalna sredstva. Kot Živadinov. Vsi vemo, da je treba sedanjo kulturno politiko preoblikovati, toda načini so najbrž vprašljivi. Sploh so načini predstavljanja kulture v tujini ena naših slabših strani, je menil književnik in publicist Peter Božič in se vprašal, ali nas pri tem hromijo ideološki predsodki take vrste kot je konkurenca na trgu ali kaj. Za kulturo, neodvisno od političenga razpoložanja strank, se je zavzel Tomaž Brejc. Kultura se sicer naglo razvija tudi zunaj utesnjenih okvirov in zato pozdravlja idejo o formiranju slovenskega kulturnega sklada, ki se lahko hitro in z denarno pomočjo odziva na vse tisto, kar kulturno vrednega lahko nastane. Uradna kulturna politika se pri tem obrača prepočasi, kultura pa je bila od nekdaj vedno korak naprej. • Lea Mencinger Naše razmišljanje ČAS ISKANJ Tako razburkanega obeleževanja slovenskega kulturnega praznika že dolgo časa nismo imeli. Praznik - z njim častimo svojega največjega poeta, ob njem ugotavljamo trdnost nekdanjih in sedanjih kulturnih sider in se pri tem oziramo za kulturnimi področji, zanesljivimi in pomebnimi tudi za naše prihodnje kulturno "sidranje". Toda kaj v tem spremenljivem svetu je sploh še zanesljivo? Gorenjci prvikrat po več desetletjih ob kulturnem prazniku ne podeljujemo Prešernovih nagrad Gorenjske. Mnenja o tej spremembi, ki menda še ni dokončna, so različna. Medtem ko so nekateri pritrdili žiriji za nagrade, da je resnično težavno izbirati med sila pičlo bero kandidatov, je po drugi strani bilo slišati tudi drugačna mnenja: občinska kulturna priznanja marsikateri dobitnik prav gotovo tudi preseže, da pa bi dosegel republiško priznanje, pa navadno ni možnosti. Ce so bile gorenjske nagrade nekakšen vmesni člen do nacionalnih nagrad, bi jih kazalo ohranjati še naprej. Še posebej, če nam je do tega, da gorenjski kulturni ustvarjalnosti namenjamo posebno mesto. Če pa nagrad za kulturne ustvarjalce tudi po letošnjem tihem premoru ne bo več, bo seveda jasno, da jih je bilo treba žrtvovati na oltar sprememb značilnih za današnji čas. • L. M. Predstavitev Drabosnjakovega Marijinega pasijona - V vili Bistrici pri Sv. Juriju nad Tržičem je bila v torek, 5. februarja, zvečer manjša slovesnost: Mohorjeva družba iz Celovca, ki praznuje 140-letnico obstoja, in Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič sta zbranim predstavila knjigo koroškega bukovnika Andreja Šu-sterja Drabosnjaka "Marijin pasijon". Tržiški publiki sta o bu-kovništvu in pomenu Drabosnjakovih del spregovrila dr. Pavle Zablatnik, bivši ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu in dr. Herta Lausegger s celovške univerze. - Foto: D. Dolenc LITERARNO OMIZJE Ljubljana - Pri založbi Mladika je dvanajsta številka revije Borec za leto 1990 izšla kot knjiga Francka Bohanca Literarno omizje. Literarno omizje je zbir zapisov, pogovorov, pisem in drugih pomnikov s predstavniki slovenske partizanske pisateljske generacije. Vendar pa ne gre zgolj za pričevanje sedanje najstarejše pisateljske generacije, ki se je zapisala v mozaik slovenske narodne kulture, pač pa tudi branje za mlajše rodove, ki jih literarno življenje zanima v širšem ne zgolj ozkem lastnem vsebinskem krogu. V pogovorih z avtorjem razkrivajo sogovorniki, kot so Šetinc, Bor, Sifrer in cela vrsta drugih, marsikaj novega, nekaj tudi ponovno zapisanega. Vsekakor pa so pričevanja v Literarnem omizju prispevek k utrjevanju slovenske narodne zavesti. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališču je danes, v petek, ob 19.30 predstava H. Pinter HIŠNIK - za izven. Zaradi praznika je vstop prost. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1983-85. V Mestni hiši se s plastikami v bronu predstavlja kipar Jože Stražar. V galeriji Lipa razstavljata slikarja Henrik Marchel in Vinko Tušek. ADERGAS - Dramska skupina KUD Velesovo bo v soboto, 9. februarja, ob 19. uri uprizorila Josipa Jurčiča igro Domen. Predstavo bodo ponovili tudi v nedeljo ob 15. uri. JESENICE - V Gledališču Tone Čufar bo v soboto, 9. februarja, nastopil Slovenski oktet z igralcem Poldetom Bibičem. Koncert bo ob 19.30. V galeriji Kosove graščine je na ogled mednarodna razstava karikatur na temo Televizija. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del ustanoviteljev likovnega kluba Dolik, ob 45 - letnici Dolika. BOH. BISTRICA - V Domu Joža Ažmana je na ogled razstava likovnih del Albina Polajnarja, Anice Por in Zdenka Žido. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši danes ob 18. uri odpirajo razstavo del slikarke Vide Slivniker - Belantič. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je odprta razstava likovnih del akad. slikarja Silvestra Plotajsa - Sice. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Stane Žerko. V galeriji LTH je na ogled fotografska razstava članov Foto kluba LTH. V galeriji Iskre Železniki razstavljajo člani likovne skupine Sava Kranj. SELCA - Danes, v petek, ob 17. uri bo v Krekovem domu z lutkovno predstavo Rdeča kapica nastopil lutkar Cveto Sever. Izkupiček od vstopnic je namenjen obnovi strehe Krekovega doma. V nedeljo, 10. februarja, bo v Krekovem domu literarni večer ob glasbi in diapozitivih Slike mojega življenja; večer pripravlja KUD Janez Luznar. TRŽIČ - V Paviljonu NOB danes ob 16.30 odpirajo likovno razstavo akad. slikarja Jožefa Meglica. PESMARICA S'M TRZICAN Tržič — Zveza kulturnih organizacij Tržič je iz bogate zakladnice ljudskega prepevanja iz pozabe iztrgala 24 pesmi in jih objavila v posebni drobceni pesmarici z naslovom S'm Trži-čan. Tu je zbrano gradivo, ki se je in se še prepeva po domovih, veselih družbah, v planinskih domovih in morda še kje. A vedno se tako prepevanje ustavi zaradi nepoznavanja besedila. Pesmi Vojteha Kurnika, Hrabroslava Perneta, neznanih avtorjev iz preteklega stoletja so v pesmarici dobile družbo pesmi Mata Mežka, Marjana Perka, Dorce Kraljeve, Jurija Boca-ka in morda še koga, ki pa kot avtor na objavljenih besedilih ni bil imenovan. Morda bi v knjižico sodila še kakšna tržiška, a je izdajatelj izbral le tiste, ki so dovolj poznane in še žive oz. tiste, ki odslikavajo življenje, delo in navade tržiškega človeka. Lektorsko delo je opravil prof. Tone Pretnar, izdajo pesmarice pa so omogočili še živeči avtorji, sorodniki že umrlih avtorjev, finančno pa podprli Turistično društvo Tržič, Športna zveza Tržič in Gorenjski glas. S'm Tržičan bo zagledala luč ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku in jo bodo vsem, ki se bodo v teh dneh udeleževali kulturnih prireditev razdelili brezplačno. Boris Kuburič VSTOPNICE ZA PREDSTAVE Kranj - V ponedeljek, 11. februarja, bodo v Prešernovem gledališču Kranj začeli prodajati vstopnice za Teden slovenske drame; ta se začenja 21. februarja in traja do 1. marca. Vstopnice bodo prodajali vsak dan med 8. in 12. uro ter med 14. in 16. uro, razen sobote in nedelje, na upravi gledališča ter uro pred pričetkom predstav. Vstopnice za Teden slovenske drame so po 75 din (Lin 2. vrsta), 100 din (11. in 12. vrsta ter balkon) ter 125 din (3.do 10. vrsta). Letos gledališče omogoča stalnim obiskovalcem tudi nakup abonmajske karte za ogled predstav v Tednu slovenske drame. Za abonmajsko karto velja deset odstotni popust, dodatni dvajset odstotni popust pa imajo redni abonenti gledališča. V ta abonma pa ne sodi otvoritvena predstava Tedna slovenske drame. OTVORITEV RAZSTAVE Tržič - Danes, v petek, ob 17. uri bodo v paviljonu NOB odprli razstavo oljnih platen Eros-krajina akad. slikarja Jožeta Meglica. Pol ure pred tem bo promenadni koncert Pihalnega orkestra Tržič pod vodstvom Vlada Škerleca na Trgu svobode in pred paviljonom NOB. Razstava, ki jo je pripravil Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, bo odprta do 13. marca vsak dan med 16. in 18. uro, ob sobotah in nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro, ob ponedeljkih je zaprto. TRŽIČ POJE 91 Tržič — Leta 1982 je na pobudo ponovno oživele Zveze kulturnih organizacij Tržič bila organizirana prva revija odraslih in otroških pevskih zborov Tržič pod naslovom Tržič poje. Od takrat pa do letošnje 10. revije seje zvrstilo 67 zborov iz Tržiča, precej pa je bilo tudi gostujočih zborov, ki so prireditvi dali še večjo žlahtnost. Letošnja revija bo v petek, 8. februarja, ob 18. uri v prostorih OŠ Križe, na njej pa se bo predstavilo šest zborov: Komorni zbor Peko, ki ga vodi Jožef Močnik, zbor BPT, ki ga vodi Franci Šarabon, kvintet bratov Zupan, katerega umetniški vodja je Franc Slabe, zbor DU Tržič, ki ga vodi prav tako Franci Šarabon, Mešani pevski zbor KUD Lom pod Storžičem pod taktirko Toneta Sokliča in Kvintet Spomin. Kot gost pa bo v drugem delu slavnostne prireditve nastopil kvintete Gorenjci iz Naklega. V desetih letih se je na tej prireditvi zvrstilo precej slavnostnih govornokov, ki so vsako leto govorili o svojem videnju slovenskega kulturnega praznika in slovenstva na sploh. Letošnji gost bo pisatelj Tone Peršak. Boris Kuburič @©HyiEMEHGLAS 8. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Petek, 8. februarja 1991 KOMPAS' ★ POČITNICE - domovina * ★ SENIOR KLUBI (7 dni bivanja) ★ M. LOŠINJ, htl. AURORA, od 1.300 din, avtobusni prevoz organiziran ★ HVAR, htl. PALAČE, od 1.500 din organiziran avtobusni in letalski prevoz ★ DUBROVNIK, htl. KOMPAS, od 1.850 din, organiziran letalski prevoz ★ DOLENJSKE TOPLICE, bogat program bivanja z organiziranimi izleti, avtobusni prevoz iz Ljubljane ★ ROVINJ, htl. PARK, 10 odstotkov popusta za upokojence, ugodna CGn 3 ★ NOVIGRAD, htl. MAESTRAL, v feb. in marcu ★ RABAC, 7,10 oziroma več dnevna letovanja v hotelskem kompleksu B kat., MIMOSA/HEDERA. Ugodne cene. ★ VRSAR vam v hotelu PINETA od aprila dalje pa tudi v hotelu PANORAMA, ponuja prijetno tedensko oziroma več dnevno letovanje po zelo nizkih cenah. ★ LOVRAN, mestece v neposredni bližini Opatije vabi v hotele LOVRAN, EXCELSTOR in vilo ELZA ★ NOVIGRAD vam v hotelu MAESTRAL po ugodnih cenah ponuja prijetne počitnice ob morju ★ PULA in MEDULIN vam v hotelih HISTRIA, PALMA in BELVEDERE ponujajo udobne in prijetne dni ob morju ★ IZLETI PO DOMOVINI ★ ★ PUSTNA OHCET V KOČEVJU, 9. in 10. 2. ★ VIKEND NA OTOČCU - ŠOLA JAHANJA, 8.-10. 3. ★ POSEBNA PONUDBA * Potovanja za otroke, učence, dijake in študente! ■k Kratki izleti po domovini in zamejstvu (za zaključene skupine) ★ POČITNICE - TUJINA * ★ KANARSKI OTOKI: 6RAN CANARIA IN TENERIFE. vsak ponedeljek * SMUČANJE 90/91 ★ * KOMPASOV KATALOG - BOGATA PONUDBA * KRVAVEC - odlična smuka, namestitev v prenovljenem domu * ROGLA - smučanje, tek na smučeh, tenis, plavanje, sguash... ★ POTOVANJA V TUJINO * ★ NOVO * NOVO ★ NOVO ENOLETNO ŠOLANJE V 4. LETNIKU SREDNJE ŠOLE V ZDA, ŠOLSKO LETO 90/91 U60DN0 ★ ŠPANIJA ZA MATURANTE, 6 in 8 dni, avtobus, 26., 28., 30. 4., 7., 21., 28. 6; 26., 28., 30. 8.; 6., 12.9. ★ DUNAJ Z LEiA' OM, 4 dni, 14.2. ★ DUNAJ, 2 in 3 dni, avtobus, 22. 2., 8., 9., 22. 3. ★ LIZBONA, 4 dni, posebno letalo, 15., 18., 21., 24., 27. 3. in 5 dni, 30. 3. ★ PORTUGALSKA IN ŠPANIJA, 9 in 10 dni, 7. 3., 4. 4., letalo in avtobus ★ ROMANJE V LURD, FATIMO, MONSERRAT, 7 in 8 dni, 8. 3., 3. < + IRSKA - ZELENI OTOK, 6 dni, letalo, 29. 3., 26. 4. ★ ŠKOTSKA, 5 dni, letalo, 26. 6. ★ MUENCHEN, 1 dan, avtobus, 22. 2. ROMANTIČNE POKRAJINE FRANCIJE: ★ AŽURNA OBALA, 4 dni, 21. 2., 7., 21. 3., 4. 4. ★ PROVANSA, 5 dni, 6. 3., 3. 4., 1. 5. ★ ŠAMPANJA, 5 dni, 6. 3., 3. 4., 1. 5. ★ NEPOZABNI PARIZ 5 dni, avtobus, 28. 2., 7. 27. 2., 6., 20. 3., posebno letalo, 5 dni, 27. 3. ★ LURD IN PROVANSA, 5 dni, 24. 3. ★ DEŽELE POD PIRENEJI, 6 dni, 3. 4. ★ LONDON, 4 ali 5 dni, letalo, feb., mar. (3 dni, za zaključene skupine) ★ NIZOZEMSKA, 4 dni, letalo, 7., 14., 21., 28. 3., 4. 4. ★ NIZOZEMSKA, 5 dni, avtobus, 6., 27. 3., 10., 17., 30. 4. ★ NORDKAP, 12 dni. letalo, 12. 2. ★ SPOZNAJTE EVROPO, 8 dni, 24. 3., 14., 26. in 27. 4. ★ BUDIMPEŠTA, 3 dni, 8., 22. 3. ★ PRAGA, 3 dni, 8., 29. 3. ★ KARNEVAL V NIČI, avtobus, 4 dni, 28. 2. ★ SONČNA SICILIJA, letalo, 4 dni, 22. 2. ★ PREDVELIKONČNO ROMANJE V LURD, 3 in 6 dni, 25. 3., 1., 3.4. ★ VELIKONOČNI PRAZNIKI NA SICILIJI, letalo, 5 dni, 29. 3. ★ RIM, avtobus, 4 dni, 28. 2., 7., 14., 21., 28. 3. ★ PADOVA - BENETKE, avtobus, 1 dan, 23. 2., 2. 9., 16., 23., 30.3. ★ NAROČILA AVTOBUSNIH PREVOZOV * Prometna služba, Ljubljana. Pražakova 4, tel. 001/326-159 21. 3., letalo 5 dni, 27. 4., 1. 5. ★ JESEN IN ZIMA V TOPLICAH * ★ TOPOLŠICA, ki je skrita med pobočja z gozdovi poraslih vrhov ponuja razgiban oddih s popusti za upokojence in otroke. ★ TUHELJSKE TOPLICE s centrom M'HANOVIČ vabijo na zabave in športa polne počitnice ★ MORAVSKE TOPLICE vabijo v hotel AJDA in TERMAL na 7 oziroma več dnevni spoznavni ali zdravstveni program * IZLETI V TUJINO ZA MLADE IN MLADE PO SRCU ★ * AŽURNA OBALA - PARIZ - STRASBOURG, 8 dni, avtobusni prevoz, datum odhoda po dogovoru * HOLANDIJA, 8 dni, avtobusni prevoz, predvsem za zaključene skupine, odhod po dogovoru * KLASIČNA GRČIJA, 7 dni, avtobus, ugodna cena, odhod po želji zaključene skupine * SONČNA ŠPANIJA, program A z avtobusnim prevozom, 6 dni, program B prav tako z avtobusom, 8 dni. Odhodi po dogovoru s skupino. * POTOVANJA V TUJINO ★ ★ LURD, 5 dni, odhod 14. 3. 91 * SEJMI * * DIDACTA, razstava učil v Diisseldofru, avtobusni prevoz, 4 dni, odhod 27. 2. 91 * IHM, mednarodni sejem obrti v Miinchnu, avtobusni prevoz, odhodi 20. in 21. 3. 91. Intervju KRANJ JE ZATRT IN BLOKIRAN KRAJ Kipar Marko Pogačnik se je rodil v Kranju. Kasneje se je zaradi političnih pritiskov protestno izselil iz Kranja. Verjetno je bolj znan * tujini kot doma. Ukvarja se z nekonvencionalnim zdravljenjem zemlje oziroma krajine. V Nemčiji je pozdravil park pri gradu Tiirnicn-Svoje delo je opisal v knjigi »Die Erde heilen«, ki je izšla leta 1989 pri založbi Diederichs v Miinchenu. Slovenski prevod te knjige D° izšel pri Državni založbi. Letos je dobitnik nagrade Prešernovega sklada. Vaš način zdravljenja Zemlje je podoben akupunkturi. Ko ugotovite energijska neravnove-sja, kaj potem storite? Podobnost z akupunkturo je zgolj v izhodiščih. Tako kot se postopa pri akupunkturi, se tudi zdravljenja krajine lotevam s pomočjo sprostitve in uravnoteženja energijskih pretokov. Razlika je v tem, da za zdravljenje Zemlje ne uporabljam nekega v naprej znanega sistema - kakršen je akupunktura -ampak delam po načinu umetniškega dela. To pomeni, da vsakič začnem pri temeljih, da se poglabljam v vsak primer posebej, poslušam notranji glas, ki me vodi in iščem najustreznejši način zdravljenja. Zakaj se je grof Hoensbroech odločil za takšno nekonvencionalno zdravljenje parka ob gradu Turnich pri Kolnu? Park se nahaja med rudniki rjavega premoga - dnevnimi kopi. Zato se na tistem področju že tri desetletja črpa talnica do globine 230 m. Tako se je dragocen park iz 19. stoletja znašel sredi »puščave« in začel umirati. Fizično se ni dalo pomagati. Predlagal sem, da bi s pomočjo postavljanja »lito-punkturnih« kamnov - kipov ojačal energijske pretoke v parku, tako da bi drevesa lahko zajemala življenjsko energijo neposredno iz teh »ognjenih« in »vodnih« tokov. (Drevesa sicer prejemajo bio-energijo s posredovanjem talnice - ki pa je v tem primeru nepovratno izgubljena). Na določena mesta ste postavili litopunkturne kamne; kako določite ta mesta? (Beseda »lito-punktura« pomeni akupunkturo s pomočjo postavljanja kamnov, »litos« - kamen.) Razvil sem različne načine. S pomočjo meditacije se poglabljam v kozmične razsežnosti prostora in od tam prinašam celostne vpoglede v določeno situacijo. Razvijam tudi notranji razgovor z duhom kraja, na katerem delam. Opazujem znamenja, kakršna na takšnih mestih oblikuje narava. V primeru Ttirnicha sem si veliko pomagal z grajsko kapelo. Ugotovil sem namreč, da ima vsaka aku-punkturna točka parka ustrezno točko v kapeli. Park in ka- pela sta stvaritvi istega mojstra in sta povezana med seboj po principu mikro in makrokoz-mosa. Torej sem opazoval umetniški izraz, ki ga je moj predhodnik iz 19. stoletja uporabil za določene točke v kapeli. Na osnovi tega sem razvil posamezne znake - kozmogra-me, ki sem jih klesal na kamne, katere sem postavil na odgovarjajoče točke v parku. V knjigi Za zdravljenje Zemlje »Die Erde heilen«, kije izšla L 1989 v Miinchenu, začenjate pripoved o zdravljenju tega parka z opisom simbolike kapele. Kakšna je ta simjfplika? Svet je večplasten. Od teh plasti vidimo samo fizično plast. Ostale so prisotne na posreden način, v primeru omenjene kapele skozi njeno izjemno simboliko. Simboli so kažipoti, ki človeka vodijo v stik z globljimi plastmi prostora. Te reči so natančne kot matematika. Ko začne človek prebirati te znake, se odvija pomen za pomenom in se oblikuje nevidni prostor tako očitno, da bi se ga dalo z rokami zgrabiti. Gre za likovne simbole pa tudi za konkretne naprave, kakršne so podzemski kanali, po katerih priteka voda iz bližnjega ribnika pod tlak kapele. Na tak način je cela ladja kapele ožarče-na z »žensko« radiacijo vode kot nasprotje »moški« kozmi-čni radiaciji, ki je osredotočena na stojišču mašnika pred oltarjem. Kakšen je odnos med kapelo in parkom v simbolnem in energijskem smislu? Človek krščanske tradicije kaj lahko razume, da je kapela svet prostor. Da pa tudi narava in Zemlja oblikujeta svete prostore, to dejstvo je bilo kar predolgo zanikano in spomin nanj izkoreninjen, kot da gre za nekaj poganskega. Rezultat te opresije je v veliki meri ekološka kriza, znotraj katere smo se nesrečniki znašli. Zdaj si Šele ponovno upamo govoriti o svetosti narave, Zemlje in vsega življenja. Na osnovi takih izhodišč sem opazil, da je bil park oblikovan kot krajinsko svetišče. Lipova aleja je bila na primer posajena in vzgojena tako, kot da je pravcata katedrala. Razlika med kapelo in parkom pa je v tem, da je kapela energijsko in duhovno oživljena od Zemlje gor in od nebesa dol; torej v navpičnih smereh. Park pa oživljajo in »razsvetljujejo« vodoravni energijski pretoki, kakršni so tako imenovane »zmajeve« in v »vodne« črte. Kaj vam pomeni meditacija? Mislim, da je za naš čas pomembno evropsko izročilo, povezano z iskanjem in spoznavanjem svojega pravega jaza. Človek se naj ne bi izgubljal v nekih splošnih vzorcih mediti-ranja. Iskal naj bi skozi samega sebe. Takšno meditacijo imenujem kreativno meditacijo, ker človek z njo najde orodje, ki mu pomaga k popolnejšemu in ustvarjalnejšemu bivanju. Gre najprej za to, da se človek i nauči vzdrževati notranji mir in razloževati med odtujenimi okruški sebe ter glasom svojega božanskega jedra. Sčasoma se človek z meditacijo nauči prosto pogovarjati z notranjim Božanstvom. Gre tudi za razkritje notranjega videnja in s tem za doživljanje enosti z vsako rečjo in z vsem, kar je. Kot rojen Kranjčan ste se menda ukvarjali tudi s Kranjem. Kje potekajo energijske silnice v Kranju? Vprašanje je preveč zahtevno. Kranj doživljam kot hudo zatrt in energijsko blokiran kraj. V takem primeru so občutljivi življenjski pretoki zaviti v nekakšno nepredirno meglo tujosti - tujosti med civilizacijo in naravo. Zdi se nemogo* predreti to pokrovko. Pri ^ nju se mi je vendarle ponud' priložnost, da bi se mu ovinku skozi delo za oltar P, Sveti Marjeti na ŠmarjetniJP" približal. Tako sem po ovinj prišel do vrat Kranja, do lok cije nekdanje Bazilike Svete« Martina med današnjo želez" ško postajo in Savskim f" stom. Tukaj se nahaja po "V jem mnenju odločilna ay punkturna točka za podr°cJ Kranja. Tu se med seboj Pfv| križata dve pomembni zmaje črti. Ampak prav ta kraj J obupno zatrt. Prelit je z as> tom in do nerazpoznavnosti' maličen. Kdo pa sploh ve, .. pod parkiriščem ležijo ietilc\l\ ene najstarejših cerkva na 5 1 venskem? Vendar ne gre sajfl za zgodovinski spomin, membno je, da je bila z BaZ'a,! ko nekoč označena in negov j na tako pomembna akupun turna točka. Zdaj pa je do kr ja odtujena tako naravi kot z vesti. Verjamem, da bi °^.'v nje te točke pomagalo zbistn meglo Kranja. Kranj ima zelo onesnaitf. okolje. Ali se da kaj pomagf^ Seveda se da! Ne vem pa,^ misliva na iste vrste onesnaži nja. Po moji izkušnji je za na(. ves čas bruhamo iz sebe ner vne občutke, kaotične misl'v ! vo in Zemljo najbolj bjffll psihično onesnaženje. L) jemo nemir. Vzroki za ta onesnaženje so znotraj vsa k**0 keg" posameznega človeka. Vsakdjj ki začne iskati svojo resnic0 vzdrževati notranji mir, P?5-^. va k čistosti in prosojnosti5 . ta. Potem lahko prispevamo način »osebne ekologije« tam da se odločamo za zdravo b' nje, odpovedujemo določe^ preparatom, ki škodijo naf in podobno. Težje pa je P°l vljati ekološko škodo, ki je stala z neharmoničnimi P01. ^ v naravno krajino, umazari) . rek... Pa tudi tu lahko člo^ posredno pomaga s tem, da na svoj način udeležuje sP^ memb, ki se danes z vso ^ tostjo že dogajajo. Sesuvajo temelji sveta. To je človeka Pjj, gnalo v nasprotje z Zemlj0^, naravo. Po drugi strani se 0 1 kuje nov način mišljenja i" c denja, ki omogoča ustvarja skladnost s svetom. Jože No*"' LAIBACH Kranj, Primskovo, 1. februarja - Brat moj, ali si zazrl enkrat za vselej svoje obličje, ali si spoznal zgodovino krvi, ki se pretak* tvojih žilah, ko si v zanosu izrekal besedo (Laibach). ^ Tako bi lahko v enem stavku opisali prvo bombardiranje trboveljske flote, ki je tako vešče zmlela v kolesje svoje mašinerije evforijo publike. Nastop Laibacha ni samo koncert, temveč celostni opus glasbe, slike, simbolov, manipulacije, z eno besedo ideologije. Po razpadu Karantanije je bil Laibach edini zmožen obnoviti slovensko državo. Če to drži, potem ta obstaja že deset let. Deset let boja na eni strani z oblastjo, ki je njihov retrogar-den pristop dajala v isti koš z nacizmom in publiko, ki petinštirideset let po fizičnem obračunu s fašizmom še vedno bije ideološki boj z njimi, namesto da bi iskala izgubljeno identiteto. Laibach je narodu dal mož- nost, da jo poišče: lovske uniforme, Triglav, rogovi, Male-vichov križ... Vsi našteti "agensi" so delovali na koncertu. Publika, ki se je prvič srečala s tako vrsto manifestiranja se je prav gotovo vprašala kako se vanj vključiti. Obstajata nedvomno dva pristopa h koncertu. Prva alternativa je prepuščanje ritmu vojaških bobnov, vključevanje v mašinerijo trusta Laibach z občutkom skupne moči. A spremljanje vojaške koračnice je nemogoče... in kmalu v srcu nastane občutek pregaženosti. Drugi pristop je strogo distanciranje od vsega, kar prihaja z odra. Toda bobni so vabljivi, kretnje impozantne, projekcije tako polne moči, da človek pozabi na distanco, na svoj cilj, ki ga je izdal, ko mu je podlo zasadil nož v hrbet. In zopet nastopi famozni občutek pregaženosti... Notranje sporočilo Laibacha, njihovega dolgotrajnega manifestiranja, ni v možnosti izbire idolov. Laibach svojemu gledalcu ni nikoli ponudil izbire za ali proti, temveč mu je slovesno ukazal naj služi suženjstvu naroda, ki obsesivno ljubi Triglav, parlament in fii-hrerje. Človek, ki slepo stopa po stopnicah svojih vodnikov in ki hoče postati navidezno enak kot oni, želi biti robot, človek brez lastnega mišljenja. To pomeni biti en človek, en narod in en vrhovni voditelj... In kaj je ponudil Laibach gledalcu, poleg užitka, daj spoznal brezizhodnost man1"^ lativnega labirinta: Nastopaj izzvenel dokaj rockersko, ^ so fantje v svojem dolgolet" razvoju zvok fanfar in ij^-zantnih spektakelskih bob* v dobri meri nadomestilis * ■< ro. Nekdanji spektakel sC ct, sprevrgel v ročk performa11 j le manipulacija je ostal* Jt principu ista, tako da Pu . V kljub očitni "zdelanosti" H „-jela, da je koncert zares K čan. |C\ In kakšen je potemtakem ^ moralis, ki ga Laibach P.°n^ svojemu poslušalcu °pr°J\ gledalcu: Bodi sam svoj, tf' t. lastne ideje in - ne postani ženj večnega patriotizma. a t r i o t iz m d j Tomaž Kuk« , 8. februarja 1991 9. STRAN ©©IMISSMMGLAS VSEBINA Franc Drolc: 22 BOGOMILA IN STRUKTURE, ČRTOMIR PA UMIK S POLOŽAJEV Tomaž Kukavica: LUTKOVNO GLEDALIŠČE JE V VICAH SLOVENSKA DRAMSKA KLASIKA -NOVITETA "OKNO DUŠE" NA SLOVENSKEM GLASBENEM ODRU Lea Mencinger: NO V A PESNIKO V A PODOBA Marko Pogačnik: PRIBLIŽEVANJE KRANJU Matija Logar: Franc Križnar: Kranjski slikar Marjan Belec se je že nekajkrat lotil portretiranja pesnika Franceta Prešerna. Zdaj je njegov portret naslikal ponovno v oljni tehniki in v naravni velikosti Gre za klasičen portret pesnika, katerega podobo so s čopičem iskali številni slikarji pri nas, slikar Marjan Belec pa je v svojo novo stvaritev vsekakor vnesel tudi elemente novega slikarskega naziranja. • Foto: Gorazd Šinik Urednikova beseda Tokratna številka Snovanj je posvečena slovenskemu kulturnem prazniku. Temu je namenjena že uvodna beseda prof. Franca Drolca, ki razmišlja o simboliki Črtomira in Bogomile. Med letošnjimi najvišjimi priznanji za kulturo je tudi kranjski umetnik Marko Pogačnik, kije sinoči v Cankarjevem domu prejel nagrado Prešernovega sklada. Objavljamo dva odlomka iz njegove razširjene izdaje knjige Za zdravljenje Zemlje in njegovo odprto pismo kranjskemu županu. Marjan Belec, slikar, pa se ob kulturnem prazniku pojavlja z novim portretom Franceta Prešerna. Tomaž Kukovica je napisal pregled pretekle lutkovne ustvarjalnosti, na slovensko dramsko ustvarjalnost pred letošnjim Tednom slovenske drame v Kranju opozarja Matija Logar, Franc Križnar pa v pogovoru s skladateljem Alojzom Ajdičem piše o njegovi glasbeni noviteti. Umetniške fotografije so prispevali člani Fotokina kluba Radovljica. # Lea Mencinger Franc Drolc Bogomila in strukture, Črtomir pa umik s položajev Bila je nedosegljiva na samem začetku pradavnine ga je bremenil izvirni 8reh napuha: njenega naročja si je želel, PJen glas ga je spremljal na vsakem kora-*u- Bila mu je kriterij, ne cilj; vodilo, ne Poslednja oaza. Lucidne starke, ki so mu bajale o starih Casih, so mu prek vseh čutov napovedovale prihod katastrofe, hkrati pa si same 2e»ele, da bi jih prej ko je le mogoče bogovi vzeli k sebi. Brezoseben, zapuščen, ^es nag se je moral podvreči silnim CJnem, ki so prihajali, ^gomila. V" svetišču boginje Žive je poslušal njen I, ■ n» je bilo mogoče razumeti. Prek cl.oveškega izkustva je planila bolečina in J1 vedel, ali je v srcu ali v želodcu: v teh £rajih ljudje ne molijo in ne pojejo s to •rekvenco. Bila mu je tuja in topla obenem. Veliko kasneje, pri patriarhu v ogleju mu bo vedež z Jutrovega razgalil privnost njenega petja: da, to je stepa, l° je širjava. Sila je vsa sredi struktur. Vera staršev in privnostni mrak svetišča, kjer je prižiga-a.'uč, sta ga VO(jiia "ije na otok z valovali obdani". Imela je šestnajst let in se je tako rekoč ni dotaknil. Potem je zatrobil J.°g: Valjhun se s trumami vali po Kokri ool do Kranja. Bile so trombe jerihon-razsuj, razbij v imenu nove kulture, lrnenu nove družbe. Nag, brezoseben je stal pred zgodovino. Izgubil je vse, izročilo, domovino, vojsko, prijatelje. Takšna je pač logika struktur. Veliko kasneje bodo literarni teoretiki razglabljali, zakaj se ni pognal v smrt dol s Komarče, po porazu, kot pravi romantični junak, saj njegove odločitve, da zapusti bojišče, ni mogoče prav razumeti. Slišal je za barbarske pohode, ki so razrušili materialno kulturo in prevzeli duhovni svet, a bolečina staroselcev je ostala v krajih tik pod gozdno mejo in ni je prekrila niti prva kristjanizacija Korota-na. Popotniki so ga motili v poganski molitvi in mu dopovedovali o svetu, ki bo nekoč Evropa. Potem pa je Evropa prišla z ognjem in mečem in ga premagala. Bogomila je z ženskim instinktom spoznala njen čustveni sloj in ga pahnila od sebe, ker je bil pogan po duši in telesu. Ugledala je perspektivo časov, ki se odpirajo, in ga pustila samega na obronkih trpljenja, ki nima meja. In kaj zdaj? Odšel je pač v Oglej, kjer so mu razlagali pisma svete, proste zmote vsake. Niso mu dopovedali, da obstaja rešitev onstran; sprejel je zunanjo preobleko, ko se je odpravil med svoje rojake preganjat zmot oblake, znotraj vsega pa je ostala Bogomila, nedosegljiva in topla. Darko Gorenak: SVETLE STEZE WB$mm®lGLAS 10. STRAN Petek, 8. februarja 1991 Tomaž Kukovica Lutkovno gledališče je v vicah Da bi rešili gledališče, ga moramo uničiti, vse igralke in igralci morajo pomreti od kuge... igralci onemogočajo umetnost. Eleonora Duše: Studies in Seven Arts V diahroničnem, zgodovinskem žrelu mesta Kranja je končalo neverjetno veliko oseb, dogodkov in misli: Smrt Prešerna je pomenila življenje njegove ideje »čevlje sodi naj kopitar.« Ideja sama se je ohranila bolj kot forma kot floskula, ki jo dobesedno k srcu ni vzel skoraj nihče. Maksima »kopitarskega« ocenjevanja nam je ostala kot del folklore: Mnogo »kopitarjev« je svarilo pred »kopitarji«, a kdo je »kopitar« ni vedel nihče, ker je množica slepo zrla formo. Ta retorični prijem, ki so ga »kopitarji« vnašali v govorno prakso, pa žal ni bil produktiven. Vsaka struktura, vsak prostor potrebuje svoje obrtnike, kopitarje, ki analitično ocenijo manjkajoče žeblje v podplatih čevljev kulture z enim samim namenom - da obutev popravijo. Jo izboljšajo. Vezi med kulturo in obrtjo so številne: kultura je ne samo obrt, ampak brez obrti si kulture sploh zamišljati ne moremo. Lutkovni teater s svojimi impresivnimi in ekspresiv-nimi razsežnostmi presega polje zgolj obrtniškega - pra-xisa: teater je prestiž, lutkovni teater nadgradnja teatra -prestiž prestiža. Pohvaliti se moramo, da Kranj predstavlja oazo lu- tkovnega teatra; trenutna ob-česlovenska lutkovna kriza se je najprej pokazala v Kranju. Menjava generacij kot posledica krize je (že) nakazala svoja pota, a tudi napake. Analiza revolucije Vsaka zamenjava generacij je bila (r)evolucionarna: Padec starega klana faktično nikoli ni prinesel sprememb. Nasprotno. V podobnih revolucionarnih situacijah je stanje stagniralo, sprememba je bila, napredek je bil le eden -zrušen je kult Starih. Kriza novega sistema je postavila ceno Starim: Ko se izkristalizira ta fenomen, pride do obojestranskega sodelovanja in spoštovanja. Zadnji dve lutkovni sezoni, sezoni 1989/90 in 1990/91 sta nema priča prevratov. Bližnja preteklost je proslavila nekaj entuziastov na lutkovnem področju, ki so slovenski kulturni prostor s svojo pojavnostjo zaznamovali in Kranju upravičeno prinesli naziv Lutkovne Meke. Ne pozabimo na Dušo in Vladi-mirja Roossa, Cveta Severja, ter odličnih igralcev in režiserjev, ter Saša Kumpa, ki je kot likovnik mojster svoje obrti... Sezona 1989/90 vsekakor po- meni prelomnico: Stari lutkovni mački so ves čas svojega bogatega in še trajajočega delovanja skrbeli, da lutkovna obrt ne bi zamrla. Sčasoma, kar je bilo pričakovati, so mladi varovanci prei-grali vajeniško dobo in zahtevali prostor. Mesto in možnost igranja so dobili. Želja po preboju »stare« lutkovne tradicije je bila prevelika, da bi bili kos nalogi. Kmalu se je pokazala v znanju. Potreben je bil korak nazaj k fundamentom, k osnovam teatra. Kako pomembne so ravno osnove, fundamenti, je pokazala letošnja sezona. Zelja po preboju standardnosti se je prelevila v preučevanje starih tehnik lutkovne igre, ki so nekakšna »novost«, glede na to, da so že skoraj pozabljene. Na tem mestu se vidno opazi doprinos Starih. Ne samo, da imajo veliko znanja o teh tehnikah, temveč so tudi njihovi redki poznavalci. Stranska misel, ki se pri zgoraj zabeleženih dejstvih pojavi, je spoznanje, da je za preboj na kateremkoli področju potrebno natančno poznavanje fundamentov; analitični pretres, rezultati predstav šele kasneje pokažejo vrzeli v praksi in možnosti za pravi preboj. Kriza lutkovnega gledališča in možnosti preboja Če je bila ravno lanska sezona krizna za gorenjsko lutkovno področje in je letos čutiti trdo borbo med še delujočimi teatri za obstoj, je Ljubljano kriza zajela letos. Ne le, da govorimo o krizi lutkovne obrti v Ljubljani, temveč lahko prostodušno rečemo: V prestolnici Slovenije lutkovnega teatra ni več. Prav letos ta postavka drži: Ob štirih premierah v Lutkovnem gledališču Ljubljana, sta bili dve (Sovji grad, Pravljica iz vitrine) vzeti iz lutkovnega fundusa in ponovno postavljeni na oder. Ti dve predstavi, predstavi s starimi lutkami, predstavljata pozabljene fundamente lutkovnega teatra v katerih tiči možnost preboja. Drugi dve predstavi (Cefizelj se ženi in Kronan norec) sta bili krstni uprizoritvi, torej zares novi predstavi. Vendar sta bili to gledališki in ne lu-tkovnogledališki predstavi, saj lutk preprosto ni bilo. Razlog za propad lutkovnega teatra v Ljubljani, v osrednji lutkovni instituciji Slovenije, je v bebavi odločitvi vodstva LGL, da zaupa režijo predstav sicer priznanima, a gledališkima režiserjema: M6-derndorferju in Šeldbauerju. Priznana režiserja sta okusila razliko med prestižem in prestižem prestiža. Njuni predstavi, ne samo da nista bili zasnovani na lutkovni režiji, temveč sta bili porazni, ker o lutkovni režiji omenjena vrla gledališka režiserja nimata -pojma. Ob tem dejstvu se lahko vprašamo, čemu potem trošimo denar. A pustimo nesmiselno delitev velikih honorarjev v žep še »večjih« avtorjev ob strani. Zanima nas možnost preboja. Potem ko profesionalni teater iz zgoraj navedenih mi-škulanc odpišemo, nam ostane edini, ampak zares realno edini adut - amaterski teater. Dialektika amaterskega lutkovnega teatra je razdeljena na dva pola, ki prehajata po načelu identitete. Prvi ali pozitivni del predstavljajo tisti lutkarji, ki z radikalnim in vztrajnim poseganjem na svojem področju odkrijejo nove možnosti. Žal se večinoma svojih odkritij ne zavedajo ali jih ne morejo razširiti, dodelati. Drugi ali negativni, migetalkarski pol zgolj vztraja z infantilnimi bebavizacija-mi lutk - živali do onanisti-čne onemoglosti. Njihovo možnost, da bi ta nižja vrsta z evolucijskim skokom prišla na višje mesto umetniškega rodovnega debla, predstavljajo kopitarji. Ena od imaginarnih zmožnosti kritikov je teptanje, če se izrazim v jeziku amaterskih lutkarjev ali če smo bolj strokovni: analiza predstave. V trenutku, ko so pozitivne in negativne amplitude v predstavi obelodanjene, ima vsak lutkar možnost videti sebe. To predočenje jim omogoča, da uvidijo šibke točke in možnosti izboljšave. Občeveljavno je spoznanje, da napake drugih opazimo hitreje kot svoje, ker jih gledamo. Nerazumljivo pa je odklanjanje kritiškega ogledala, ki vsakemu omogoči, da sebe vidi, se ogleda in se oceni. Logičen sklep, ki ga potemtakem izpeljemo, nam pravi, da amaterskemu lutkarstvu manjka podobnih analiz ne samo lastnega dela, temveč zgodovine, diahronije teatra in genere. Je na koncu po-trebno reči, denimo, da so profesionalni lutkovni teatn na kulturnem deblu (čeprav bi logično pričakovali obratno razvrstitev) nižje od amaterskega? Diahronični vpogled v teater vsakemu daje tisoče idej. Renesansa je v tem kontekstu šolski primer. Vsaka prenovitev družbene gnilosti se prične pri fundamentih, pri Starih. Kaj pomeni in prinaša postavitev pasionske lutkovne igre s krščansko vsebino ali Dionizovega kulta, je stvar učinka, ki ga pokaže praktična izvedba. Zdi se mi, da takih postavitev še nismo doživeli. Temu se zlohotno rečeno pravi obrt, »kopitar-stvo« ali produktivna, prebojna inovacija. Kopitarska forma in angeli varuhi Začetna sodba je omenjala Prešernovo misel o kopitar; jih, dojeto kot formo. Sveti Tomaž Akvinski je poimenoval obstojanje forme brez materije takole: »To so bitja, katerih forma ni enaka biti. to so bitja species infima, najnižje vrste (v božji hierarhiji) ali drugače rečeno - angeli. Angelov je toliko, kolikor je ljudi na Zemlji: Vsak ima svojega.« Zemeljska oziroma »puppen-teaterska« konstelacija začu-da nima toliko »kopitarjev«, kolikor je predstav. Predstav je veliko, kopitarjev peščica, toda še ti so dojeti kot angeli varuhi. To v resnici so, toda le do razumne meje, do koder lahko sega nasvet. Nato je treba nasvet angelov varuhov upoštevati in realizirati, če ne... Ostali del zgodbice smo že slišali v otroštvu. Če ne bo prišel gospod Lucifef Destruktor in vrgel ves trud, mnogo potu in dela v večni ogenj pozabe. Matija Logar Slovenska dramska klasika - noviteta Lanskoletna slovenska gledališka ustvarjalnost je bila tako kot v preteklih letih odločilno odvisna od slovenske dramatike. Niz krstnih uprizoritev je "dopolnilo" uprizarjanje slovenske klasike, ki se je skozi nove uprizoritve izkazala za trenutno najbolj "družbeno kritično" dramatiko. Gledališča se kljub "utrujenosti" ob t.i. tabu temah, ki so jih v osemdesetih letih plodno dialoško in ustvarjalno uprizarjali, niso v celoti obrnila k čisti teatraliki in k lastnemu mediju, ampak ostajajo v središču... Stari in očitno ne zastareli teksti dominirajo v aktualnem trenutku. Gledališče tako že nekaj časa ni samo znamenito zrcalo, vse boj prevzema vlogo povečevalnega stekla. Kritičnost brez komedije Ugotavljanje, da je gledališče v središču kritično rentgenskega pogleda na dogajana v družbi, ne more mimo dejstva, da slovenskega komediografskega pisanja skoraj ni in to kljub temu, da vsakršni prevrati niso samo tragični ampak tudi komični. Nadaljevalcev komediografskega pisanja (Partljič, Go-ljevščkova, Torkar..)ni. So bili komediografi o svojih uprizoritvah preveč zatolčeni, da bi nadaljevali z delom? Gledališ-čniki predobro vemo, daje bila slovenska komedija premnogo-krat sprejeta na nož, ne samo s strani kritikov, tudi s strani gledaliških ustvarjalcev je vedno dovolj dvomov v kvaliteto. Gledalci hlepijo po komedijskih situacijah, gledališka vodstva se zavedajo (in vedno bolj se bodo) blažilnih učinkov komedije, toda slovenska kome- dija je ocenjevana z neprimerno strožjimi merili kot pa dramsko pisanje, ki mu je komedija povsem tuja. Komedija je v osnovi ljudska, se torej bojimo smejočega in sproščenega ljudstva? Če je smeh pol zdravja, potem bi za slovenske gledališke repertoarje lahko mirno trdil, da izkazujejo predvsem polbolno (tudi lastno) situacijo. Linhart je s svojim "Matičkom" v vseh pogledih daleč najbolj igran komediograf. Potenca njegove komedije je neusahljiva. Njegov komedi-ografski zapis pa je po svoje tudi programski. Linhart se ob naslajanju nad fenomenom komedije, osredotoča na družbo, na politiko... Linhart je gotovo med prvimi slovenskimi disidenti. Slovenski (in ne samo slovenski) literarni in dramski junaki kot nosilci samosvojega in samostojnega, se gibljejo v polju disidentstva, revolta in prevrata ter izjemnosti. Izjemnost, ki se izkazuje v kritični in ostri distanci do obstoječega, prodira tako skozi gledališki hrup kot skozi gledališko tišino. Tako tudi komedijska eksplozija izzveneva v tišino izpraznjenega prostora in časa. Smeh je pol zdravja, druga polovica je v tišini... "En sam dotik" Milana Jesiha se svojstveno dotika smeha (ironija) in tišine (grozljivost v vedenju in neizrekanju). "Hlapci" nas rešujejo Če se zavedamo, da gledališča brez sprotne distance do trenutnega praktično ni, potem Cankar s svojo dramatiko omogoča in ponuja gledališčni-kom povečevalno steklo. Kakorkoli je lahko zaradi te povečave za marsikoga Cankar zmanipuliran (glede na znamenito vprašanje: kaj je Cankar (tudi kak drug avtor) v resnici napisal?), ostaja dejstvo, da je Cankar "uporaben". Predstavi, ki sta v lanskem letu nastali na osnovi Cankarjevega besedila "Hlapci", izkazujeta trenutno in splošno aktualnost. Jermanov svet in svet malih podrep-nikov, ki pač po tenutnih poteh menjajo smrdeče kanale (ob tem početju so smešni in tragični), je tloris, ki je hipno prepoznaven. In zato so "Hlapci" aktualni brez neposrednega vnašanja sodobnih zunanjih efektov. Resonančni problemski prostor individualista (Jerman) in oblasti (v tem primeru Cerkve) ni presežen, ni izginil; po zatišju nekakšne vseobsegajoče in lažne enakopravnosti je z vso silovitostjo vulkansko prebil opno "dokončnosti". Svet se zamaje ob soočenju možnosti tukajšnjega pekla ali nebes. Jerman se odpove oblasti (tudi možnosti bodoče oblasti), ostaja disidnet. Disident po prepričanju in po srcu: Takim ni pomoči, ostajajo nepre-magani iskalci poti in celo viharji se jim na trenutke priklonijo. Iz strahu, iz spoštovanja? Za pragmatika je Jerman norec, nekoliko umirjenejši zmajujejo z glavo, skoraj nihče ga ne razume z gesto solidarnosti. Jerman je skoraj sam, zato je lahko pokončen. Hote ali nehote se Cankar in posebej Cankarjevi "Hlapci" odlično (skozi predstave) ujemajo z nami. Pluralnost in iracionalnost naše sodobnosti se bosta v prihodnje (samo vpra- šanje Časa) lahko odlično odsli-kavali skozi satiričnost in far-sičnost Cankarjevega "Za narodov blagor": Prvake, čuda-ke,ljubezen do slovenskega naroda ter skrb za narodovo vsesplošno zdravje - vse to kar nas je "doletelo" - je prvi slovenski dramatik do potankosti "predvidel." Morda je v tej ugotovitvi alibi, da se sodobna slovenska dramatika izogiba vročega političnega terena, ki ji je bil tako blizu v osemdesetih letih, čeprav se je takrat "ukvarjala" z našo zamolčevano preteklostjo. Ob "Hlapcih" sta bili v ospredju še predstavi "Jakob Ruda" istega avtorja in "Vida G ran t -ova" Ferda Kozaka. Za obe je značilna močna naravnanost uprizoriteljev v sliko tistega kapitalističnega sveta, ki zgublja s celotnega horizonta vsaj minimum človeškega. V prikazovanju tega sveta (opozorilo?) sta obe uprizoritvi brezkompromisni. Svet, kije izgubil minimum človeške duše in solidarnosti, je svet grobnice.Nikjer nikakršne topline, odnosi do skrajnosti napeti, vezivo ki veže ljudi je izključno dobiček. In za propagandiste takega sveta je telo brez duše in je zato materija, s katero lahko gospodar razpolaga. Morala je sama sebi namen, etika je z novimi odnosi presežena. Funkcija duhovnega je v celoti odstopila svoje mesto funkciji samo telesnega. Fizični obračun torej ni presenečenje. Nova dramatika v senci Ob omenjeni Jesihovi noviteti "En sam dotik" je v zadnjem letu slovenske odre "zaznamoval" Veno Taufer z "Odisejem in sinom..." ter Vinko Moden-dorfer s "Camero obscuro"; Tukaj je še niz dramoletov, ki so bili namenjeni lutkovni sceni (Jesih, Fritz, Novak) oziroma predstavam za najmlajše (Lainšček). Ostale slovenske novitte so s svojimi uprizoritvami hitro zdrknile v pozabo, morda neupravičeno. Taufer je svojo s poezijo zazna; movano dramo še posebej označil s pompoznim "tran-skontinentalna" ter vseeno v osnovni zgodbi ostal pri Odiseju. Vse skipaj je seveda močno modificiral, znotraj zgodbe vzpostavljal nova razmerja ter omogočal ob pesniški intimi tudi obilo gledališča. MOdendorfer pa se je opredeli' za žanr krimiča, pomešanega Z grotesko. Atmosfero nevarnsoti in življenja, ki si je svojo ideologijo našlo v praznenju izpraZ' njenegaje Moderndorfer zme; šal z izrazitimi komedijskimi elementi in štosi, ki so last pol' treznega sveta. Tu ni več soci* lane margine, to je margina duhovnega, ki v svoji žalostni situaciji ne premore kaj več od preprostega duhovičenja. * svet praznote se vtihotapi svet nasilja in polne potentnosti. V soočenju med lanskoletno uprizorjeno klasiko in novim' igrami so v moči izpovedi tef iskanja močneje izstopale upf' zoritve slovenske klasike. Kakorkoli: slovenska klasik* ni samo obvezno ampak tud' dobrodošlo čtivo. Tudi za gle' dališča. < •-9 < OS M U 00 H U 0« en - on > Z tu OS o O Malples industrija pohištva Železniki Za prijeten bivalni prostor pohištvo A. GORENJSKI GLAS, PETEK, 8. FEBRUARJA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE V današnji številki Glasove petkove priloge GL16AS smo vam poleg nagradnih iger pripravili tudi nekaj zanimivih prispevkov: obiskali smo smučišče v Krpinu, Maro Žnidar iz Lesc, ki je v nagradni igri Podarim - dobim dobila avtomobil, Jaka Peternel iz Žirov pa nam je poslal zanimiv članek o slovenskem grbu, denarju in zastavi... Tudi tokrat objavljamo nagradno križanko z lepimi nagradami, vas obveščamo o novostih iz zabavne in narodne glasbe... Pozimi je v Ratečah vedno tako: domačini zvozijo sneg na kup sredi vasi, kjer potem otroke obišče Dedek Mraz. Na kupu snega pa tudi sicer vso zimo uživajo otroci in ne nazadnje: lahko je tudi »deponija«v primeru, če v Planici ni dovolj snega... Foto: D. Sedej Koledar imen Sobota, 9. februarja - Polonca, Apolonija, Niko, Cirila Nedelja, 10. februarja - Vlasta, Vilko, Duška, Duša Ponedeljek, 11. februarja - Mari, Dolfe, Nino, Saturnin Torek, 12. februarja - Eva, Mija, Damijana, Zvone Sreda, 13. februarja - Katica, Bine, Albin, Irma Četrtek, 14. februarja - Tinče4 Valentin, Zdravko, Iva Petek, 15. februarja - Jurka, Žiga, Žibert, Jovita SNEŽNE RAZMERE Velika planina: od 50 do 70 cm pomrznjenega snega; Krvavec: 60 cm pomrznjenega snega; Jezersko: do 25 cm pomrznjenega snega; Kranjska Gora: od 20 do 90 cm pomrznjenega snega; Krpin: od 30 do 50 cm pomrznjenega snega; Zelenica: od 20 do 80 cm pomrznjenega snega; Soriška planina: 80 cm pomrznjenega snega; Kobla: od 20 cm do meter pomrznjenega snega; Zatr-nik: od 30 do 80 cm pomrznjenega snega; Straža na Bledu: 30 cm umetnega snega, V vseh naših smučarskih središčih so tekaške proge urejene. Brhka mala smučarka ... Foto: Jure Cigler VREME V soboto, 9. februarja, in v nedeljo, 10. februarja, nam pratika napoveduje MRZLO vreme, v ponedeljek 11 februarja NESTANOVITNO, v torek.J2. februarja, bo po pratiki MEGLA! v sredo, 13. februarja, DEŽ, v četrtek, 14. februarja, MLAJ in v petek, 15. februarja TOPLO vreme. Lunine mene: V četrtek, 14. februarja, bo MLAJ - ob 18. uri in 32 minut. Po Herschlovem vremenskem ključu naj bi nam februarski mlaj prinesel dež in sneg ob jugu in zahodniku. V ponedeljek, 11. februarja, bo Sonce vzšlo ob 7. uri in 12 minut, zašlo ob 17. uri in 21 minut. Dan bo tako dolg 10 ur in 9 minut. Dan zraste februarja od 9 ur in 27 minut na 10 ur in 54 minut. SLOVENIJA 1 SOVA DRAGI JOHN »Dragi John, ko boš bral te vrstice, me že ne bo več tu. Življenje teče naprej tako ali drugače. Med nama je vse končano! Adi-jo!« To pisemce je korenito spremenilo življenje newyorškega učitelja Johna Laceva. Po desetih letih zakona je nenadoma ostal brez vsega. Žena ga je zapustila zaradi njegovega najboljšega prijatelja in vzela s sabo njunega sina, njen iznajdljiv odvetnik pa je poskrbel, da je John ostal tudi brez strehe nad glavo Tako se je prepuščen sam sebi, da bi lažje prenašal samoto, pridružil klubu za ločence »Drug drugemu«. Dragi John je z uspehom gostoval že v Poletni noči 1990, v Sovi pa si lahko ogledate nove dogodivščine priljubljenega učitelja, ki ga igra imenitni Judd Hirsh. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.50 Video strani 8.00 Zimski počitniški program Lutkovna predstava Pesem je ... Andrej Šifrer Čebelica Maja, risana serija Včasih tudi čaramo 11.00 Superman II, ameriški film 13.00 TV mozaik 13.00 Simenon, TV nanizanka 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik ^ 17.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Pravljica o carju Saltanu, lutkovna igrica 18.20 Pasja pripoved ali kako je bilo... češka nanizanka 18.50 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Midasov dotik, angleška dokumentarna serija 21.15 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22.00 TV dnevnik 22.25 Sova Dragi John, ameriška nanizanka Prevara, ameriški film 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 10.25 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki: 15 km (ž) klasično, prenos 12.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 12.50 Pfronten: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.45 SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki: 15 km (ž) klasično, posnetek iz Val di Fiemma 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Oči kritike 21.10 Iluzije, plesna pesnitev 21.50 SP v nordijskih disciplinah, smučarski skoki (90 m) za kombinacijo, posnetek iz Val di Fiemma 22.50 Satelitski programi, poskusni prenosi 23.10 Yutel, eksperimentalni program 0.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Dom brez doma, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Edukon, kontaktna oddaja 11.30 Boj za obstanek 12.00 Poročila 12.10 Val d'lsere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 12.55 Pfronten: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos 13.45 Satelitski program 14.30 Potovanje po ameriškem zahodu 14.40 VV. A. Mozart: Čarobna piščal, opera 16.05 Video strani 16.20 Poročila 16.25 TV koledar 16.35 Dom brez doma, oddaja za otroke 17.05 Šolski program: Opera 17.35 Hrvaška danes 18.20 Blufonci, risana serija 18.45 Polna hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Potipaj in pojdi, ameriški film 21.35 Duoptrija, zabavnoglasbena oddaja 22.25 TV dnevnik 22.45 Poročila v angleščini 22.50 Ekran brez okvira 0.20 Poročila ZAGREB 2 15.20 Video strani 15.15 Dober dan Spregledali ste - poglejte 15.25 Splošna praksa, ponovitev avstralske nanizanke 16.20 Kvizkoteka, ponovitev 17.40 Anno Domini, ameriška nadaljevanka 18.40 Val di Fiemme: Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah: tek na 15 km (ž), posnetek 19.20 Dober večer 19.35 Glasbeni vsakdan 20.00 Orson in prijatelji 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Karneval koncert, vključitev v dvorano Vatroslava Lisinskega 20.25 Vizionarji, dokumentarna serija 21.15 Naftalina 22.00 Alf 22.30 Karneval koncert, vključitev 22.40 Nova doba, dokumentarna serija 22.55 Poročila 23.10 Karneval koncert, vključitev 23.20 Vojna in spomini, ameriška nadaljevanka KOPER 16.00 Šport 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka 20.00 Skrivnosti sveta 20.30 Sarin dnevnik, nanizanka 21.30 Justice 22.15 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika AVSTRIJA 1 9.00 Poročila nato Doogie Hovvser 9.30 Ruščina 10.00 TVvšoli 10.30 Stan in Olio: Pogumna Škota 12.05 Nova mitologija 12.10 Domače reportaže, ponovitev 13.40 Diana - kurtizana Francije, ameriški film, igrajo Lana Tur-ner, Roger Moore 15.30 Otroški program 15.35 Alfred J. Kvval, Ekspozija, risanka 16.00 Am, dam, des 16.20 Športna abeceda 16.40 Jaz in ti, pregled programa za prihodnji teden 16.55 Mini ČVS 17.05 Zarota na Temzi 17.30 Mini kviz 17.55 Yakari 18.30 Šef zdravnik Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Evropolicisti, TV film 21.20 Pogledi strani 21.30 Mainz ostane Mainz, prenos 0.35 Velika mafija, francosko-itali-nanski film 2.10 Poročila AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 12.50 Leksikon umetnikov 13.00 Šport SP v nordijskih disciplinah - 15 km (ž), klasični slog 16.20 Reportaža z borze 16.35 Dedinja, britanska nadaljevanka 17.30 Noetova barka 18.00 Doogie Hovvser 18.30 VVurlitzer 19.10 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Knoff-Hoff Shovv, tehnične zvijače in zabavni znanstveni preizkusi 21.00 SP v nordijskih disciplinah - Studio 21.30 Trailer, novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.25 Buckaroo banzai - osma dimenzija, ameriški znanstvenofantastični film, igrajo Peter VVeller, John Lithgovv, Ellen Barkin, Jeff Goldblum 0.00 Dame Edna Megastar, najbolj nori shovv na svetu 0.50 Iz Kottanove kapele, kriminalna revija EUROSPORT 6.00 Sky Nevvsline/Nevvsline 7.00 D. J. Kat/Evrobika 9.00 Športno plezanje/Akrobatsko smučanje 10.30 SP v nordijskih disciplinah, tek 15 km (ž) 11.20 Evrobika/SP v plavanju 12.30 Konjeništvo/Sabljanje 16.30 Akrobatsko smučanje, ponovitev 17.00 Kolesarstvo, iz Avstralije 18.00 Ski Speci-al 20.00 SP v nordijskih disciplinah, ponovitev 21.00 Shovvcatchen 22.30 Alpsko smučanje, Svetovni pokal -smuk (ž), iz Pfrontna 23.30 SP v nordijskih disciplinah. Smučarski skoki za nordijsko kombinacijo 0.30 Moto-šport RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.15 Zavijanje vetra, ameriški dokumentarni film 11.00 Ponovitev: Tvegano/12.00 Cena je vroča 12.35 Od- NOVO V KINU delek, serija 13.00 Tožilec, ameriška serija 13.20 kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja roža, telenovela 18.38 Neto 15.50 Reporterja črne kronike, Morilska igra 16.40 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Salvatore 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev. Izdajstvo 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost, Tekma s časom 20.15 Airvvolf, izprijeno mesto 21.10 Operacija poker, italijansko španski film 23.35 Poročila 22.45 Tuti frutti, kviz 23.45 Učenci ljubijo zajčice, italijanska erotična komedija 1.20 Corbari - zadnji partizan, italijanski film 2.50 Talci, ameriška kriminalka 4.20 Roža iz Ci-marrona, ameriški vestem 5.20 Flash Gordon, serija 5.50 Aerobika MTV 7.00 Avvake on the VVildside 10.00 The big Picture 10.00 Video, s Pau-lom Kingom 14.00 Video, s Pipp Dann 16.30 Yo! 17.00 Coca cola Report 17.15 Poročila 17.30 Greates hits: Ben E. King 18.30 MTV Prime 19.30 Dial MTV 20.00 Video, z Rayem Cokesom 21.30 The big Picture 23.00 Saturday night live: Ruth Gordon in Chuck Berrv 23.30 Coca cola report 23.45 Poročila 0.00 Greates hits 1.00 Spot-light: Unplugged 1.30 Video, s Pipp Dann 3.00 Nočni video 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Predstavljamo častne Občane občine škofja Loka -19.00 - Odpoved programa - MALA SIRENA Med najnovejše Disnevjeve risanke spada lanska risanka o mali morski deklici z naslovom Mala sirena, ki so jo posneli po znani An-dersenovi pravljici, samo da imajo pri Disnevju raje srečne konce, tako da so v tem pogledu Andersena malce popravili. Film je letos dobil dva oskarja (za glasbo in za pesem Under the Sea), sicer pa se ponaša še s tradicionalno izvrstno animacijo in živahno, humorja in očarljivosti polno zgodbo o rdečelasi morski deklici Ariel, najmlajši hčerki morskega kralja Tritona, ki se zaljubi v princa Erica in jo kljub svarilom mahne po svoji poti... / KINO 8. februarja / "Lonček" je Janezovo maslo — < X 0* < O U —> Z w O O CENTER amer. pravlj. ris. MALA S/RENA ob 16. uri, amer. akcij. krim. film EKSEKUTOR ob 18. uri, slov. krim. film DO KONCA IN NAPREJ ob 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. NAJBOJ NORI BOŽIČ ob 18. uri, prem. amer. akcij, filma DNEVI GRMENJA ob 20. uri KOMENDA amer. pust. film HRABRI VIKING ERIK ob 19. uri LAZE amer. kom. UMAZANI POKVARJENI PREVARANTI ob 19. uri ČEŠNJICA amer. pust. film NINJA ŽELVE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. fant. thrill. TENKA LINIJA SMRTI ob 10. uri RADVOUICA amer. grozlj. MEHUR MORILEC ob 20. uri BLED amer. barv. film OBRAMBA SISTEMA ob 20. uri Kaj pa prijazni šerpa, a? Na eni minulih sej jeseniškega izvršnega sveta so ob poročilu o gibanju prebivalstva zahtevali, da mora ustrezni organ poročilo dopolniti tudi s tem, kakšno je bilo priseljevanje in zaposlovanje iz drugih območij v jeseniško občino v zadnjem mesecu! Rečeno, storjeno! Poročilo je bilo na mizi, z natančnimi podatki o tem, kdo se je bil v zadnjem času zaposlil. Do številke natančno je pisalo, kdo je prišel v kakšen hotel ali v industrijo. Omenjen je bil vsak, tudi po narodni pripadnosti. Skupaj nekaj več kot deset duš, ki so prišle v zgornjesavsko dolino! Pa vendar je poročilo hudimano pomanjkljivo ali vsaj netočno! Mi, ki veliko hodimo po terenu, že vemo, da v Ratečah občasno za en mesec kuha prijazni kuhar šerpa iz Nepala, Kami mu je ime - same odlične nepalske jedi! Ali mogoče Kami ni v jeseniški občini, ker ga poročilo ne vsebuje? Je morda samo asociacija ali himalajski privid? Če so že taka natančna poročila taka silna nujnost, je treba pri priči h Kamiju v Rateče. Magari s prevajalcem je treba izvleči iz njega, kakšne narodnosti je in kakšna mu je verska pripadnost! In potem to skrbno obeležiti, za tiste, ki ne morejo spati, Če nimajo pred seboj dnevne statistike o dohodih ljudi iz drugih območij! Ubogi prijazni šerpa! A si predstavljate. Najprej ti prepotuje pol sveta, nakar ga prvič v življenju ukradejo na Brniku! Potem ti pa iz jesenfške občine pridrvi neke vrste nacionalno nravstvena inšpekcija, ki hoče po vsej sili vedeti, kakšne narodnosti da si! Prmejdun, da človeka prime, da bi se ob prihajajočem popisu prebivalstva ravnal po tistem Vojvodincu, ki je ob prejšnjem popisu v rubriko, kakšne narodnosti je, napisal: marsovske... • D. S. Šolska Profesor stopi v razred in zavoha cigaretni dim. »Kdo je kadil?!« reče jezno. »Nihče,« odgovorijo vsi enoglasno. »Ne tajite! Imam dober nos in voham!« Pa se iz ozadja zasliši tanek glasek: »Če je to res, pa še povejte, katere smo kadili!« • Irena Krivec - Vilman OBRTNO PODJETJE KRANJ p.o. Mirka Vadnova 1 64000 Kranj Razpisna komisija pri Obrtnem podjetju Kranj ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA PODJETJA - za mandatno dobo 4 let (ni reelekcija) Pogoji: - višja ali visoka izobrazba gradbene, ekonomske, organiza-cijse ali komercialne smeri - vsaj pet let izkušenj v stroki, od tega vsaj tri leta na vodilnih mestih - sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev Pismene prijave z dokazili o izpolnjevnaju pogojev in z oznako "ZA RAZPISNO KOMISIJO" naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi na naslov: OBRTNO PODJETJE KRANJ, V. Vadnova 1, 64000 Kranj. O izbiri razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Vsi najmlajši ljubitelji kuharskih umetnij so bili nedavno najbrž kar malo razočarani, ko se je v otroškem programu TV-Slovenija iztekla tretja serija trinajstih oddaj Lonček kuhaj. Ali se bosta vseh muh polna Muca in njen prijatelj še vrnila z novimi recepti, smo za vas povprašali na pravem naslovu. Kranjčan Janez Vinšek, ki si sicer vsakodnevno "izmišlja", kaj bodo jedli šolarji Osnovne šole Matija Čop, je s svojimi recepti pred leti navduševal že bralce Cicibana, zdaj pa je avtor in "zvezda" omenjene TV oddaje za otroke. Z Janezom se je prav zanimivo pogovarjati, zato smo dve ali tri rekli tudi o nastajanju oddaje. Ali je v pripravi še kaj Lončkov? Scenarije za novih trinajst oddaj sem že pripravil in če bo televiziji uspelo zagotoviti denar, jih bomo posneli enkrat marca ali aprila. Na sporedu pa bodo šele jeseni. Ali se ti je kot "TV zvezdi" življenje kaj spremenilo? Kakšnih hudih spremeb ni. Najprej so bili vsi šokirani, a jih je najbolj zanimalo, kako se pride na televizijo, saj bi to vsi delali. Sosedje me malo postrani gledajo, starši otrok, ki recepte iz oddaje preskušajo doma, so jezni name, otroci pa me seveda povsod spoznajo in se želijo pogovarjati. Hčerka Katja in sin Jaka sta morda malo ponosna, vesta pa, da je to trdo delo in ni kar tako biti na televiziji. Kako izbiraš recepte za oddajo? Oddaja ni bila zamišljena kot show, ampak kot pomoč tistim otrokom, ki si radi kaj sami pripravijo. Ker vsak dan delam zanje, poznam njihov okus, kar je bilo poleg enostavnosti priprave glavno vodilo pri izboru. Potem pa je treba zadovoljiti še gledalce in sponzorje oddaje, tako da je izbrati pravo stvar kar težko. Kako je na snemanju in kako se počutiš pred kamero? Počutim se tako kot zdajle, kamera mi ne dela težav. Snemanje pa je naporno in vleče se precej - posebej, kadar kuhamo kaj dobrega, saj sodelavci iz snemalne ekipe tudi radi jedo. Kakšne "ocene" si dobil za igralske sposobnosti? Spomnim se kamermana, ki me je nekoč na snemanju potegnil vstran in vprašal, kaj vendarle sem, igralec ali kuhar. Tu v Kranju pa, če bi bil slab, bi mi najbrž povedali. Ker niso nič rekli, predvidevam, da je bilo v redu. Ali je Muca že kdaj tebi kaj pripravila? Seveda, hotela je narediti ja-neževe upognjence. Toda mačke so mačke, z njimi se ne da kuhati. To moramo storiti sami. Zaupaj nam še kakšen recept, ki ga boš uporabil v naslednjih oddajah. Pripravljal bom tudi polento, pa naj bo torej koruzna štruca: V 1/4 litra mleka in enako količino goveje juhe dodamo 5 dag masla, osoltmo in zavremo. Med vretjem zakuhamo 17 dag koruznega zdroba (polente) in kuhamo na majhnem ognju, dokler se masa ne odlepi od posode. Ohladimo in primešamo 1 jajce, 1 rumenjak, drobno sesekljan peteršilj, poper in muškatni orešček. Na mokrem prtičku oblikujemo štruco in jo vanj tudi zavijemo. Kuhamo v veliki količini vode približno pol ure. Odvijemo in zrežemo, po želji pa popečemo na vroči masti. • T. J. NAGRADNA IGRA Janez pri vas doma? Če se želite z Janezom pogovoriti ali z njim celo kaj dobrega skuhati, sodelujte v naši nagradni igri. Do petka, 22. februarja, pošljite kupone in nanje zapišite ime vsaj ene od jedi, ki sta jih Janez in Muca pripravila v zadnjem ciklusu oddaj. Izžrebanca bomo z Janezom obiskali še ta mesec, sliko in zapis z obiska pa objavili na teh straneh. Kupone pošljite izključno na dopisnicah in na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, Kranj (Janez pri vas doma). Ime in priimek Naslov Odgovor 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8 50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Radovedni Taček: Opica 9.10 Zbis: Zlata Curk: Lisjak na boču 9.30 Pravljica o carju Saltanu, lutkovna igrica 9.40 Alf, ameriška nanizanka 10.05 Ex libris: Zgodovina reklam 11.05 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik, ponovitev 11.25 Večerni gost: Jože Mušič 12.15 Oči kritike 12.55 Video strani 13.10 Rezervirano za šanson: Francija v šansonu, ponovitev 13.30 Lov za zlatom: Zgodba o Billu Johnsonu, ameriški film 15.00 Večer z Dannvjem Kavem, ponovitev 15.50 Žarišče, ponovitev 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Titograd: DP v košarki (m): Budućnost Smelt Olimpija, vključitev v prenos 18.25 Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 18.55 Že veste? 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Križkraž 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 Sova Zlata dekleta, ameriška nanizanka Izdajstvo, angleško avstralska nadaljevanka Bazen, francoski film 1.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 10.25 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki: 15 km (m), prosti slog, prenos 12.00 Pfronten: Svetovni pokal v alpskem smučanju, supervelesia-lom (ž), prenos 12.55 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki: 15 km (ž) za kombinacijo, prenos 16.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: Moje najboljše leto, ameriški film 21.45 SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki: 15 km (ž) za kombinacijo, posnetek iz Val di Fiemma 22.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (ž), posnetek iz Pfrontna 23.30 Yutel, eksperimentalni program 0.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Marko Marulić Splićanin 10.30 Kaj je film 11.00 Nemščina - Alles gute 11.30 Danes skupaj 12.00 Tarzan, človek opica, ameriški film 13.30 Sedmi čut 13.40 Narodna glasba 14.10 Ciklus filmov B. Marjanovića: Mala čuda velike narave 14.25 Mikser M, zabavna oddaja 15.10 TV teden 15.25 Priče zgodovine, nizozemska dokumentarna serija 16.25 Poročila 16.30 TVavkcija 18 00 Berači in sinovi, TV nadaljevanka 18.55 Rakuni, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Carter, angleški film 22.05 TV dnevnik 22.25 Poročila v angleščini 22.30 Hrvaški sabori 23.00 Stepinac - znamenje časa, dokumentarna oddaja 0.00 Svijet - TV izdaja, zabavna oddaja 0.45 Športna sobota TV Beograd 1.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.05 Video strani 10.10 Dober dan Spregledali ste - poglejte 10.20 Val Dlsere: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Smuk (ž), prenos 11.40 Glasba 12.00 Garmisch Partenkirchen: Superveleslalom (ž), prenos Spregledali ste - poglejte 13.00 Risanka 13.10 Naftalina 14 00 Nova doba 14.15 Alf 14.45 Ekran brez okvirja, ponovitev 16.15 Vojna in spomini, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.40 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah; Tek 15 km (m), posnetek 19.20 Dober večer 20.00 Simpsonovi 20.30 Zgodba za lahko noč 20.40 Karneval fest: Cavtat 21.00 Shovv Arsenia Halla 21.50 Karneval fest 22.05 Zakon v Los Angelesu 23.05 Kolaž zabave 23.20 Nočne ptice 0.20 Tatovi nebes, angleško-jugo- slovanski film TV KOPER 16.00 18.30 19.00 19.25 19.35 20.00 21.30 22.15 22.25 Športna oddaja Dokumentarna oddaja TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Čarobna svetilka - otroški program Dan na dan Štirje norci iščejo komfortno norišnico, celovečerni film Justice TV dnevnik Šport TV AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki nato Doogie Hovvser 9.30 Angleščina za začetnike 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Mami ne gre spat brez kriminalke, avstrijski film 12.15 Ubijamo, kar imamo radi, Za kanček eksotike 13.00 Čas v sliki 13.10 Juorfixe, Konec komunizma 14.10 Nekoč 14.15 Metroji sveta 14.30 Vsestrankski senechal, francoski film, 1956 16.00 Otroški VVurlitzer 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Trivial pursuit 17.30 Nadaljevanja ni! TV-knjižna polica 17.55 Kapitan Smodnik na črni svinji, risanka 18.00 18.24 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 22.15 23.45 23.50 1.20 1.25 Sestanek, z Moniko Linder Vprašanja kristjanov Slika Avstrije Milijonsko kolo, nagradna igra Čas v sliki Kulturni dnevnik Kdor reče A, oddajo vodi Peter Rapp Kjer gangsterji pokajo okoli vogala, ameriški film 1972 Čas v sliki Poljubi me, doktor, ameriški film, 1982, igrata Michael McKean, Sean Young Čas v sliki Ex libris KINO 9 februarja CENTER amer. pravlj. ris. MALA SIRENA ob 15.30 uri, amer. akcij. krim. film EKSEKUTOR ob 17. in 19. uri, prem. pust. fant. filma STRAŽAR ČASA ob 21. uri STORŽIČ amer. thrill. ŽRELO IV. ob 16. uri, amer. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 17. in 19. uri, prem. amer. vojni let. film MEMP-HIS BELLE ob 21. uri DUPLICA amer. fant. trhill. TENKA LINIJA SMRTI ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 21. uri TRŽIČ prem. amer. akcij. pust. filma HRABRI VIKING ERIK ob 18. in 20. uri RADOVLJICA nem. zab. film BAGDAD CAFE ob 18. uri, amer. pust. film PROKLETNIKI VOJNE ob 20. uri BLED amer. grozlj. BESNILO ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. barv. film OBRAMBA SISTEMA ob 20. uri RAZPORED dežurnih trgovin ob sobotah in pred prazniki na območju občine Jesenice Datum Februar 9. 2. 1991 16. 2. 1991 23.2. 1991 Marec 2. 3. 1991 Dežurna trgovina Delikatesa Kasta 2, Titova 22, Jesenice Delikatesa Kasta 3, Svetinova 8/a, Jesenice Delikatesa, Poslovalnica 7, Titova 7, Jesenice Delikatesa, Kasta 4, Jesenice, Tavčarjeva 6 Rožca 11, Jesenice, Titova 79 (Čufar) Delikatesa Kasta 1, Jesenice, Benedičičeva 2 Demona Market, Titova 51 /a, Jesenice Delikatesa, Poslovalnica 5, Jesenice, Tomšičeva 70/a 9. 3. 1991 Špecerija Bled, Jesenice, Titova 22 Rožca Poslovalnica 14, Jesenice, Pot O. Novaka 8 16. 3. 1991 Delikatesa, Poslovalnica 10, Jesenice, Titova 63 Delikatesa, Kasta 3, Jesenice, Svetinova 8/a 23. 3. 1991 Delikatesa, Poslovalnica 7, Jesenice, Titova 7 Delikatesa, Kasta 4, Jesenice, Tavčarjeva 6 30. 3. 1991 Rožca 11 (Cufar), Jesenice, Titova 79 Delikatesa, Kasta 1, Jesenice, Benedičeva 2 1. Dežurne trgovine so v sobotah odprte: - v zimskem času od 7. do 18. ure - v letnem času (glede na premik ure) od 7. do 19. ure Vse ostale trgovine s prehrambenim blagom z neprekinjenim delovnim časom so v sobotah odprte od 7. do 13. ure. 2. Turistični kraji Mojstrana: Delikatesa Poslovalnica 9 je ob sobotah odprta v času letne sezone (od 15. 6. do 1. 9.) od 7. do 19. ure v času zimske sezone (od 1. 12. do 31. 3.) pša od 7. do 18. ure. Kranjska Gora: V Kranjski Gori so vse trgovine v času zimske sezone od 1. 12. do 31. 3. in letne sezone od 15. 6. do 1. 9. vse delavnike odprte od 8. do 19. ure ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 11. ure. V času od 1. 4. do 15. 6. in od 1. 9. do 31. 11. je ob sobotah dežurna ena samopostrežna trgovina. Dan pred prazniki so vse trgovine s prehrambenimi proizvodi odprte od 8. do 16. ure, držurne trgovine pa v zimskem času od 8. do 18. ure v letnem času pa od 8. do 19. ure. Dne 31. 12. so vse trgovine odprte do 13. ure. < < x 00 u u, 0u C/3 I—i o I—« r/3 •—> Z UJ oc O O 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Otroška matineja, Živ žav 9.50 Pasja pripoved ali kako je bilo... ponovitev češke nanizanke 10.20 Druga godba: Trinajsto prase z gosti 10.50 Mati in sin, avstralska humoristična oddaja 11.10 Domači ansambli: Ansambel Toneta Kmetca 11.40 Obzorja duha 12.05 Bourville: Salva smeha, francoski dokumentarni film 13.00 Shovv Rudija Cerrella, ponovitev 14.35 Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka 15.25 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Ko zazvoni, ameriški film 19.05 TV mernik 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Pripovedke iz medenega cvet- ličnjaka, TV nadaljevanka 21.15 Zdravo 22.40 TV dnevnik, šport, vreme 23.00 Sova Spet ti?, ameriška humoristična nanizanka, Mama Lucija, TV nadaljevanka 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 10.00 Zvviesel: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. teka 10.50 Satelitski programi - poskusni prenosi 12.05 Val dlsere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, supervele-slalom (m), prenos 13.00 Zvviesel: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. teka 13.45 SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki, 10 km (ž), posnetek iz Val di Fiemma 14.25 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah, smučarski skoki 120 m, prenos 17.25 Športno popoldne, vključitev 19.00 Da ne bi bolelo: Da bi med porodom manj bolelo 19.30 TV dnevnik 20.00 Drugačne zvezde, potopisna reportaža 20.30 Memento mori, TV film (čb) 20.45 Drežniški pustovi, dokumentarna oddaja 21.00 SP v nordijskih disciplinah, smučarski skoki 120 m, posnetek iz Val di Fiemma 21.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), posnetek iz Zvviesla 22.45 Športni pregled TV Novi Sad 23.15 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Kronika Čehov in Slovakov 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Dobro jutro, spored za otroke 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 In tudi letos... izobraževalna oddaja 14.25 Obzorje, nedeljsko popoldne 17.00 Puščava strahu, ameriški film 18.45 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Oder in življenje, TV drama 21.15 Vprašanje časti, ameriški film 23.00 TV dnevnik 23.20 Poročila v angleščini 23.25 Športni pregled TV Novi Sad 23.55 VV. A. Mozart: Divertimento 0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.40 Video strani 10.45 Dober dan 10.55 Primite Carterja, ponovitev angleškega barvnega filma 12.45 Zvviesel: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), posnetek 1. teka 13.00 Zvviesel: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), prenos 2. teka 13.45 Val dlsere: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Supervele-slalom (m), posnetek Športno popoldne 20.00 Sedma noč 20.05 3 + 3 + 1 = nedelja 22.45 Srečanje z likovnim umetnikom in začetek nove akcije 23.00 NLF, nagradna igra 23.20 Aktualna reportaža 23.45 Skrita kamera 0.00 Nočni klici TV KOPER 16.00 Šport 18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Trenutki strahu, celovečerni film 21.30 Svet na ekranu 22.00 TV dnevnik 22.10 Šport TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.35 Vedri Mozart 10.40 Tednik 11.00 Ura za tisk 12.00 Hallo Austria, hallo Vienna 12.30 Orientacija 13.00 Zmenek 13.30 Doogie Hovvser 15.35 Pustolovščine Bremenskih mestnih muzikantov 16.00 Mini ČVS 16.10 Mini - lei - lei 17.10 X-large 18.30 Šef zdravnik Trapper John 19.15 Žrebanje lota nato, ORF danes 19.30 čas v sliki 20.15 Robert Stolz - gala 21.55 Straussova dinastija v Monte Carlu 22.15 Vizije 22.20 Don Pasquale 0.20 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Moja žena čarovnica 10.15 Računalniška animacija - nato Leksikon umetnikov 10.25 Šport 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Športno popoldne 17.15 Klub za starejše 18.00 Doogie Hovvser 18.30 Avstrija v sliki 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Blef 22.05 Čas v sliki 22.10 Kdo nori tu v spodnjem domu? 23.40 Kladivo 0.05 Šport 0.10 Čas v sliki SKY ONE 7.00 Bailev's Bird 7.30 Barrier Reef 8.00 Mix it 12.00 Osem je dovolj 13.00 Neverjetno! 14.00 Čudežna ženska 15.00 Rokoborba 16.00 Mož z Atlantide 17.00 Ladja zaljubljencev 18.00 Mali čudež 18.30 Sky star Search 19.30 Simpsonovi 20.00 21 Jump Street 21.00 The Cristial List, ameriška mini serija 23.00 Sokolov greben 0.00 Entertainment Tonight SLOVENIJA 1 17.05 KO ZAZVONI Film Ko zazvoni je glasbena komedija, katere povod za zgodbo je milijonski New York, kjer ljudje živijo eden mimo drugega. Zato iznajdljivo dekle ustanovi telefonsko službo in odgovarja namesto ljudi, ki zaradi časovne stiske ne morejo čakati na poziv. Njena stalna stranka je tudi zapit scenarist, ki se v stiskah na dekle obrača kot na svojo mamo. Ta ga temu primerno tudi tolaži, vrndar pa se zgodi, da se v njegov šarmantni glas zaljubi in neznanca nekega dne obišče na domu. Vendar pa mu naenkrat ne zaupa več, hkrati pa si prav nič ne želi, da bi jo spoznal kot telefonistko. A zavedajoč se, da ga je čudovito dekle izvleklo iz krize, si pisec vendarle prizadeva, da jo znova in znova poišče. Igralka Juddy Hollidav je dobila priložnost za še eno zvezdniško vlogo, Deanu Martinu pa je vloga nonšalantnega pisca pisana na kožo. Film je bil posnet leta 1960 EUROSPORT 7.00 Hour of Povver, verska oddaja 8.00 Fun Factorv, otroška oddaja 9.00 Poročila/Košarka 11.00 SP v nordijskih disciplinah - tek 10 km (ž); Alpk-so smučanje - Svetovni pokal - su- perveleslalom (m); SP v nordijskih disciplinah Smučarski skoki 120-metrska skakalnica; Alpksko smučanje - Svetovni pokal - veleslalom (ž), iz Zvviesla; SP v bobu. Dvosed 18.30 Motošport 19.30 Lahka atletika, dvoransko tekmovanje v Stutt-gartu 21.30 Nogomet 22.30 SP v nordijskih disciplinah/SP v bobu/Hitrostno drsanje/Kolesarstvo KO VAM MED VIKENDOM ČESA ZMANJKA trgovina sobota nedelja CEKAR, Bled 7-20 7-13 AJDA, Sp. Besnica 8-18 8-11 ABC Pomurka Loka p. o. Škofja Loka SP Podlubnik 7-18 OBJAVO V RUBRIKI LAHKO NAROČITE PO TEL: 28-463 NOVO V KINU MEMPHIS BELLE Mmphis Belle je ameriški vojni film in govori o mladih pilotih, ki letijo na bombniku B-17 po imenu Memphis Belle v drugi svetovni vojni. Film je istočasno tudi kronika zadnje in najnevarnejše akcije tega letala, zasnovan je na avtentičnih dogodkih, vendar pa je obdobje rekonstruirano izredno zanimivo in realistično, tako da privlači mlado generacijo, ki vojne ni izkusila. V filmu nastopa prva postava mladih ameriških igralcev: Matthevv Modine, Eric Stoltz, John Lith-gow in Billv Zane. KINO 10. februarja CENTER amer. pravlj. ris. MALA SIRENA ob 15.30, amer. akcij. krim. film EKSEKUTOR ob 17. in 19. uri, prem. amer. vojni let. film MEMPHIS BELLE ob 21. uri STORŽIČ amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 16. uri, amer. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 21. uri DUPLICA amer. kom. NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 17. in 19. uri, amer. trda erto. NEBEŠKE LISICE ob 21. uri TRŽIČ amer. fant. thrill. TENKA LINIJA SMRTI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. pust. film PROKLETNIKI VOJNE ob 18. uri, amer. grozlj. MEHUR MORILEC ob 20. uri BLED amer. vojni film DOBRO JUTRO VIETNAM ob 18. uri, amer. barv. film OBRAMBA SISTEMA ob 20. uri BOHINJ amer. grozlj. BESNILO iob 18. in 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Alica v deželi risb, oddaja za otroke TV Sarajevo 9.15 Ciciban, dober dan: Veselo na delo 9.25 Da ne bi bolelo: Da bi med porodom manj bolelo 9.50 Stribor, glasbena oddaja 10.20 Utrip 10.35 Zrcalo tedna 10.50 TV mernik 15.30 Video strani 15.40 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev - Zdravo 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček: Gnezdo 18.50 Alf, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.21 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Branislav Nušić: Sumljiva oseba, komedija TV Beograd 21.45 Osmi dan 22.30 TV dnevnik, vreme 22.55 400 let slovenske glasbe 23.25 Sova: Avtoštopar, ameriška nanizanka Mama Lucija, TV nadaljevanka 0.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 10.25 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki, 10 km (m), prenos 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.45 SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki, 10 km (m), posnetek iz Val di Fiemma 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 20.55 Sedma steza, športna oddaja 21.15 Rezervirano za šanson: Francija v šansonu 21.45 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.00 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Čas za pravljico, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Izza zelenih vrat 10.30 Bodite z nami 10.45 Marko Marulić Splićanin 11.15 Family album, tečaj ameriške angleščine 11.45 TV Leksikon: Demokracija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15 25 Skrivni tok korane, dokumentarni film 16.05 Video strani 16.20 Poročila 16.25 TV koledar 16.35 Čas za pravljico, oddaja za otroke 17.10 Family album, tečaj ameriške angleščine 17.35 Hrvaška aanes 18.20 Blufonci, risana serija 18.45 Morje, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd 21.00 Sedem dni v svetu, zunanja politika 21.30 Dnevnik 21.50 Poročila v angleščini 22.00 Kinoteka Hollywdoda: Igralka, ameriški film 23.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.05 Video strani 15.10 Dober dan Spregledali ste - poglejte 15.20 Priče preteklosti, ponovitev zadnjega dela dokumentarne serije 16.20 Zakon v Los Angelesu, ponovitev nadaljevanke 17.10 Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke 18 00 Dober večer 18.30 Mozaik 19.00 Glasbeni vsakdan 19.30 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah: tek 10 km (m), posnetek 20.00 Orson in prijatelji, risana serija 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Svet poroča 21.10 Cosby shovv, ameriška humoristična nanizanka 21.45 Anno domini, ameriška nadaljevanka 22.50 Poročila 23.10 Semenj nečimrnosti, 3. del angleške nadaljevanke TV KOPER 16.00 Šport 18.00 Dokumentarna oddaja 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Glasbena oddaja 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.45 6. krog - šport iz zamejstva TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki nato Doogie Hovvser 9.30 Avstrija v sliki 10.00 TVvšoli 10.30 Ojdip 12.15 Usambarsko gorovje 13.00 Čas v sliki 13.35 Tednik 13.55 Takrat 14.00 Pustolovščine grofa Bobb yja 15.35 Babar 16.00 Am, dam, des 16.20 Mini oder 16.30 Mini srečanje 16.55 Mini ČVS 17.05 Iščemo najbolj skrivnostno žival sveta 17.30 Vif - zak 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John nato, Kdo nudi več 19.30 Čas v sliki 20.00 20.15 21.00 21.08 21.15 22.00 22.10 22.55 0.30 0.35 1.00 Kulturni dnevnik Otok sanj Novo v kinu Mojstri kuhajo Magnum Pogledi s strani Zabava z zvezdniki Lepo dekle, kot jaz Čas v sliki Kladivo čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 10.25 16.35 16.45 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.25 21.08 21.15 22.00 22.25 23.10 0.10 Vreme - panorama Šport SP v nordijskih disciplinah - 15 km (ž) Leksikon umetnikov Iskalci zakladov Lipova ulica Doogie Hovvser VVurlitzer Lokalni program Čas v sliki Šport Šport ob ponedeljkih Mojstri kuhajo Šiling Čas v sliki Evropa: Novi red Nočni studio Čas v sliki SLOVENIJA 1 20.05 SUMLJIVA OSEBA Branislav Nušić je napisal komedijo Sumljiva oseba v letih 1887 in 1888, delo pa je bilo prvič uprizorjeno šele 1923. leta. Kaj se je pravzaprav zgodilo v odmaknjenem kraju, kar je tako vznemirilo oblast v Beogradu? V ta kraj je namreč prispel telegram iz ministrstva in vnesel pravo zmedo med ljudi. Telegram sporoča, da je v okraj prispela sumljiva oseba, ki nosi revolucionarne in protidinastične spise in pisma z namenom, da jih prenese prek meje. Okrajni kapitan, Jerotije Pantić, njegovi uradniki in policija aktivirajo vse svoje moči, da bi prijeli tega človeka in s tem dokazali tudi svoje sposobnosti. 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila -16.40 - Vroča tema: Prometna varnost otrok na poti v šolo -17.00 - Zakajčkova mini šola -17.30 -Pogovor za vami: rad imam glasbo -17.50 - Kotiček za mlade sodelavce -18.00 - Gost v ponedeljkovem studiu KINO 11. februarja CENTER amer. fant. pust. film STRAŽAR ČASA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR Zvone Šeruga: DRUGAČNE ZVEZDE ob 18. uri, amer. trda erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 20. uri RADOVLJICA nem. zajs. film BAGDAD CAFE ob 20. uri BLED amer. pust. film PRO-KLETNIKI VOJNE ob 20. uri Smuk za trofejo Svinjska glava V nedeljo, 10. februarja, bo na Črnem vrhu nad Jesenicami tardicionalna pustna prireditev za trofejo Svinjska glava. Na pustno prireditev vabijo vse domačine in okoličane, pustne maske pa so seveda zaželene. Za začetek nedeljske prireditve bo otroška maškarada na smučeh. Danes, v petek, pa bo v hotelu Korotan občni zbor SK Svinjska glava in seja županstva občine Španov vrh z običajnim dnevnim redom. # D. S. Pestro pustovanje v Mojstrani in na dovjem Mojstrana — V tem kraju so se odločili, da bodo letos poskrbeli za več pustnega veselja. Turistično društvo in hotel Triglav pripravljata zabavno prireditev v soboto, 9. februarja. Popoldanski del programa se bo dogajal na drsališču ob smučišču v Mojstrani. Ob 15. uri bo otroški ples v maskah, ob 18. uri pa bo hokejski shovv moških in ženskih ekip. Namesto hokejskih palic bodo člani ekip v maskah po ledu vrtali metle in druge pripomočke. Razglasitev rezultatov hokejskega showa bo v hotelu Triglav, kjer bo nato še pustni ples. Na Dovjem bodo v torek, 12. februarja, fantje vlekli ploh, kar se v času od božiča do pusta ni omožilo nobeno dekle. J. Rabič Pust v kinu Center Kranj Romana Krajnčan pripravlja veselo pustno prireditev - v sodelovanju s kranjskim Merkurjem - v kinu Center Kranj. Prireditev bo v soboto, 9. februarja, ob 11. uri dopoldne. Starši, našemite svoje otroke v domiselne pustne maske, zamišljene po likih iz Romaninih pesmic! • D. S. —. Z X C O ELMONT BLED Sp. Gorje 3/a eimoht. 64260 Bled Delavski svet Elmont Bled razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJE KOMERCIALE Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - imeti mora visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri - imeti mora najmanj 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih - opravljen izpit iz zunanje trgovinske registracije VODJA RAČUNOVODSTVA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - imeti mora visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri - imeti mora najmanj 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih VODJA ELEKTROMONTAŽE Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - imeti mora visoko ali višjo izobrazbo elektro smeri imeti mora najmanj 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih Za vsa omenjena dela velja mandatno obdobje 4 leta. Prošnje z dokazili naj kandidati posredujejo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Elmont Bled, Sp. Gorje 3/a, 64260 Bled. O izbiri kandidata bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi. / HOROSKOP TURISTIČNO PODJETJE CASINO BLED Cesta svobode 15 64260 Bled Turistično podjetje Casino Bled, d. o. o. na podlagi sklepa upravnega odbora razpisuje 1. zbiranje prijav za tečaj croupierjev na ameriški rouletti 2. zbiranje prijav za tečaj posebne igre na srečo Black Jack Poleg splošnih pogojev, ki so določeni za sklenitev delovnega razmerja, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. - moški v starosti do 25 let - srednješolska izobrazba - V. stopnje - znanje angleškega jezika ter nemškega ali italijanskega jezika - odslužen vojaški rok - da kandidat ni kaznovan ali v sodni preiskavi. V tečaj bo sprejeto 12 kandidatov, prednost pri izbiri imajo kandidati iz bližnje okolice Bleda. pod 2. - kandidatke za tečaj Black Jacka so lahko osebe, ki imajo status rednega študenta - znanje angleškega jezika ter nemškega ali italijanskega jezika. V tečaj bo sprejetih 5 kandidatk. Prednost pri izbiri imajo kandidatke iz bližnje okolice Bleda. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Turistično podjetje Casino Bled, d. o. o., 64260 Bled, Cesta svobode 15 - poštni preda 45. Vse potrebne informacije dobite po telefonu št. 77-562. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. GLAS OVEN Še vedno si niste uspeli razjasniti, kako vam je sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne razburjajte z nastalo situacijo, ampak jo raje dobro izkoristite. BIK Pozabili boste na neko staro zmešnjavo, ki vam je še donedavna kazila srečno življenje. V tem vam bo pomagal predvsem nov prijatelj, ki bo pokazal veliko več, kot pa boste pričakovali. DVOJČEK Zaradi opravljanja vas bo pošteno pekla vest. To bo [ povsem upravičeno, saj dobro veste, da ste si s takšnim ravnanjem nakopali celo kopico sovražnikov. ' Ne bi bilo slabo, če bi začeli razmišljati o opravičilu... RAK Spoznali boste, da ste všeč nekomu, ki vam lahko nudi precej več, kot pa so vaše sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna vas bo popolnoma prevzel, po drugi strani pa bo pri nekom drugem vzbudil pravi val ljubosumja. LEV Stvari se bodo nepričakovano zakomplicirale in kar naenkrat se boste znašli sredi kopice težav. Uspelo vam bo razočarati nekoga, ki vam želi samo dobro. DEVICA Nikar se ne spuščajte v tvegane napovedi, ampak si raje pustite malo več »igralnega« prostora. Prijateljica vam bo najprej zavidala, pozneje pa se bo vendarle uspela sprijazniti z novo situacijo. TEHTNICA Življenje si boste uredili predvsem s potrpežljivostjo, nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami. V večji družbi boste nepričakovano odkrili, da so vas nedaći vno tega pošteno potegnili za nos. ŠKORPIJON Pojavilo se bo izredno zanimanje za vaše proste trenutke, zato se nikar ne izogibajte tistim, ki si jih želijo. Kdo ve, mogoče pa se bo iz vsega tega še kaj izci-milo. STRELEC Nekdo vam hoče povedati nekaj prijetnega, vi pa se ga neprestano izogibate. Toda tudi njegove potrpežljivosti bo konec, zato poskrbite, da se vam ne bo to tudi maščevalo - kako, pa najbolje veste sami! KOZOROG Dobro premislite, kaj delate, saj se boste na koncu v nastavljene mreže ujeli prav vi sami. In takrat vam ne bo pomagala niti vaša samozavest, niti aroganca. VODNAR Dobra novica vas bo povsem pomorila, nekdo pa bo to prav lepo izkoristil. Obeta se vam prijeten in romantičen vikend, iz katerega lahko nastane celo trajnejša zveza. Zato nikar preveč ne omahujte, ampak... RIBA Začeli se boste ukvarjati z zadevo, od katere ogromno pričakujete, vendar pa bo izkupička bore malo. Nikar se ne zaprite vase, ampak se posvetite raje drugim, veliko bolj realnim in dosegljivejšim ciljem. TETVLPv TEDNA ŠE, POMNITE,, TOVAKLŠI? Pa dajte mi že šajtrga! No, moji dragi gospodje in gospe, tokrat pa ob vseh strahotah in grozotah dandanašnjih dni, ob vseh pomembno usodnih političnih in gospodarskih dilemah eno trivialno vprašanje: Kako se kaj počutite zdaj, ko niste več tovariši in tovariši-ce, ampak vi gospod in jaz gospa? Verjamem, da strašno iepo! Posebno nam, gospem, je silno toplo pri srcu, ker kar naprej slišimo: »Dober dan, gospa; Hvala, gospa; Nasvidenje, gospa...Če se kdaj kakšna zloba nalašč zmoti in reče namesto gospe gospodična, smo pa sploh iz sebe! Kako se je ta svet nenadoma spremenil in se usmeril v omikanost in oliko na evropski ravni! Mislim pa, daje našim gospodom, ki se nam motajo tod okoli, šla sprememba veliko manj do srca. Sploh ne »trznejo«, razen v primerih, ko gre za očitne poudarke, ko začutijo namerno zbadanje. Tedaj se pač namrdnejo in jo pobrišejo! Fino! Imajo spet en razlog več, da brez pojasnil izginejo na svoje lokacije! Gospe, ki so novodobno naslavljanje tako resno vzele, so pa doma. Če si gospa, se spodobi, da si ob domačem ognjišču, takole ob toplem kaminu, z vezenjem v roki, čakajoč na otročičke, ki bodo prišli iz šole in ki jih bo po poljubčku ljubeče mamice sprejela v varstvo in v uk guvernanta. Kuharica bo skuhala, vdova iz soseske bo pospravila, perilo bodo pripeljali iz čistilnice, špecerijo dostavili pred vrata.. Ne, ne; opis ni vzet iz kakšnega pocukranega malomeščanskega filma 19. stoletja! Tako se godi vsem gospem srednjega razreda zahodne civilizacije, ki so se nam, tovarišicam, zaradi patriarhalnega odnosa morale tako smiliti. Kar so rekle kakšne naše afežejevke, tako naj bi tudi bilo. In rekle so, da imamo me, tovarišice, popolnoma enakopravno družbeno in politično vlogo, kar je bil socialistični domet najvišje vrste. A kaj, ko ob dominiranju afežejevstva in njegovih pojavnih oblik nisi niti smel bruhati; stisniti zobe in hajd z otroki ob petih zjutraj v vrtec, po službi kosilo, pomivanje, pospravljanje... Zadnja v posteljo, prva pokonci, da bo vedno kaj dobrega v lonci! Zdaj pa ti »ploknejo«na piano še tole gospo! Majka mila, da znoriš. Gmotni status pod nulo, družbena skrb za družino pa še vedno deklarativna! Gospe in gospodje smo »čakajoči na delo«, se pravi, da smo v rangu tiste evropske populacije, ki je brezposelna. Dve leti že ni bilo novih čevljev, tri leta novega plašča, za popravilo gospodinjskih strojev ni denarja, avto bo zdaj zdaj dokončno izdihnil.. Saj nič ne rečem: bognedaj, da bi bili še tovariši in tovarišice! Nič ne rečem: prav produkt socrealizma je zaničevanje meščanskih nazivov kot sta gospod in gospa in takšno socialistično spakovanje je v nas utrdilo prepričanje, da so gospodje tisti, ki nekaj imajo in nekaj pomenijo. Na zahodu so tudi klošarji gospodje, ker naziv nikogar statusno ne opredeljuje. Prav priporočljivo bi zato bilo, ko bi tudi v teh stvareh napravili rahel premor: opustili tovarišice, si privoščili vakum in čez čas začeli z gospodom in gospo. Ne maram, da mi go-mazi po hrbtu, kadarkoli kot gospa pogledam v omaro in vidim par starih puloverjev, potem pa nič.. Ob vedno hujši revščini mi je še manj všeč, da se tista šaljiva :»pa jaz gospod, pa ti gospa, pa kdo bo vozil šajtrga«, na Slovenskem ob vedno večjem povpraševanju po delu in vsakdanjem kruhu spremeninja v srhljivo in groteskno: »Pa jaz gospod, pa ti gospa, pa dajte mi že šajtrga!« # D. Sedej Župniku rubiti! Nekdaj so bili zbori volilcev samo predmet razprav o davčnih predpisih, tokrat pa v Kranju tega ni bilo, razen župnika Ž. L., ki je v cerkvi svojim »faranom« razlagal, kako veliko krivico ne napravil Oblo, ker je cerkvi predpisal tako visoke davke, daje ta uvidela tudi Uprava za dohodke OLO Kranj in to »krivico« občinskega odbora popravila s tem, da je odmero znižala kar za 108 tisoč dinarjev. Ugotovljeno pa je bilo, da dolgujeta cerkev v dveh krajih občine še iz leta 1951 in 1952. Leta 1952 je bila obdavčena vsa zemlja, ne glede na to, kdo jo obdeluje, leta 1953 pa so bili obdavčeni le dohodki od najemnine, letos pa so kmetje obdavčeni po katastrskem dohodku in to ne glede na to, kdo je lastnik zemlje, čeprav je to v našem primeru cerkev. Toliko bolj čudno je zato župnikovo razlaganje faranom za to, ker je vsa pojasnila dobil na davčni upravi. Ljudje v občini so se dovolj dolgo spraševali, zakaj ravno pri njem ni rubeža, ker so sicer vsakemu kmetu, ki je imel zaostanek, takoj rubili, le njemu ne. Če bi bil objektiven do sebe, ne bi'nikdar valil krivde na drugega, v našem primeru je to ObLo, čigar pravilno in zakonito delo je potrdil tudi zbor volilcev. • Gorenjski glas, leta 1954 ČLOVEK NE JEZI SE Brrr, ste še premraženi? Še dobro, da se je Vašemu pismonoši uspelo prebiti čez kupe snega in Vam je prinesel časopis. Vražje mrzel teden je za nami, ko so nas grele le nove cene, stečaji vsevprek in čisto malo sončka na recept. Torej, drgetajoče Gorenjke in mrzlo-nogi Gorenjci pa še vsi ostali, ki prebirate »šestnajstico« v Gorenjskem glasu: prihaja pust in to je zenasljivo znamenje, da so mrzlim dnevom štete zadnje minute. Če to ne bo zaleglo, bomo pa sprejeli zakon, da je julija poletje. Vrli državljani in še bolj državljanke samostojne Slovenije se bomo na račun pusta lahko poveselili. Jutri zvečer na različnih pustovanjih, pa v nedeljo na maškaradah in pustnih sprevodih ter spet v torek na pustnih zabavah - kot nalašč prilika, da stresemo vse skrbi s sebe. Praznovati bo treba tako, kot se za pustni torek spodobi -zato so že včeraj praznovalni uvod uprizorili vsi, ki jim »debeli četrtek« pripada kot godo-vni dan. Za jutrišnji večer je povsod napovedanih dovolj zabav za prav vse: od tistih ma-škar, ki so to preko celega leta; in mask, ki hodijo od pustova-nja do pustovanja zgolj zaradi nagrad; ter seveda pravih pustnih mask, željnih rajanja kar tako. V zadnjem letu so v naši državici silno v modi različne ankete. To je postalo del vsakdanjika že v času kuhanja volilnega golaža, tokrat pa so anketar-ji vseh sort spraševali, v kaj se bo kdo našemil. Morda so pobarali tudi Vas - prepričan pa sem, da ste se rezultatom katere od anket nasmejali pred radijskim sprejemnikom ali pa pri naši konkurenci. Anketirani so kar nekam velikorat odgovorili, da se bodo našemili v politične osebnosti ali v javne delavce, kot se temu reče. In če bodo objubo držali, bo na pustnih maškaradah rešeno veliko problemov: siva eminenca federalne oblasti (prevod = gospodje v sivozelenih uniformah) bo na kakšni maškaradi lahko aretirala maškaro, našemljeno v generala Špeglja. Saj ni važno, če ne bo ravno čisto pravi hrvaški zunanji minister - za proces pred vojaškim sodiščem z vojaškim tožilcem in neutrudnim vojaškim zagovornikom bo po preizkušenem scenariju JBZT kar zadoščalo. Če bo aretirana maškara dobra, bo Zastava film lahko posnel nadaljevanko o švercanju orožja in paravojaških skupinah, sledile bodo nočne seje in povečana bojna pripravljenost, vojska se bo (spet) vozila sem ter tja, turisti pa čimbolj stran od nas. Če se boste našemili v katerega od politikov, bodite zatorej previdni: niso vsi za pustne hece. Ampak možnosti je veliko, zato je danes skrajni čas, da si priskrbite pustno masko! In zvrhano mero najboljše volje. Še kako jo bomo rabili, pa ne le v pustnem času. Vsem, ki ste preko celega leta preveč pusti, pa voščimo (kar tako). AKlaMatoR Slovenski grb, zastava \i\ denar, lipe ali knezi (dukati)? Grb, zastava in lasten denar, to so trije atributi vsakega suverenega naroda - države. Svoj republiški - državni grb smo Slovenci zadnjih štirideset let imeli. Res je bil vsiljen po komunističnih oblastnikih ob koncu zadnje vojne - toda, bil je prvi vseslovenski grb! Tudi svojo lastno zastavo imamo že od leta 1848. Ta zastava je vse preveč podobna ruski carski in današnji srbski zastavi, povrhu vsega pa še onečaščena s tujim simbolom. Občudujem Poljake, vsa leta boljševizma in stalinizma so ostali zvesti svojemu poljskemu orlu! Že tri desetletja imam zamišljen nov grb - demokratične in suverene Slovenije. Osrednji simbol grba naj bi bil vojvodski kamen, na njem naj bi sedel slovenski orel - orel nekdanje Vojvodine Kranjske. Ta orel naj bi nosil na prsih grb celjskih knezov. Pod vojvodskim kamnom naj bi bilo simbolizirano morje, kot je v današnjem republiškem grbu. Kot v sedanjem republiškem grbu naj bi lipovi vejici obkrožali omenjene elemente naše nekdanje državnosti. Pod simboliziranim morjem naj bi bila na traku izpisana letnica A. D. 623, t. j. le- to osamosvojitve kneževine Karantanije. V zvezi z morebitno novo slovensko zastavo pa imam dva predloga. Eden je izvirno moj, drugi pa je plod razmišljanja in študije mojega nekdanjega sošolca E. M. iz Žirov. Po mojem predlogu naj bi barva na bodoči slovenski zastavi - vkljub podobnosti z rusko carsko, slovaško in srbsko zastavo - ostale iste v istem zaporedju, le boljševistični simbol bi zamenjali s pravim slovenskim simbolom -lipovim listom. Kanada npr. ima javorjev list na svoji zastavi. Pa še na to bi opozorili naše pisce (novinarje in druge!), da za našo tribarvnico uporabljajo raje slovenski izraz ne pa hrvaškega »trobojnica«, kar nima prav nobene zveze s »tremi boji«! Kot večina Slovencev se tudi jaz ne strinjam z imenom »lipa« za morebitni slovenski državni denar. Zelo tuji pa so mi Hamurabijevi »vinerji», zamišljeni kot stotinke enote lipe. Vi-ner je čisto nemška beseda in v nemščini pomeni Dunajčana. Kot alternativo lipi imam že dolgo zamišljeno tudi ime morebitne nove slovenske valute. Ta nova valuta naj bi se po naših karantanskih knezih in ko-sezih imenovala - knezi, kot denarna enota in kosezi, kot stoti del kneza. Pri nas so v srednjem veku že bili prisotni beneški knezi (dukati), poznani pa so tudi dunajski dukati. Avtor tega prispevka sem do podrobnosti izpeljal »dizajn« kovanih knezov in kosezov, na njih sem PET KNEZOV Zadnja stran kovanca upodobil vse elemente slovenske državotvorno zgodovine. Sedaj se pogajam s celjsko zlatarno o morebitnem realiziranju mojih snovanj. Kovanec za pet knezov naj bi bil zlati cekin, kovanec za petdeset kosezov pa naj bi bil iz srebra. Ta serija spominskih kovancev naj bi pri Slovencih okrepila narodno zavest in ponovno prebudila naš zgodovinski spomin! Po drugi strani pa naj bi ta serija bila, kot prototip možnega bodočega slovenskega denarja... Jaka Peternel < GC 00 U 1/2 < on —> Z W C* O O Žnidarjevi iz Lesc, nagrajenci igre Podarim - dobim Avta se nismo nadejali Lesce, 4. februarja - Mara Žnidar, upokojena trgovka iz Lesc, je bila v tretjem žrebanju letošnje igre Podarim -dobim med srečnimi izžrebanci za glavne nagrade. Medtem ko so po televiziji gledali prenos žrebanja, je vnuk Anže zatrjeval, da že ne bo nosil pravkar vskladiščenega cementa iz garaže, če bodo slučajno zadeli avto. No, kako bo s tem, bodo še videli, toda Mara in mož Anton bosta sedaj prvič imela svoj avto! V ponedeljek smo bili eni od mnogih, ki so po žrebanju klicali Žnidarjeve z izrazi zadovoljstva ob njihovi sreči. Našo prošnjo za pogovor so vseeno prijazno sprejeli in nas povabili v Planinsko ulico 12 v Lescah. Tam smo spoznali srečno dobitnico Maro, 73-letno upokojenko, pa njenega moža Antona, ki sta nam zaupala nekaj zanimivosti iz svojega življenja. Ime ulice, kjer prebivajo Žnidarjevi, se kar poda Marini preteklosti. Njen oče, Jože Tor-kar, je bil namreč oskrbnik Aljaževega doma v Vratih pod Triglavom, kjer je tudi sama v mladosti preživljala vsa poletja in bila pozneje dobri dve desetletji strežnica. Po vojni se je posvetila otrokoma in družini, ko pa so se zaradi gradnje hiše povečali družinski izdatki, je sprejela ponudbo Murke iz Lesc, da jo sprejme za trgovko. Več kot desetletje je prodajala špecerijo in posodo, pred 16 leti pa se je upokojila. Tudi njen mož Anton, ki je bil mojster v elektrikarski delavnici jeseniške železarne, je že dolgo upokojenec. »V preteklosti sva se z ženo večkrat pogovarjala o tem,« priznava Anton Žnidar, »da bi bilo dobro imeti svoj avto. Teh zamisli nisva nikdar uresničila. Še celo vozniškega izpita nimava, ker sta naju po potrebi kam peljala sin ali hčerka. Sedaj sva prvič prišla do svojega avta, šoferja pa bomo že našli tudi med odraslimi vnuki!« Čeprav so Žnidarjevi že od vsega začetka sodelovali v nagradni igri Podarim - dobim, se niso nadejali kakšne velike nagrade, sploh pa ne avta. Vnuk je pri prejšnjem žrebanju zadel uro, a tokrat je bilo presenečenje popolno. Hip za Anžetovo izjavo, da ne bo zlagal cementa iz garaže, če izžrebajo za avto koga od njih, je Rifle bral Marin priimek. »Potlej nisem ničesar več niti videla niti slišala,« opisuje srečna dobitnica, ki še pove: »Za to žrebanje sva z možem poslala vsak po tri kartice. V igri sodelujeva predvsem zato, da bi pomagala našim smučarjem. Ponosna sva na njihove uspehe. Tekme si po televiziji rada ogledava tudi zato, ker sva sama veliko smučala in nama je smučanje še danes pri srcu. Žrebanja pa so tudi prijetno razvedrilo. Zanimivo je, da nam je prinesel srečo prav Franci Petek; z njegovo mamo namreč že dolgo skupaj pojeva pri cerkvenem zboru. Kot mi je danes po telefonu povedal Franci, je bilo na ta račun po žrebanju še veselo; ko je pojasnil mamino znanstvo, je Rifle pokazal svojo nadarjenost za petje cerkvenih napevov. Franci je še potrdil zadovoljstvo, da je nagrada spet prišla na Gorenjsko, kjer imajo tekmovalci veliko zvestih navijačev.« Po nedeljskem žrebanju pri Žnidarjevih niti ni bilo časa za mirno veselje v družinskem krogu. Do poznih ur so jih namreč klicali mnogi, da bi jim čestitali. Izgleda torej, da rek o zadrgnjenih Gorenjcih ne drži povsem! Sicer pa, tudi Žnidarjevi so eni tistih, ki privoščijo drugim vse dobro. Zanje je največja sreča, kot naglašajo, da je zdravje pri hiši in mir okrog nje, pohlepnost pa jim je bila v skromnem življenju vedno tuja. No, le to skromno željo smo še izvedeli, da bi bili enkrat radi med izbranci za izlet z Gorenjskim glasom, saj so že dolgo naročniki našega časopisa! # Stojan Saje O Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na FRANKOVO NASELJE 177 ŠK. LOKA ELEKTROMEHANIKA Tel.: (064) 632-002 SLOVENIJA 2 21.30 TUDI KONJE USTRELIJO, MAR NE? Film predstavlja del ameriške zgodovine, znamenita trideseta leta, ko so množice ljudi živele v pomanjkanju in obupu. V takih okoliščinah nastane prireditev plesni maraton, ki od nastopajočih zahteva nečloveške napore. Gloria je ena izmed nastopajočih, ki za vsako ceno poskuša preživeti. S trdimi besedami in grobim nastopom poskuša zavarovati predvsem samo sebe, ker je prepričana, da je to igra, v kateri bodo eni poraženci in drugi zmagovalci. Neizprosnost voditelja Rockvja, ki nepopustljivo in obsedeno vodi maraton, pripelje nastopajoče do popolne agonije. Igrajo: Jane Fonda, Michael Sar-razin, Susannah York, Gig Young 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.05 Hrvaško Zagorje 10.35 V hribih se dela dan... od gora k morju 11.10 Angleščina - Follovv me 11.35 Sedma steza 11.55 Osmi dan 14.20 Video strani 14.30 TV mozaik: Angleščina 14.50 Žarišče, ponovitev 15.20 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik. Šolska TV, ponovitev 17.45 Spored za otroke in mlade 17.45 Novinarske zgodbe: Črna kronika, češka nanizanka 17.55 Ex libris: Primorsko vinogradništvo in vinarstvo 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Daleč si prišla, Katie, kanadska nadaljevanka 20.55 Novosti založb 21.05 Vključujemo studio Maribor: »Toti pust« 22.00 TV dnevnik 22.25 Sova To ni služba za ženske, angleška nanizanka Mama Lucija, TV nadaljevanka 23.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 10.25 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki, 5 km (ž), prenos 11.50 Satelitski programi - poskusni prenosi 13.55 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah, smučarski skoki 90 m ekipno za kombinacijo, prenos 16.45 SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki, 5 km (ž), posnetek iz Val di Fiemma 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio 2 Koper 19.00 Naša pesem '90 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer 20.35 Sydney Pollack - Vsi filmi so osebni, nemški dokumentarni film 21.30 Tudi konje ustrelijo, mar ne?, ameriški film 23.35 Satelitski programi - poskusni prenosi 0.10 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Mali svet, oddaja za otroke 10.00 šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Neenaka kolesa 10.25 Vprašajte - odgovarjamo 10.40 Mali koncert na Pagu 11.10 Vučedolski osvajalci: Akropola na Donavi 11.40 Priče preteklosti: Livarji 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.15 Klasični vrt: Davorin Kempf 16.05 Video strani 16.20 Poročila 16.25 TV koledar 16.35 Mali svet, oddaja za otroke 17.05 Šolski program: Iskanje planike 17.35 Hrvaška danes 18.20 Blufonci, risana serija 18.45 Kulturna dediščina 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Zgodovinski sporazum o Jugoslaviji 22.00 Žrebanje lota 22.10 Deset zapovedi, poljski TV film 23.05 TV dnevnik 23.25 Poročila v angleščini 23.30 Kinoklub Evropa: Oče naš. španski film 1.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.45 Video strani 15.50 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.00 Semenj nečimrnosti, angleška nadaljevanka 17.00 Anno Domini, amer. nadaljevanka 18.00 Dober večer 18.10 Štirje vogali, ena krogla 19.00 Glasbeni vsakdan 19.30 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah: tek 5 km (ž), posnetek 20.00 Bedaki in konji, angleška humoristična nanizanka 22.00 Hodološki glasnik 22.15 Anno Domini, ameriška nadaljevanka 23.15 Poročila 23.35 Porotniki v senci, francoska na- TV KOPER 16.00 Šport 16.30 6. krog - šport iz zamejstva, ponovitev 17.30 Primorski regionalni program 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Celovečerni film 21.30 Justice, TVfilm 22.15 Žrebanje lota 22.20 TV dnevnik 22.30 Šport TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki nato, Doogie Hovvser 9.30 Angleščina 10 00 TVvšoli 10.30 Blef 12.15 Lena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.40 Takrat 13.45 Prekletstvo rožnatega panterja 15.35 Tudi hec mora biti 16.00 Am, dam, des 16.30 Mini atelje 16.55 MiniČVS 17.05 Degrassi Junior Migh 17.30 Mini reportaža 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John nato. Kdo nudi več 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Pust v Beljaku 22.15 Pogledi s strani 22.00 Shaft v Afriki 22.25 Zaključni ples 23.55 Casvsliki 0.00 Sestre v imenu ljubezni 0.50 Casvsliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.10 Šport 13.00 Šport v ponedeljek SP v nordijskih disciplinah - 5 km (ž) ESrfifcarski skoki za nordijsko kombinacijo 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Doogie Hovvser 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Casvsliki 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Skriti svetovi v Greenstreetu 118 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Casvsliki 22.25 SP v nordijskih disciplinah - Studio 22.55 Klub 2 nato Poročila EUROSPORT 66.00 Sky Nevvs Live/Newsline 7.00 D.J. Kat/Evrobika 9.00 Hitrostno drsanje, svetovni pokal, posnetek 9.30 Motošport 10.30 SP v nordijskih disciplinah, prenos - tek 5 km (ž) 12.30 SP v rokometu (ž), posnetek 13.30 Tenis, turnir za miške v Sydneyju, po-novuitev 15.30 Golf , turnir v Hong-kongu 16.30 Košarka, Evropksi pokal, posnetek 17.30 Akrobatsko smučanje, ponovitev 18.0 Nogomet, Španska liga 19.00 Denver Air Races 20.00 Lahka atletika, posnetek 21.00 Roko-borba/SP v nordijskih disciplinah/Judo/Golf SKT ONE 7.00 Dj Kat Shovv 9.45 Playabout and Mrs Peperport 10.10 Jackpot 10.30 Prihaja Lucy 11.00 Ti si na vrsti čl 1.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in nemirni 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.15 Loving 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat Shovv 18.0 Izgubljeni v vesolju 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 Nogomet 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 Volkodlak 0.00 Police Story MTV 7.00 Avvake on the VVildside 10.00 MTV v kinu 10.30 Video, s Paulom Kingom 14.00 Video, s Pip Dann 16.30 Yo! 17.00 Coca cola Report 17.15 Poročila 17.30 Greates hits: Blondie 18.30 MTV Prime 19.30 Dial MTV 20.00 Video, z Rayem Cokesom 22.30 MTV v kinu 23.00 Saturday night live: Steve Martin in Kinks 23.30 Coca cola report 23.45 Poročila 0.00 Greates hits 1.00 Video, s pip Dann 3.00 Nočni video 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 11.00 Danes smo izbrali - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa - Vleka ploha Na pustni torek, dne 12. 2. 1991, bomo ob 15. uri begunjski fantje in dekleta vlekli smreko. Veliko vode je že preteklo po Begunjščici in veliko časa je minilo odkar smo zadnjikrat vlekli smreko. Mnogo se jih je poročilo, toda od božiča do prepelnice smo ostali krepostni in nobeden se ni poročil. Tako smo se zbrali in bomo v nedeljo podrli smreko, jo okrasili in varovali noč in dan pred fantini iz okoliških vasi. Po starem običaju smemo smreko vleči samo fantje in dekleta, vlečemo in podiramo ter žagamo lahko samo ročno brez traktorjev, motornih žag in ostalih sodobnih pripomočkov. Poročeni smejo le šrangati in opazovati. V sprevodu bosta tudi ženin in nevesta, oblečena v narodno nošo. Pred njima pa se pelje na lojterneku ansambel, ki nam bo igral še pozno v noč na veselici v vaškem Gasilskem domu. Smreko nato prodamo najboljšemu ponudniku na licitaciji. Vabijo begunjski fantje in dekleta KINO 8 < - M U E ti H r/3 - on <—> Z UJ o o CENTER 12. februarja amer. fant. pust. film STRAŽAR ČASA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer trda erot. NEBEŠKE LISICE ob 18. in 20. uri ŽE-LEZAR Danes zaprto! RADOVUICA amer. grozlj. MEHUR MORILEC ob 20. uri BLED amer. pust. film PROKLETNIKI VOJNE ob 20. uri BRALCI SVETUJEJO: Veliko koristnih in dobrodošlih nasvetov Spet smo, spoštovani bralci, prejeli kopico vaših predlogov in mnenj, ki nam bodo dobrodošla pri snovanju naše nove petkove priloge na šestnajstih straneh. Vsem bomo seveda, tako kot smo vam bili obljubili, poslali lep nožek za rezanje naše priloge GL-16-AS. Vseh mnenj seveda ne moremo objaviti, se vam pa zanje zahvaljujemo. Veseli smo bili vseh, tudi predlogov Anice Tanko iz Kranja, ki predlaga več zanimivih rubrik: odkrivanje skritih naravnih znamenitosti na Gorenjskem, predstavitev starih lepotic, obnovljenih stavb, zbiranje receptov za preproste gorenjske jedi, predstavitev izdelovalcev uporabnih predmetov iz lesa, protja, blaga, pohvale za lepo urejene vaške in mestne predele, predstavitev posebnežev. Iz Kanade nam je pisala Ivanka Makse, ki je v Kanadi že 24 let, a naša zvesta naročnica. Mirjana Alič iz Preddvora si želi malo več filmskega sporeda,Angela Kuhar iz Podlubnika podlistka,Petra Jeglič pa med drugim pogreša ankete med ljudmi. Drago Jan iz Gorij bi rad, da je spored za kino na eni strani.Ivanka Udir iz z Besnice nam je svetovala podlistek, vesela pa bi bila rubrike za vrt in dom,Lucija Grašič iz Križ pa je bila še celo tako pozorna, da nas je opomnila, da smo znak pred mlajem narobe obrnili - pred mlajem mora biti C, pred polno luno pa D! • D. S. NAGRADNA IGRA Kaj je na sliki: V prejšnji nagradni igri smo vas spraševali, kaj je na sliki in vam prišepnili, da gre za del obleke. Dobili smo več kot 120 odgovorov, žal veliko nepravilnih. Ne, dragi reševalci, ni šlo ne za srajco in ne za pas ali del pasu kot tudi ne za nedrček. Pravilni odgovor: igla za kravato. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali Eda Tepina, Planina 16 iz Kranja, ki bo iglo dobil po pošti. Tudi tokrat objavljamo del skritega predmeta. Ker vemo, kako ste iznajdljivi, vam ne bomo povedali nič drugega kot to, da je na sliki dokaj uporaben predmet, ki se uporablja za sekanje. Odgovore pošljite do srede, 13. februarja, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (skriti predmet). Prosimo, da kupončke prilepite izključno na dopsnice. Zlatko pri Mikelnovih v Zalogu pri Cerkljah V nagradni igri Zlatko na domu je pri žrebu imela srečo Mojca Sodnik iz Zaloga pri Cerkljah 34. Po dveh neuspelih poizkusih smo našli Mikelnovo domačijo v Zalogu, otroci so nas veseli pričakali že na dvorišču, saj je bilo v času počitnic, Zlatkov obisk pa prava atrakcija in doživetje za večji del te vasi med Kranjem in Kamnikom. Presenečen sem bil nad tolikšnim obiskom, v hiši pa se je kar trlo vseh, ki so že željno pričakovali obisk pevca Zlatka Dobriča. Fotoreporter je moral zlesti kar na peč, da je v objektiv zajel prvih 18 ljudi, vendar sem ob zaključku ugotovil, da se jih je izmenjalo preko 30. »Presenečena sem bila, da sem izžrebana, v službi mi sploh niso verjeli. Mama se je ustrašila telegrama, ki je naja-vljal obisk in mi sporočila v službo - jaz sem pa takoj vedela za kaj gre...«, je vesela povedala 26-letna Mojca Sodnik, ki je zaposlena v laboratoriju Oljarice v Britofu. Njena otroka, 8-letna Sabina in 7-letni Janez, sta se učila pesmic, mož Ivan, ki večino časa snuje izboljšave kmetijskih strojev v delavnici, pa si je vzel torkovo popoldne prosto. Pri Mikelnu imajo srednje veliko kmetijo, nekaj gozda, v hlevu pa 12 glav živine; ata Andrej in mama Milka Kosmač sta vse že prej postorila, za to priložnost pa je mama spekla tudi krofe, piškote, pecivo. Prišli so sestra Malči z otroki, ki je pomagala pri strežbi, sosedje, znanci, tri Mojčine sodelavke - Ivanka iz Poženika, Irma iz Kranja in Ančka iz Vi- sokega. Zlatko se je podpisal na ovitke zadnje kasete, poklonil je fotografije in plakate s posvetilom. Otroci so najprej sramežljivo, potem pa vse bolj odločno zapeli Maričko, kasneje pa so dosti uglašeno odmevale še Lili, Ne joči Ančica, Nina... Nagrajenka je sedela ob Zlatku in ga spraševala o glasbeni karieri, potem pa se je moški del lotil aktualne prognoze hokejske tekme med Olimpijo in Jesenicami. Zlatko je stavil 6 : 2, Mojčin mož Ivan pa 5 : 4, čeprav bi raje videl, da bi zmagale Jesenice. Ko pišem ta zapis, vidim po končani tekmi, da je bil Zlatko bližje končnemu rezultatu 6 : 0. Sproščeno je pogovor prešel na športno društvo Zalog, ki vsako leto priredi maratonsko nogometno tekmo in tekmo med poročenimi in »ledik« fanti. Zlatko je obljubil sodelovanje v ekipi poročenih mož, saj je 10 let aktivno igral nogomet pri Olimpiji, Iliriji in Jezici, kot vratar. »Po glasbenih nastopih, kjer je veliko psihičnih obremenitev, je nogomet prava sprostitev,« je dejal. Pri veselih in gostoljubnih Mikelnovih v Zalogu pri Cerkljah je bilo prijetno. Izven planiranega časa se je obisk kar krepko podaljšal, ko sva pa odhajala, je iz hiše odmevala Zlatkova prva usšenica Ne odhajaj kar malo simbolično. Vendar bo fant tam prisoten skozi svoje melodije in teden dni tudi skozi TV nadaljevanko. Gostiteljem je posodil namreč video kaseto s filmom Utonilo je sonce, kjer je igral Kukavičjega Mihca... Drago Papler Moj naslov Odgovor Romana pri vas doma V prejšnji nagradni igri smo vas spraševali, katere pesmice so na najnovejši kaseti priljubljene pevke Romane Krajnčan iz Kranja. Dobili smo veliko pravilnih odgovorov od vas, dragi otroci ki Romanine pesmice radi poslušate in pojete. Žreb je bil naklonjen Mateju in Anžetu Svoljšak iz Suške ceste 15 v Skofji Loki. Matej in Anže sta pravilno odgovorila, da so na kaseti pesmice Kavbojska, Polžja dirka, Rojstni dan. Travniški tango. Za nagrado ju bo obiskala Romana Krajnčan na domu, tako, da jo bosta Matej in Anže tudi osebno spoznala. Mateja in Anžeta bomo obvestili, kdaj bomo prišli na obisk, o njem pa poročali v eni naših prihodnjih prilog. • D. S. I. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Živžav 9.50 Božo Šprajc: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, TV nadaljevanka 10.50 Daleč si prišla, Katie, kanadska nadaljevanka 14.50 Video strani 15.00 Žarišče 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik 17.05 Memento mori, TV film (čb) 17.20 Drežniški pustovi, dokumentarna oddaja 17.45 EP video strani 17.50 Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Bagdad cafe, nemški film 21.35 Fluid: The Dubliners, zabavno-glasbena oddaja HTV 22.20 TV dnevnik 22.45 Sova Alf, ameriška nanizanka Mama Lucija, TV nadaljevanka Veliki fotografi, italijanska dokumentarna serija 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 9.55 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki, 3 x 10 km (m) za kombinacijo, prenos 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.45 SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki, 3 x 10 km (m) za kombinacijo, posnetek iz Val di Fiemma 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna ruleta 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Metropolitanska opera 22.20 Mednarodno delavsko gibanje: Do oktobra, dokumentarna oddaja 23.40 Svet poroča 0.25 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV Koledar 9.30 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 TV vrtec: Zakaj?, Zakaj? 10.25 Iskanje planike 10.55 Reka Neretva 11.25 Moje telo, francoska risana serija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.10 Zabava vas skupina Đavoli 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 17.05 Šolski program: OD Polisa do Municipij 17.35 Hrvaška danes 18.20 Blufonci, risana serija 18.45 Lepa naša: Krapina 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Velika jeza, ameriški film 21.45 TV dnevnik 22.05 Poročila v angleščini 22.10 Spomin na XX stoletje: Milovan Đilas 22.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.55 Video strani 16.00 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.10 Bedaki in konji 17.00 Anno Domini 18.00 Dober večer 18.10 Urbsfobija.TVigra 19.30 Glasbeni vsakdan 19.40 Orson in prijatelji, risana serija 19.50 Zgodba za lahko noč 20.00 Vaterpolo za super pokal: Partizan - Mladost Conong, prenos 21.00 Petdeset plus 22.00 Norčije, britanska humoristična serija 23.00 Anno Domini, ameriška nadaljevanka 0.00 Poročila TV KOPER 16.00 Šport 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 21.00 Dokumentarna oddaja 20.30 Družina Smith, TV film 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 Justice. TV film 22.15 TV dnevnik 22.25 Šport TV AVSTRIJA 1 9.00 9.30 10.00 10.30 12.10 13.00 13.10 13.40 15.35 15.35 16.00 16.25 16.55 17.05 17.30 17.55 18.00 19.30 19.45 20.15 22.45 0.20 0.25 0.45 Poročila - nato, Doogie Hovvser Francoščina TV v šoli Nosi breme svojega brata Reportaža iz inozemstva Čas v sliki Mi Plinska luč Duckove pripovedke Pripovedke Donalda Ducka Strahovi Glasbena delavnica Mini ČVS Kot pes in mačka Mini klub Yakari Pepelnična sreda umetnikov -nato Kdo nudi več? - nato ORF danes Čas v sliki Smrt - moje življenje Bernadettina pesem Utopiti se je prepovedano čas v sliki Kladivo Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 19.30 Casvsliki 20.15 Argumenti 21.45 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport 22.55 Duhovnik, denar in I.R.A. 23.40 Gustav Mahler - Otroške žalo- stinke 0.05 Čas v sliki EUROSPORT 6.00 Sky News/Newslinw 7.00 D J. Kat shovv/Evrobika 9.00 Akrobatsko smučanje/Darts 10.00 SP v nordijskih disciplinah - Štafeta 3 x 10 km za nordijsko kombinacijo 12.30 SP v rokometu (ž), posnetek 13.30 Tenis, Svdnev, ponovitev 15.30 Golf, Turnir v Hongkongu 16.30 US College Ba-sket bali, ponovitev 17.30 SP v artisti-ki, ponovitev 18.00 SP v dviganju uteži, ponovitev 18.30 Poročila 20.00 Smučanje / Boks 22.00 Sp v nordijskih disciplinah, vrhunci 23.0 Akrobatsko smučanje 23.30 SP v bobu/ Golf 7.00 Awake on the VVildside 10.00 MTV v kinu 10.30 Video, s Paulom Kingom 14.00 Video, s Pip Dann 16.30 Yol 17.00 Coca cola report 17.15 Poročila 17.30 Greates Hits: Kraftvverk 18.30 MTV Prime 19.30 Dial MTV 20.00 Video, z Ravem Cokesom 22.30 MTV v kinu 23.00 Saturday night live: Debra vVinger in Eric Clapton 23.30 Coca cola report 23.45 Poročila 0.00 Greates Hits 1.00 Video, s Pip Dann 3.00 Nočni video RTL PLUS 6.00 Radio Evropa, jutranji program 9.25 Poročna noč pred pričami, ameriška komedija 11.00 Ponovitve 12.30 Oddelek M, serija 13.00 Nihče ni popoln, 1. del ameriške serije 13.20 Kalifornijski klan 14.05 Springfieldova zgodba 14.50 Divja roža, serija 15.30 Neto 15.50 Chips, Vzorni učenec 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Stertaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, 2 del 18.45 Poročila 19.15 Narodnozabavni napevi, z Mati-anno in Michaelom 20.15 Gottschalk, shovv s Thomasom Gottschalkom SLOVENIJA 1 20.05 BAGDAD CAFE Bagdad Cafe je nemški film, film predvsem Jasmine Munchgstett-ner kot se imenuje glavna junakinja. Na potovanju po Združenih državah Amerike se spre z možem, ki se odpelje naprej. Jasmine ostane sama, s svojo prtljago. Utrujena se ustavi v bližnjem lokalu, ob katerem stoji tudi motel. Oboje je zanikrno, čeprav ju upravlja energična, temperamentna Brenda. Tako debela Nemka Jasmine kot suha črnka Brenda imata podobno usodo -sprli sta se z možema. Sprva gleda Brenda na debelo gostjo zelo nezauplivo; begajo jo njene stvari; še zlasti se razjezi, ko ji Jasmine pospravi pisarno. Toda naj so razlike med ženskama še tako vidne, simpatična, potrpežljiva, odločna, pozorna, domiselna gospa Jasmine Miinchgstettner počasi, a zanesljivo osvaja simpatije peščice ljudi, ki posedajo in delajo v lokalu. 21.15 Manekenka in vohljač, Voljni duh 22.10 TV Stern magazin vodi Giinter Jauch 22.55 Smrtonosna ženska, ameriški akcijski film 025 Morilec z gradu Menlift, italinasko-angle-ška grozljivka 1.45 Aerobika SKY ONE 7.00 DJ Kat Shovv 9.40 Plavabout and Mrs Peperpot 10.30 Prihaja Lucy 11.00 Ti si na vrsti 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in nemirni 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.15 Loving 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat Shovv 18.00 Izgubljeni v vesolju 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 The secret Video Shovv 21.00 Alien Nation 22.00 Equal Justice 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 Avtošto-par 0.00 Mike Hammer i. radio zna 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Glasbeni gost "v živo" - 18.00 - BOOM - 19.00 - Odpoved programa 18 30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes Tovarna obutve "Peko" Tržič objavlja v obratu družbene prehrane dela in naloge NATAKAR V RESTAVRACIJI Pogoji: - natakar in 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih - izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni - poskusno delo 3 mesece Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve "Peko" Tržič, Ste marie aux Mineš 5. < X < X w Oh < mi <—« U en <—> Z w X o o GLASBENA SREDA NA RADIU ZIR1 KINO 13. februarja as < ce u F a. C/) < —1 O 2 Z o o S HENCKOM POGOVOR V ŽIVO Ansambel Henčka Burkata letos praznuje srebrni jubilej, 25. letnico delovanja. Med občinstvom pa je postal poznan in nadvse priljubljen s spremembo zasedbe in kompozicijo skladatelja Bertija Rodoška, ki je nekako združil domačo glasbo z zabavno in ustvaril skupaj s Henčkom Burkatom po zvenu povsem novo glasbo. Belokranjske noše so dolenjski muzikantje zamenjali za bele hlače in zelene srajce, ustvarili pa vrsto uspešnic, ki so jih sprejeli poslušalci za zabavo in sprostitev. Ansambel je izdal 24 plošč in kaset, v sam vrh slovenske popularnosti pa so ga uvrstile domače viže na meji med domačo in zabavno glasbo s pro-jetki Metliška črnina, Polka, Valček, Ročk n'roll, Boogie-wo-gie, Zeleni možici, Lepa mora bit', Soncu naproti... Za prodajno uspešnost je Henček prejel platinasto ploščo, pet zlatih plošč in štiri srebrne plošče. Zadnja kaseta z naslovom Očetova navadica je bila v enem mesecu prodana pri ZKP RTV Slovenija že v srebrni nakladi. Muzikant, ki igra na diatoni-čno harmoniko ustvarja viže, ki gredo hitro v uho... Zasedbo je Henček Burkat bo odgovarjal na vaša vprašanja v živo po telefonu 691-214! z zadnjim projektom nekoliko spremenil... Naj bo dovolj uvodnih podatkov, več o Henčkovem ansamblu in novih vižah boste pa lahko zvedeli, v sredo, 13. februarja, med 17.30 in 19. uro na valovih Radia Žiri -UKV 98,2 MHz (za Žiri in Poljansko dolino), na 91,2 MHz (za Škofjo Loko in širšo Gorenjsko) ter na 96,4 MHz (za Selško dolino). Gost oddaje V ritmu valčka in polke bo vodja ansambla Henček Burkat, po telefonski številki 691-214 pa se boste z njim lahko pogovorili neposredno z vključitvijo v oddajo in predlagali izbor glasbe. Drago Papler AVTO ŠOLA GOLF PODJETJE ZA USPOSABLJANJE VOZNIKOV KRANJ d.o.o. KRANJ, PLANINA 3 ŽELITE HITRO IN POCENI OPRAVITI VOZNIŠKI IZPIT? Pri nas se tečaj iz cestno prometnih predpisov prične že 18.2.1991. Tečaj je BREZPLAČEN. Takoj po opravljenem tečaju lahko pričnete s praktično vožnjo. ZA NAŠE KANDIDATE VSE NA ENEM MESTU: - Organiziramo tečaj CPP - Organiziramo tečaj prve pomoči - Organiziramo zdravniške preglede - Ponovno usposabljanje za voznike, ki imajo že opravljen vozniški izpit - Usposabljanje za vožnjo s prikolico ter še veliko več v PC Planina 3 na AVTO ŠOLI GOLF BGS Cena praktične vožnje je 150,00 din. Za študente in dijake pa je cena 140,00 din. Prijave ter vse informacije dobite na AVTO ŠOLI GOLF, Planina 3 ali po tel. 34-767 in sicer od 9 do 10.30 in pop. od 16 do 19 ure. VIDEOTEKA PALMA Pajerjeva 3, 64208 Šenčur_ CENTER amer. vojni let. film MEMPHIS BELLE ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. NEBEŠKE LISICE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. krim. film EKSEKUTOR ob 18. in 20. uri DUPLICA prem. amer. znan. fant. akcij, film POPOLNI SPOMIN ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film DNEVI GRMENJA RADOVLJICA nem zab. film BAGDAD CAFE ob 20. uri BLED amer. grozlj. MEHUR MORILEC ob 20. uri SMU... SMU... SMUČAJMO Zeleno, belo, pa spet zeleno Begunje - Ker velika smučišča po Gorenjskem več ali manj že poznate, se nama je zazdelo, da ne bi bilo napak, če vam tokrat predstaviva enega izmed manjših smučišč, tistih z eno ali dvema vlečnicama, prav toliko progami in temu primerno s precej cenejšimi dnevnimi kartami. Ce pa je to smučišče sredi zelenih bregov, vzdrževano s snežnimi topovi in je v Begunjah in se imenuje Krpin, je razlog za objavo spodnjih vrstic še bolj trden. Žal je s kažipoti, ki bi vas rini kakih 40 metrov. Smučišče usmerjali oziroma vam dali vedeti, da v Begunjah obstaja smučišče Krpin, bolj slabo. Prvič lahko ob cesti preberemo o Krpinu šele v Begunjah samih. Pa ne, da so tisti, ki upravljajo smučišče, preveč pozabljivi. Imeli so že reklamne napise ob cesti, enega v Podbrezjah, drugega pri cestnem odcepu v Podvinu, a kaj, ko so šli nekomu v nos, pa jih je snel. Ampak midva z Jurkom sva se že znašla, razumljivo, saj sva od Glasa. Ob prvem pogledu na smučišče se nama je v oblačku nad glavo pojavil vprašaj. Ooops. Vlečnica, ob njej belina smučarske proge, par deset metrov naokoli pa vse zeleno. Snežni topovi so "krivci", da smučišče obratuje. Vsak večer jih okrog desete ure postavijo po smučišču, včasih dva, tri, največkrat pa kar osem in ko jih ob pol deveti zjutraj izklopijo je na terenih kakih 20 centimetrov novega snega. Še nekaj podatkov o samem smučišču. Edina vlečnica je dolga 400 m in na uro prepelje 450 smučarjev, ob njej pa se razprostira smučišče v ši- obratuje od 9.00 do 18.00 ure, pol ure pozneje pa prižgejo reflektorje in začne se nočna smuka, ki traja do 21.00 ure. Proga ob vlečnici je srednje težka, zato je poleg običajnih rekreativ-cev, na smučišču največ otrok. Med počitnicami je v organizaciji TVD partizan Begunje in ZKO Radovljica za otroke pripravljen tudi tečaj s tekmovanjem na koncu. Še cene: dnevna karta velja 100 dinarjev, poldnevna in karta za nočno smuko pa pol manj. Kar se tiče gostinske ponudbe na smučišču je glede na majhnost le tega bolj "švoh", saj je ob vznožju žičnice le bife, v katerem nudijo hot dog, tople sendviče in podobne zadeve ter pijačo, nekaj sto metrov stran od smučišča, v Begunjah, pa sta že znani gostilni Avsenik in Tavčar. "Če bo mraz, kot je sedaj, pa dovolj vlage v zraku, bodo tudi topovi delali in ni hudič, da ne bi tudi v marcu kakšen dan smučali v Krpinu," pravijo skrbniki smučišča. In spodaj podpisana praviva ja. • igor & jurko J. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka 9.25 Da ne bi bolelo: Učne težave našega šolarja 9.55 Ravnotežja - politika: Ekonomija 10.30 Muzzv, angleščina za najmlajše 10.45 Slovenci v zamejstvu 11.15 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 14.30 Video strani 14.40 TV Mozaik: Muzzv, ponovitev 15.00 Slovenci v zamejstvu 15.30 Žarišče, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev šolska TV 17.05 Učne težave našega šolarja 17.35 Ravnotežja - politika: Ekonomija 18.10 Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade, Zbis: Uganke med nitkami 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.19 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Simenon, TV nanizanka 21.05 Tednik 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Mama Lucija, TV nadaljevanka 23.40 SP v nordijskih disciplinah, smučarski skoki 90 m, posnetek iz Val di Fiemma 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 10.25 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki: 4 x 5 km (ž), prenos 12.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 14.25 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah, smučarski skoki 90 m, prenos 17.30 Regionalni program TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Zdaj pa po Slovensko: Ponesti sebe k drugim, izobraževalna ' oddaja 20.55 Mali koncert: L. Dimkarovski, trobenta, V. Stefanovski, klavir 21.10 Svet na zaslonu 21.40 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«, M. Kmecl: Friderik z Veroniko ali danes Jirof celjski in nikdar več MGL) 23.10 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.40 Yutel, eksperimentalni program 1, PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Jelenko, serija za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Pesmi in zgodbe za vas. Govoreči Trst 10.20 Premisli in naredi sam 10.35 Alternativni viri energije 10.55 Živali iz daljnih krajev 11.15 Živimo z glasbo: Zadružniška himna 11.30 Nemščina - Alles gute 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 14.55 Hrvaški pisatelji na TV ekranu: Ivan Goran Kovačič: Zrelostni izpit 16.05 Video strani 16.20 Poročila 16.25 TV koledar 16.35 Jelenko, serija za otroke 17.05 Gozdovi, kanadski poljudnoznanstveni film 17.35 Hrvaška danes 18.20 Blufonci, risana serija 18.45 Zaščitena narava: Dubrovniški vrtovi 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Poročila v angleščini 22.45 Portret Borisa Papandopula 23.45 Poročila 18.00 Mi 18.30 Doktor John Trapper, serija 19.22 Znanje danes 19.30 Casvsliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Musikantenstandl, Kari molk 21.50 Pogledi s strani 22.00 Videoteka: Magrebinske zgodbe, Zgodba o italijanski renesansi 23.00 Tereza, ameriški film 1951 0.40 Casvsliki TV HRVAŠKA 2 13.10 Video strani 13.15 Dober dan Spregledali ste - poglejte 13.25 Norčije, ponovitev 14.25 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah: Skoki (90 m), prenos 17.15 Anno Domini 18.15 Dober večer 18.25 Igre na ledu 19.15 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah: 4x5 km, posnetek 19. 55 Split: Košarka za pokal evropskih prvakov: pop 84 - Cadbu-ry's Boost, prenos 21.30 Šaljivi hišni video 22.00 Tudi to je moje življenje 23.10 Anno Domini, zadnji del ameriške nadaljevanke 0.10 Poročila 0.30 Splošna praksa, 2/26. del avstralske nanizanke TV KOPER 16.00 športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 19.50 Aktualna tema 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.30 Justice, serija 22.15 TV dnevnik 22.25 Šport TV AVSTRIJA 1 9.00 9.30 10.00 10.30 12.15 13.00 13.10 13.25 15.30 16.00 16.20 16.55 17.05 17.30 17.55 Poročila in Doogie Hovvser, ponovitev Zemlja in ljudje Šolska TV Argumenti Klub za seniorje, ponovitev Poročila Sadeži zemlje Drugo poglavje, ameriški film, 1980 Otroški program Am, dam, des Uspešnice in napotki Mini ČVS Curiosity shovv, zabavna in poučna znanstvena oddaja za otroke Mini leksikon Yakari TV AVSTRIJA 2 8.30 10.25 14.25 17.15 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.05 22.00 22.25 22.55 Vremenska propaganda Šport SP v nordijskih disciplinah - 4 x 5 km (ž) SP v nordijskih disciplinah - Smučarski skoki - 120 m Skupaj smo močni Doogie Hovvser, serija VVurlitzer Lokalni program Čas v sliki Vreme Šport Domače reportaže Spektrum Čas v sliki Šport Klub 2 Poročila EUROSPORT 6.00 Sky Nevvs Live/Newsline 7.00 D.J. Kat/Evrobika 9.00 Akrobatsko smučanje/Darts, ponovitev 10.00 S P v nordijskih disciplinah, prenos - štafeta 4 x 5 km (ž) 12.00 Evrobika, ponovitev 12.30 SP v rokometu (ž), posnetek 13.30 Tenis, Sydney, posnetek 14.30 SP v nordijskih disciplinah, Smučarski skoki 17.00 Smučanje/ Motošport 19.00 Tenis, Becker - Iva-niševič, posnetek 21.00 Lahka atletika, vrhunci dvoranskega tekmovanja v Madridu 22.00 SP v nordijskih disciplinah, vrhunci 22.30 Nogomet, španska liga 23.00 SP v nordijskih di-sciplinah/Rokoborba/Golf SKY ONE 7.00 DJ Kat Shovv 9.40 Playabout in gospa Peperpot 10.30 Prihaja Lucy 11.00 Ti si na vrsti 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.15 Loving 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat Shovv 18.00 Izgubljeni v vesolju 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 In living Color 21.00 Simpsonovi 21.30 Krila 22.00 VVise-guy 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 Nočno sodišče 0.00 Outer Li-mits SEX SHOP VIDEOTEKA TEL 064/81296 JESENICE, Titova 18 a NOVO PRVI NA GORENJSKEM SLOVENIJA 2 21.40 FRIDERIK Z VERONIKO ALI DANES GROF CELJSKI IN NIKDAR VEČ Nesrečna usoda Veronike Dese-niške je poleg Lepe Vide in Mlade Brede eden najpogosteje uporabljenih motivov slovenskega leposlovja. Pisatelji in dramatiki so Veroniko v okviru tematike Celjskih grofov obravnavali na različne načine ter motiv v zgo-dovinsko-leposlovnem smislu praktično izčrpali. Dramatik Matjaž Kmecl pa je to znano tematiko osvetlil z novega zornega kota. Kmecla ne zanimajo socialne razlike, vprašanje razrednega boja ali problem nacionalnosti. Celjski mit je v tej ironični tragediji postavljen v ozek krog intime, kjer se odvija igra oblasti, ljubezni in smrti. Delo so na televiziji posneli leta 1980, režiral ga je Žarko Petan (TV realizacija Mirč Kragelj). Nastopili so: Dare Ulaga, Jožica Av-belj in Zlatko Šugman. RoBteb IMEWS DISPLAY v centru Kranja Naročila tel.: 35-534 MTV 7.00 Avvake on the VVildside 10.00 MTV v kinu 10.30 Video, s Paulom Kingom 14.00 Video, s Pip Dann 16.30 Yol 17.00 Coca cola report 17.15 Poročila 17.30 Greates Hits: Georg Mic-hael 18.30 MTV Prime 19.30 Dial MTV 20.00 Video, z Rayem Cokesom 21.30 MTV v kinu 23.00 Saturdav night live 23.30 Coca cola report 23.45 Poročila 0.00 Greates Hits 1.00 Video, s Pip Dann 3.00 Nočni video RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.20 Džungla v razredu, ameriški film 11.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M, serija 13.00 Dirty Dancing, 1/13 del ameriške serije, igrata: Patrick Cassi-dy, Melora Hardin 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja roža, tele-novela 15.38 Neto 15.50 Buck James, igra Dennis VVeaeavver 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je prava 17.45 Stern-taler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 poročila 19.15 21 jump street, serija 20.15 Happy-end v septembru, ameriška komedija, Charlie Sheen 0.10 Bloody Pom poms - Krvava počitniška kolonija, smeriška grozljivka 1.36 Aerobika \kino 14. februarja \ 0\ 0\ OS < — OS CQ W u. H a, -1 >—> W O O CENTER amer. vojno let. film MEMHIS BELLE ob 16., 18. in 20. uri STOR-ŽIČ amer. akcij. pust. film HRABRI VIKING ERIK ob 18. in 20. uri ŽELE-ZAR amer. akcij. krim. film EKSEKUTOR ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. znan. fant. akcij, film POPOLNI SPOMIN ob 20. uri TRŽIČ Zvone Šeruga: DRUGAČNE ZVEZDE ob 18. uri RADOVLJICA amer akcij, film COCOON ob 20. uri BLED nam. zab. film BNAGDAD CAFE ob 20. uri BOHINJ amer. grozlj. MEHUR MORILEC ob 20. uri BIORTTEM I * 10 1112 13 14 15 1« 17 111» 70 21 22 23 24 25 26 27 2» 1 2 3 4 5 t 7 8 » 10 M 12 13 2 mi Predsednik kranjskega izvršnega sveta Vladimir Mohorič Nadaljujemo z objavo biorit-mov znanih Gorenjcev, tokrat smo se »spustili«v izvršnike. Danes je na vrsti kranjski predsednik izvršnega sveta Vladimir Mohorič. Gospod Mohorič, izdelali smo vam bioritem za čas od danes, petka, do 13. marca. Na današnji dan živite že 23.282 dni, krivulja inteligenčnega, čustvenega in fizičnega cikla pa kaže naslednje vzpone in padce. Najslabša bo fizična, čustvena in inteligenčna kondicija tam okoli 15. do 18. februarja, največja moč pa se obeta ob koncu februarja in nadaljuje prve dni marca. Sicer pa stvar v tem obodbju ne bo kritična, kajti nikoli vam vse tri krivulje hkrati ne prečkajo ničelno opcijo. Zatorej! Ze tako dovolj modri, umirjeni gospod Mohorič bo še najbolj pomirjevalno vplival na kakšne razborite poslance v občinski skupščini v zadnjih dneh februarja in v začetku marca. Glede na to, da je v kranjski skupščini ponavadi hudo burno, se priporoča, da se v teh dneh skličejo vsi zbori, da vsaj eden zastavi modro besedo in se ne spušča v brezmejne strankarske rokoborbe, tako značilne za Kranj in še za kakšno gorenjsko mestece... • D. VOLNA & PLETENINE Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4 tel.: 064/35-440 #D \jubtianska banka GORENJCinBANKA FORMUUtrhPRIHRAMKA IMETNIKI TEKOČEGA RAČUNA Ena od prednosti tekočega računa je tudi mesečni obračun in pripis obresti. Gre za pripis obresti na pozivitno in negativno (dovoljeno in nedovoljeno) stanje. Za razliko med obrestmi od pozitivnega in negativnega stanja se bo vaše stanje na tekočem računu zvišalo oz. zmanjšalo. Za mesec januar boste izpisek z obračunanimi in pripisanimi obrestmi prejeli po 8. februarju. Gorenjska banka d. d.r Kranj RJAVINA d.o.o. Kranj Moše Pijade 7 Razpisna komisija pri delovni organizaciji Rjavina Kranj razpisuje delo KOMERCIALNEGA PREDSTAVNIKA ZA OBMOČJE GORENJSKE Pogoji: srednja šola ekonomske ali komercialne smeri s 3-le-tnimi delovnimi izkušnjami s področja prodaje OVS, z lastnim prevozom in telefonom. Poskusna doba 3 mesece. Prijave sprejema razpisna komisija 15 dni od objave razpisa. Pisne odgovore boste dobili v roku 30 dni. POROČILI SO SE: V Kranju: Barbka Lebar in Ivan Gašpar iz Britofa; Maja Kopač in Marko Lončar iz Voklega; Sabina Rozman in Ljubo Kopač iz Kranja; Darja Bajt in Andrej Podjed iz Srednje vasi pri Šenčurju; Tatjana Guzelj - Cenčič in Roman Cenčič iz Dolenje vasi; Helena Resnik in Drago Benedičič z Mlake pri Kranju. Čestitamo! sHtlZBIRO NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 J9 i 10 11 12 13 14 Izpolnjeni nagradni kupon z vpisano rešitvijo (podjetje, ki je pokrovitelj križanke!) pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri nagradnem žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 14. februarja 1991, do 8. ure Ne pozabite na svoj naslov, ko pošljete nagradni kupon! Za objavljeno križanko v današnji prilogi Gorenjskega glasa razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada 1500 din v bonih za nakup v poslovalnicah Mercator Izbire 2. nagrada 800 din v bonih za nakup v poslovalnicah Mercator Izbire 3. - 5. nagrada - paketi Mercator Izbire v vrednosti po 500 din 6. - 8. praktična darila Gorenjskega glasa V uredništvo Gorenjskega glasa smo prejeli 1690 rešitev križanke, (nekatere tudi nepravilne npr. namesto pristava - prehrana), katere pokrovitelj je bila DELIKATESA CEKAR BLED PRISTAVA, kar je tudi pravilno geslo v križanki. Komisija v sestavi - Stanko Logar in Franc Mihelič (bralca Glasa) in Tomaž Gruden (Glas) - je izžrebala naslednje nagrajence: 1. Marija Dornik, Tomšičeva 101, 64270 Jesenice 2. Nina Volčič, Jezerska c. 102, 64000 Kranj 3. Marika Potočnik, Koprivnik 30, 64225 Sovodenj 4. Damjan Kuhar, Staneta Rozmana 4, 64000 Kranj 5. Ana Kolenko, Praše 43, 64211 Mavčiče 6. Ivan Peklenk, Stara cesta 6, 64000 Kranj 7. Stane Vehovec, Prebačevo 43, 64000 Kranj 8. Francka Langerholc, Podlubnik 153, 64220 Škofja Loka Prvi trije izžrebanci lahko dvignejo nagrade v Delikatesi Cekar v Pristavi na Bledu, ostali pa na upravi časopisa, Cesta JLA 14 v Kranju. Vsem nagrajencem čestitamo, ostalim pa želimo več sreče prihod-jič! MESTO V SEVERNI ITALIJI ODTISI STOPINJ V SNEGU VULKAN NA HAVAJIH IMAUNAI ORGANIZACIJA ZDRU ZENIH NARODOV OZNAKA ZA NEZNANCA NAJV. OTOK MALIH SUNDSKIH OTOKOV REČICA. KI TEČE SKOZI ME'iC-EŠ AMERIŠKA FILMSKA DRUŽBA tu*!** FILMSKI IGRALEC C0NNERY SL ŠAHIST (VASJAI IGOR DEKLEVA 3ESTANB DLAKOCEPSKI URADNIK ŽOGA Z i-GRIŠČA PRI NOGOMETU (0UTJ MODRA BAR VA ZA BARVANJE PORCELANA KOTNA MERA V MATEMA- i: AVTOR KRIŽANKE R NOĆ ZNA ŽIVAL BOG SMRTI VMKBN MIT0LOG 4* VAŽNO ŽIVILO VOJNE VRSTA NAGLASA. 0STRIVEC TOVARNA AVTOMOB SARAJEVO IZGINJE-NJE IZGINITEV PESNICA SKERL NEM ZDRAVNIK. KI JE ODKRIL BACIL TBC ANGL. GLASBENIK BRIAN MESTO POD vEieaTOM BREZVETRNC OBMOČJE OB EKVATORJU SILA. POTREBA STISKA VELET0K V ŠPANU SPOLNI NAGON MESTO V ZAHODNI ROMUNU! JUNAKINJA •VISOŠKE KRONIKE' FRANC PISATELJ ■SADIZEM i NEKDANJI TURŠKI EDEN NAJSTAREJŠIH LATINSKIH PESNIKOV PRAVLJIČNO BITJE GREGOR MAČEK NEKD TURŠ Kl VELIKAŠ ITAU) MESTO V pemomu ZVIŠANA NOTA V OREL IZ GERUAN MITOLOG < < oi oo w b 00 On < -J O on Z UJ Oi O O 8. februarja 1991 jgg Mencinger Slikar Marjan Belec SNOVANJA 19. STRAN »IEHGLAS Nova pesnikova podoba Kranj - Dr. France Prešeren je bil preskromen da b^n^^ mtret pri takratnem modnem ^^J^^^Z njegovi * Pesnikovo podobo so slikarji mrti. Nastala je cela vrsta portretov F^ce^^^edno zno-steina do Jakca in množice drugih Pesnikovaizotop* vedno va nastaja tudi danes. Pred kratkim je podobo V^l^J^\likar olju na platnu in v naravni velikosti naslikal tudi kranjsKi Marjan Belec. Portretiranja Franceta Prešer-"° se ne lotevate prvič. Toda Petkrat ste se odločili naslikati Pesnika na veliko platno in to v travni velikosti. Zakaj? prešerna sem res že nakaj-"at naslikal, vendar so bile ^ podobe manjšega formata. °ve od podob sta tudi v Gorskem muzeju. Vedno me )e tudi jezilo, da so politiki ...^ j>Podobljeni na ogromnih sli- <* *ah> pa naj je šlo za po- y ^jQrJan Belec je bil rojen 1918. leta v Ljubljani. Pred vojno je bil °n umetniškega društva Gruda. Leta 1938 je bil sprejet na Kadentijo za likovno umetnost v Zagrebu, vendar je moral za-gmotnih razmer študij opustiti. Med vojno je bil sodelavec ohrČans^e Sfafične tehnike (TKO). Po vojni je dokončal šolo za ''kovanje v Ljubljani (profesorji Nikolaj Omerza, Maksim Se-V' Zoran Didek). Dolga leta je poučeval likovno vzgojo na j'Mnazjji in na slikarsko-pleskarski šoli v Kranju. Samostojno f rQzstavljal v Kranju, Velenju, na Jesenicah, v Ljubljani, Trži-w "i Radovljici. Leta 1988je razstavljal skupaj s skupino absol-entov Akademije za likovno umetnost v Zagrebu in člani Grude v Saleriji Commerce v Ljubljani. membne ali manj pomembne ljudi, Prešerna pa smo vseskozi srečevali na karseda majhnih slikah. Mož je bil za nas velik, pa naj bo še na podobi tak." Kako, da ste se sploh lotili nove podobe pesnika? "Vseskozi me je vznemirjala njegovo podoba, prav obsc-dalo me je najti pot do njegove fizične podobe. Kot osno- vo sem vzel Goldensteinov portret, si pomagal z opisi sodobnikov, kot jih je zapisal Slodnjak, duhovno podobo potrteta pa sem seveda naslikal tako kot sam razumem pesnika in njegovo delo." S slikanjem pesnikovega portreta ste se ukvarjali skoraj celo leto. Ste s sliko zadovoljni? "Slika je bila dokončana decembra lani, kasneje sem popravljal le še nekaj malenkosti. Zame je zdaj konec neke pustolovščine, saj je iskanje pesnikove podobe resnično prava pustolovščina. Podaš se v neznano. Kaj bo iz tega? Pesnika sem upodobil v enostavni, preprosti drži, ko se obrača s sklenjenimi rokami in s knjigo poezij h gledalcu ali k slovenskemu avditoriju, če hočete. Za preprosto meščansko suknjo sem izbral tople barve, ki se ločijo od hladnega modrega ozadja. Velikega duha tega velikega človeka takratni čas ni razumel, ni ga sprejel. Poskusil sem upodobiti tega žarečega duha, to močno osebnost, kot jo lahko vidi slikar iz devetdesetih let. Če sem zadovoljen? Zadovoljen sem s sliko. Ne pa s podobo, že razmišljam o novi sliki Prešerna, malo drugačni seveda." Foto: Gorazd Šinik Marijan Belec pojmuje portretno upodobitev pesnika kot klasični meščanski portret, toda z. mislijo, ki sicer ni šolska in suhoparna, pač pa tista,ki kontrolira vse osebne vtise in občutke, da jih lahko s svojim znanjem ureja v sliko stroge in izpopolnjene oblike. Od prvih risb, skic in barvnih zasnov, kjer je slikarja zanimala zgolj kompozicija in celostna zasnova pesnikovega lika, njega postavitev in navsezadnje tudi rešitev slikarskega problema, je ostala postava pesnika z močno poudarjenim obrazom in rokama. Izraz pesnikovega obraza je rahlo resigniran. Prodorne oči z izrazitim in skoraj obtožujočim. pogledom so zelo efekten element slike, čeprav je poudarek drugje in to na rokah. Marijan Belec se je naslonil na Goldensteinovo upodobitev in od nje prevzel tudi proporce glave in obraza. Vendar pa je na pesnikovem obrazu veliko spremenil. Spremembe zasledimo predvsem v celoti, ki ji je dal bolj poduhovlejn in ne toliko kmetiški izraz; posebej vidne pa so okoli nosu, ki mu je naš slikar poglobil nosni koren in mu s tem poudaril tudi nosni greben ter tako v celotnem izrazu pesnikovega obraza dosegel nekaj čisto drugega kot pa ga ima Goldensteinova upodobitev. Marijan Belec je kot slikar začutil vso svobodo interpretacije ob slikanju pesnikovih rok, ki so hkrati tudi temeljni poudarek celotne upodobitve in izpoved slikarjevega znanja, slikarskega seveda, ki se je povzpelo do ne-slutene minucioznosti prav pri slikanju rok. Pesnikovo levico je naslikal tako, da objema desnico, ki drži knjigo Poezij v oranžno rdeči barvi, kakršna je bila ena izmed Blaznikovih izdja Poezij tiskanih leta 1847. Roki sta naslikani z vso anatomsko prefekcijo, z rahlo izstopajočimi žilami pod svetlim tonom kože. Sta naslikani tako, da takoj pritegneta gledalčevo oko in sta s tem res glavni poudarek celotne pesnikove upodobitve, torej poudarek vse slikovne površine. Pesnikova postava je kompozicijsko obrnjena rahlo v njegovo desno stran. Nežna osvetljava z desnega zgornjega kota slike dviga iz skoraj temenga ozadja levo polovico Prešernovega obraza, desna polovica pa je potopljena v hladno barvno sfero. Luč igra svojo čarovniško vlogo in iz temačnega ozadja dviga osvetljene partije rok s knjigo in obraz. Najbolj so temni koti slike, ki iz temno violetne barve prehajajo v žgano sieno pesnikovega oblačila. Tu sta še dva posebna barvna poudarka v rdeče violetni ovratni ruti in rdečkast poudarek na pesnikovi levi strani kot simbol neiztrohnjenega srca. Iz ozadja, kije naslikano temnejše in nevtralno, pa prosevajo listi vinske trte kot simbol Zdravljice. Celotna slikovna površina je sestavljena iz napetosti med toplimi in hladnimi barvnimi in tonskimi kontrasti, ki pa so v idealnem medsebojnem ravnotežju, a vseeno ustvarjajo s svojo govorico trepetajoče napeto ubranost. Marijan Belec je s tem svojim delom ustvaril podobo pesnika sicer na starih klasičnih načelih portretnega slikarstva, vendar pa lahko zasledimo tudi sledove novega naziranja, ki je podano v slikarski obravnavi slikovne površine tako, da sliki ne moremo ničesar ne dodati in ne odvzeti, kajti vsaka malenkost, vsaka poteza s čopičem je premišljeno postavljena, vsaka soustvarja poseben mik te slikarjeve upodobitve Pesnika. Iz ocene prof. Andreja Pavlovca Tunc Križnar L) °govor s slovenskim skladateljem in Kranjčanom Alojzem Ajdičem }>Okno duše« na slovenskem glasbenem odru °b krstni izvedbi Druge simfonije - "Okno "UŠe" v Gallusovi dvorani ljubljanskega Can-karJevega doma v začetku januarja v izvedbi simfoničnega orkestra Slovenske filharmom-Je fer s poljskim dirigentom - gostom Tadeus-Zem rVojciechowskim, smo se pogovarjali s ^venskim skladateljem, Gorenjecm ^anjčanom Alojzem Ajdičem. in je bil rojen v bosen-Pote Jnici Pri Sarajevu (1939), rniadm se je selil na Hrvaško, štUdjSt Preživel v Maribnoru, živi i v Ljubljani, danes pa Kran- UstvarJa na Britofu pri li (jju- Po Srednji glasbeni šo- °P avhnxbor) Je AJdic naJPreJ b5an l dij k,arineta na Uu* pr, Akademiji za glasbo Pa 'k,1 Gunzku (1968), nato *icjje °!viral ^ študij kompo-lj jepri slovensk em skladate-feSo -r takratnem rednem pro-ku, akademiku Urošu Kre-tia p'^ Je potem najprej učil %'Juk'janski glasbeni šoli v G,?5.'?turni" in igral klarinet letr,B mi,ice (1961-64), po-Učii se Je Preselil v Kranj in ^nic0na °snovni šoli Simon i'*6s c-,, 8lasbeno vzgojo W;i / * ter na Glasbeni šoli tem J (od 1968 dalje) in bil po-letJe t\tam skoraJ celo deset-^otem ravnate'j (1973-83). v LiiikiSe ^e sPet delovno vrnil vodi| y?no, kjer je (1983-90) Sije Državni založbi Slo-^tivn prodai° muzikalij in 8laSk"0..delal v Zvezi društev Pedagogov Gorenj- "> Slov enije ter v stanov- skem Društvu Slovenskih skladateljev (bil tudi podpredsen-dik). Od lanskega decembra (1990) je Alojz Ajdič samostojni podjetnik in solastnik Glasbenega ateljeja na svojem domu, kjer se je spet posvetil prodaji glasbenih instrumentov. Predvsem pa seveda komponira. Po študijskih kompozicijskih začetkih in ko se je otresel različnih vplivov vzornikov, je Ajdič ob-vjadal sodobno glasbeno govorico. Najprej v Solo de concour-su za klarinet in klavir (1973) in Pihalnem triu (1979). Za temi začetnimi uspehi nič ne zaostajajo dela kot so obsežna in tudi zasedbeno zahtevna kantata Taborišče Ravensbriick za reci-tatorja, dva zbora in simfonični orkester (1980) ter kar dve Fatamorgani: za pozavno in klavir (1981) in za simfonični orkester (1984). Ostala pomembnejša dela iz skladateljeve delavnice so še: Pihalni kvartet (1971), Fantazija za orkester (1971) , Vizija barv za orkester (1972) , Pihalni kvintet (1974), Koncertantna glasba za rog in orkester (1978), Prva simfonija (1986), Koncert za klavir in orkester (1988) in nazadnje Druga simfonija - "Okno duše" (19989-90). Ajdič je doslej za svoje kompozicijsko delo prejel več nagrad in priznanj, med drugimi tudi gorenjsko Prešernovo nagrado. Uspeh Ajdičeve dosedanje kompozicijske bere je vsekakor iskati v njegovem muzikalnem daru za odkrivanje polne in zvočne barve. Pozorno začrtan kompozicijski ritem in učinkovito podana dvojnost modalne in svobodnejše melodike pa so tiste pomembne skladateljeve lastnosti, ki jih pravzaprav lahko opazimo le pri največjih skladateljih, predhodnikih in sodobnikih A. Ajdiča, tako doma kakor v tujini. S krstno izvedbo Druge simfonije pravzaprav opozarjaš nase, da si se počasi prebil med skladatelje večjih glasbenih form. Ali sem mogoče s tem vprašanjem že načel tvoja trenutna kompozicijska nagnjenja? Večja glasbena dela in forme so me že od nekdaj privlačile. To potrjuejo že prej končana dela kot so kantata Taborišče Ravensbriick, Fatamorgana, Prva simfonija, Klavirski koncert. Te skladbe hkrati pomenijo moje največje dosedanje uspehe in tudi sam jih uvrščam med svoja boljša dela. Kljub temu, da marsikatero od njih sploh še ni bilo javno izvedeno (razen Fatamorgane in zadnje -Druge simfonije). V glavnem se v dosedanjem opusu nagibaš k instrumentalu, razen v zborih, samospevih in kantati. Alije potem tvoja Druga simfonija "Okno duše" neke vrste kompromis med tako imenovanima absolutno in programsko glasbo? Kljub temu naslovu sem delo koncipiral povsem abolutno in nima z eventuelnimi izven-glasbneimi nagibi nobene zveze. Razen seveda tiste osnovne, to je materine smrti predlani (1989), ko je simfonija takoj pričela nastajati. Alije "Okno duše" morda tvoj glasbnei avtoportret? Ni in je. Zakaj tako? Razen že navedenega izvirnega ustvajal-nega impulsa je seveda v celoti to moj "avtoportret" v toliko. kolikor sem v vseh svojih delih čisto na svoj in samo na moj način individualno prisoten. V kantati Taborišče Ravensbriick in orkestralni verziji Fatamorgane si kar nekam smelo zakoračil na pota najsodobneje tretiranega orkestra in moderne glasbene zvočnosti. Ali v "Oknu duše" nadaljuješ s sodobno glasbeno govorico ali jo morda celo zaostruješ ali brzdaš? Tako kot pri vsakem mojem delu so mi važne osnovne in začetne ideje in sam pravzaprav še najboj sledim barvnim elementom. Ti me še posebej zanimajo, pa ne na katerikoli ali, če že hočeš, skrajno tonsko zaostreni način orkestrove zao-strenosti, iskati efekte za vsako ceno. Pri tem tudi ne razmišljam preveč, ali sem moderen, sodoben, zmeren glasbeni modernist. Kljub temu lahko povem, da sta vlogi altovske (prečne) flavte in prepariranega klavirja v Drugi simfoniji posebej in nalašč zasedeni. Namesto prepariranega klavirja sem najprej preizkušal kombinacije klavirja, harfe in čeleste in končno pristal pri (prepariranem) klavirju. Sam sebe pa tako uvrščam med neke vrste pozne ali zapoznele romantike v stilnem pogledu. S svojimi deli potrjujem, da ne sodim med pretirane moderniste. Ali je potem tvoje zadnje delo Simfonija "Okno duše" tvoja zadnja in najboj uspela osebna izpoved? Imel si srečo, da jo je izvedel eden najbolj kvalitetnih evropskih simfoničnih orkestrov - Slovenska filharmonija, ki se prav v zadnjem času kar nekam specializira za slovenske praizvedbe, vsaj odkar je njen umetniški vodja slovenski skladatelj Ivo Petrič; pa tudi tuja dirigentska roka ima pri tej krstni izvedbi še dodatno pou-stvarjalno teio. No, podobno srečo sem imel tudi z že omenjeno orkestralno verzijo Fatamorgane, ki jo je izvedel isti orkester (SF) in z njo celo gostoval zunaj Ljubljane (Zagreb). Dirigiral je tudi tuji gost, sloviti dirigent Pavle Kogan. To delo je med drugimi tudi posneto in izdano na glasbeni kaseti. Sicer pa vse ostalo trdno drži. V zvezi z vprašanjem o ljudski motiviki ter naslanjanju skladatelja Alojza Ajdiča nanjo smo lahko dokaj natančno prebrali v skladateljevem prospektu (Peter Kušar): "Bolj vprašljivo je, če je njegova dokaj pogosta uporaba "južne", "balkanske" lestvičen osnove predvsem posledica dejstva - v čemer Ajdič med slovenskimi skladatelji ni popolna izjema... Rapsodičnost, folklorno orientalsko melodičnost lirike, stimulacije med instrumentalnimi barvami, ki so včasih domala edina oblikovana snov, pa spet vzorno koncertantnost dialoga glasov in skupin srečamo v pre-nekaterem skladateljevem delu..." Zal je to le skladateljev umetniški torzo. Ker pa je že tudi glasba sama nedokončna, je v tem ne more preseči takle kratek pogovor. Ostaja naj le kot zapid izseka iz umetnikovega življenja, na katerega se je prijazno odzval. (^lESSSMEIIGLAS 20. STRAN SNOVANJA Petek, 8. februarja Marko Pogačnik Približevanje Kranju Dva odlomka iz knjige "Za zdravljenje Zemlje pri Državni založbi Slovenije v maju 1991 ki bo izšla Odlomek 1 Starokršćanska Bazilika Svetega Martina je stala spodaj v dolini Save, pred vrati Kranja. Zaščitna izkopavanja na južni strani Bazilike, ki jih je leta 1976 vodil arheolog Andrej Valič, so nakazala možnost, da je staro svetišče stalo na otočku sredi Save. Dandanes teče reka na severni strani, po južni pa sklop železniških tirov. Predstavljati si je treba, da tudi po tej strani, namesto železniških prog, teče valovje Save. Razodene se arhetip svete krajine, kakršnega poznam z Bleda. Sredi vodne gladine energijsko žarišče Yin-narave na otoku, nad njo skala z Yang-žariŠ-čem, kjer stoji blejski grad. Tudi nad nekdanjim otočkom Svetega Martina se dviga mogočna skalna stena, na kateri stoji mestno jedro Kranja. Le da se z Blejskim otokom ravna spoštljivo, Svetega Martina pa je zadela nesreča za nesrečo. Najprej je njegovo cerkveno upravno vlogo pražupnije za številna naselja na desnem bregu Save prevzela na novo zgrajena šmar-tinska cerkev zgoraj, na robu Stražišča. Potem je bila z jo-žefinskimi reformani leta 1785 starodavna Bazilika obsojena na rušenje. Nazadnje je bila njena lokacija leta 1976 poravnana in zalita z asfaltom obsežnega cestnega vozla pred vhodom v mesto. Razumem cestne potrebe naraščajočega prometa. Ampak tedanje ravnanje z ozemljem ene najstarejših cerkva na Slovenskem je bilo slabše od vandalizma. Barbari so puščali za sabo ruševine in s tem možnost zgodovinskega spomina. Položaj okrog starega Svetega Martina pa je tako radikalno predrugačen, da je zatrt vsak možen spomin. Temelji Bazilike ležijo pod parkiriščem, ki se v podaljšku trgovskih skladišč razteza proti križišču. Še ko sem tod mimo hodil v šolo, je bilo vzhodno od njene lokacije videti obsežno jamo s starimi Merkurje-vimi skladišči. Ta jama je razodevala zadnji spomin na rečno strugo in nekdanjo otoško lego Bazilike. Seveda je danes brez sledov zasuta. Zasuta so celo debla starih kostanjev, ki so obrobljala nekdanjo cesto proti železniški postaji. Drevesa so na srečo tako trdna, da zasutje še preživljajo. Kolikor vem, so bila onemogočena tudi arheološka izkopavanja. Izkopavanja na južni strani so bila odkrila bogato grobišče iz obdobja od 5. do 18. stoletja in temelj okrogle romanske kostnice. Arheologi so po dveh mesecih prišli do južne stene Bazilike. Prav v tistem trenutku so bila izkopavanja ustavljena - sledila so gradbena dela in asfaltna prevleka. Zgodovinski spomin je bil zbrisan celo na ravni možne arheološke študije. Ostal je le rimski nagrobni kamen, omenjen na tem mestu že v 16. stoletju, kateri priča, da gre celo za precej starejši kraj, kot daje misliti Bazilika. Shranjen je v Narodnem muzeju v Ljubljani. Postopanje z Baziliko me ne bi tako bolelo, če ne bi slutil, da ima njeno mesto ključen pomen za zdravje energijskega organizma Kranja. Poskusil sem izvedeti kaj več o povezavah z mestom zgoraj na skali tako, da sem se pustil na način meditativne hoje voditi od lokacije Bazilike v smeri proti mestu. Prva sveta točka se nahaja "na Pungar-tu", na špici kranjske skale, na lokaciji baročnega obrambnega stolpa, druga na mestu, kjer je bila izkopana starokršćanska krstilnica ob levem boku župne cerkve, tretja na dvorišču nekdanjega župnijskega dvora, danes Gorenjskega muzeja. Od tod sem bil voden po Roženven-skem klancu dol na pobočje pod Pungartom, na mesto znamenite nekropole iz dobe preseljevanja narodov "na Lajhu". Tako se je Bazilika Svetega Martina razodt la kot stičišče dveh energijskih mrež: na eni strani Save omrežje krajinskih točk označenih s Svetim Joštom, Sveto Marjeto in Svetim Petrom; na drugem bregu omrežje štirih mestnih žarišč. Vmes na otoku sredi reke pa osrednja točka, označena z Baziliko Svetega Martina. Pokazala se mi je uravnotežena, čudovito v obrise dežele vpletena slika obsežnega krajinskega svetišča, iz katerega je skozi prizmo časa zrastel.Kranj. Bil sem zadovoljen z odkritji, motilo me je le dejstvo, da sta obe omrežji označeni z lokacijami iz zgodnjega srednjega veka in še globje, iz časa predkrščanskih dob. Jaz pa nosim v sebi občutek, da je točka Bazilike prav tako pomembna za naš čas in za zdravljenje mesta, kakršno je tukaj in zdaj - mimo starega srednjeveškega okvira. Noč po tem, ko sem se vrnil iz Kranja sem sanjal, da hodim po dolini Save od Drulovke ob toku navzgor proti Kranju. Pri tem sem opazil tri neznosna popačenja krajine. Ton zemlje je bil izrazito rdeč, kar Gorenjski nikakor ne odgovarja. Šmarjetna gora je bila proporcionalno prenizka. Kamnite stene kanjona so bile iz kamna, kakršnega sem srečal v tujini, v dolini Save pa ga zagotovo ni najti. Razumel sem opozorilo, da je moje branje kranjskega prostora skrajno nepopolno. Bilo je 24. maja 1990. Takrat se še nisem znal lotiti bolj poglobljene raziskave ozemlja, zatrtega z mastno asfaltno prevleko. Šele 28. novembra lanskega leta sem se upal ponovno poglobiti v kraj Bazilike Svetega Martina, tokrat z novimi izkušnjami, katere sem poleti in jeseni nabral rned delom v Cappenbergu. Jakob Gnilšak: GROZU IVE IMPRESIJE III Odkril sem, da obstaja nenavaden sistem "dihanja Zemlje", ki je na bolesten način skrit pred zavestjo in spoznanjem sodobnega človeka. Tako zadrto prikrit je, kot da dandanašnji človek ni sposoben prenesti niti misli nanj -sesulo bi ga, če bi se ovedel, da obstaja nek čisto drugačen temelj življenju od tega, o katerem on v obnebju svojega židovsko-krščanskega izročila ve. Začelo se je z vizijo, ki sem jo imel v Ženevi, 1. februarja 1981. Nad morjem je zavel grozljiv, črn piš, obrobljen s srebrno svetlobo. Nastalo je rebrasto valovanje, na katerem so se zibale račke in labodi. Občutil sem, da iz prizora veje strašno opozorilo, katero zahteva tako duhovno pretanjšane kot preproste ljudi - tako labode kot račke. Potem sem videl dete v votlini. Oblivala gaje kristalna in mrzla studenčnica, izvirajoča v skali. Takoj sem opazil, da otrok pod naletom čudovito čiste vode zmrzuje. Nemudoma sem planil nadenj in ga stisnil na srce, da bi ga ogrel. Bil je skoraj povsem zlede-nel, a sem vedel, da še živi. Pretresla me je intuicija ob tem, da se človek na planetu izpostavlja življenjskim silam ter z njimi po mili volji manipulira in jih prevrača, pa se pri tem kot neuki otrok ne zaveda, da ga neskončno prekašajo v svoji moči bivanja. Z židovsko-krščanskim izročilom mislim na tri tisočle-tja,katera pokriva Sveto pismo kot temeljna knjiga, med drugim tudi za evropsko novodobno civilizacijo. Odlomek 2 Tu pred vrati Kranja ne morem pripovedovati dolge zgodbe o svetem griču iz Cappenberga. Želel sem le nakazati, kako sem s pomočjo izkušnje z "obglavljenim" gričem prišel do antičnega mita o "obglavljenju Meduze". Meduza predstavlja pre-dantično Boginjo. Preden so Grki osvojili deželo in ustoličili svoje bogove, je življenju dajala smisel Boginja. Izvirno so jo sestavljale tri osebe ženske Svete Trojice. Gorgo Steino, Gorgo Eurvale in Gorgo Meduza. Meduza pri tem pooseblja tiste vidike ženstva, ki so moškemu principu najbolj tuje. Kot zašči-tnica menstruacijskega cikla, nadzira kroženje rojstva in smrti; predvsem tisti nevarni vidik preobrazbe, ko grejo življenjske sile skozi epizodo (navidezne) smrti. Zato se je v spominu tu in tam ohranila tudi kot Mati Smrt ali Črna Boginja. Mit potemtakem izrecno govori o obglavljenju Gorgo Meduze. Atena je junaka Prezeja nagovorila, da obglavi Gorgo Meduzo. Izroči mu poliran ščit, v katerem bo lahko gledal Meduzo, medtem ko jo bo obglavljal. Veljalo je namreč, da živ čovek ne more prenesti pogleda Gorgo Meduze, ne da bi pri tem oka-menel. Perzej pa je uspel premagati strašno moč Boginje z zvijačnostjo kot orodjem razuma. Delati z razumom pomeni delovati v območju abstraktnih pojmov. Tak način ravnanja s svetom je v besedilu mita simboliziran v obliki poliranega ščita. V polirani površini se ne gleda resnično- Odprto pismo županu Kranja Spoštovani gospod župan, prosim Vas, da se zavzamete za nadaljno usodo Baz$' ke Svetega Martina pri Savskem mostu pred vrati Krt' nja. Sredi 70-ih let je bila lokacija starokršćanske Ba^ like brez predhodnih arheoloških izkopavanj prelij^' asfaltom, med tem ko se je gradilo novo cestno križišč Danes ležijo njeni temelji pod parkiriščem v podaljša Merkurjevih skladišč. Na osnovi svojih raziskovanj Vam lahko zagotovim,'j0 predstavlja lokacija Bazilike eno najpomembnejsf1 akupunkturnih točk Kranja in gorenjske krajine. Tock^ je za razcvet in zdravje kranjskega prostora izjemno p0' memhna, a je blokirana in zatrta, ker je kraj razvrednoten in desakraliziran. Nujno bi bilo takoj zagotoviti, da na tem mestu ! okolici ne bo novih gradbenih posegov. Dolgoročno v bilo treba iznajti način, kako temu dragocenemu krap omogočiti, da bo zadihal s svojimi energijskimi pretok1 Pripravljen sem pomagati. 27. 1. 1991 Marko Pogači sti same, ampak le njen odsev, tako kot pri operacijah, izvedenih z razumom, ko človek ne rokuje neposredno z elementi resničnosti, ampak z njihovimi odsevi v obliki abstraktnih pojmov. Obglavljenje Boginje s pomč-jo razuma, prevedeno iz mit-skega v logični jezik pomeni, da se človek s pomočjo orodij uma dviguje nad vsemoč narave in Zemlje. Neposredno življenjsko moč Boginje zamenja abstaktna moč razuma. V luči te pojmovne moči se da zanikati dejansko življenjsko moč narave. Tako se po aktu obglavljenja um uveljavi kot vladajoča zavest, dejanska moč (ženske) narave pa se potisne pod rane zavesti in se poslej pojavlja le še v obliki podzavesti. Pojavlja se kot "odsotna prisotnost". Obglaviti namreč dobesedno pomeni potisniti pod raven glave, simbola zavesti. Proces človekovega odtuje-nja Zemlji, naravi in Boginji se dogaja kot proces samood-tujenja dela sebe: del sebe zdrsne v izgubo. Proces pa ni premočrten tako, da bi tekel naravnost proti vse večji izgubi samega sebe v podzavesti. Že davno preden se je človek sredi današnje ekološke krize ovedel svoje delne in vse boj smrtonosne izgubljenosti, se mu je razodel odrešilni navdih v obliki krščanskega sporočila o usmiljenju, dobroti in ljubezni. Kristus je učil in deloval v obnebju ženskih, milih in vsepovezujočih vrednot ljubezni, dobrote in usmiljenja. Seveda je govoril in deloval tudi znotraj ravnotežja. Ampak v okolju sočasne andro-kratične civilizacije, osnovane na moči, ubijanju - voj-skovnaju in patriarhalnemu bogoslužju, je nastopal na izrazito ženski način. Sveti Martin na izgubljenem otočku sredi Save sega v tisto davno dobo, ko se je Kristusov navdih komaj začel udo-mačevati v evropskem prostoru, navdih, ki je novodobnega človeka klical k spravi s potisnjenim delom samega sebe in skozi to spravo k ponovni in bližnji povezavi z Božanstvom. Prav svetnik Martin - bil je po poklicu vojak Rimskega imperija - se v tem času pojavlja kot zgovoren simbol. Umetiki so ga redno predstavljali na isti način, kako zamahne z mečem in odreže polovico svojega plašča. Nisem mogel razumeti pOIJ na tega udarca z mečem, K ker se v svojih meditacij nisem začel poglabljati v tf giko Bazilike Svetega na in jo začel gledati sK° prizmo obglavljenja Medu* Bazilika, obglavljena prl • melju in potopljena pod n vojem asfalta v večno p°l. bo, se pač lahko enači z irskim obglavljenjem. Sveti Martin pa z uda svojega meča simbolizira " kaj povsem nasprotnega °^ glavljanju. Z udarcem ta& prereže svoj plašč, da bi i polovico dal nagemu dij ku, ki čepi pri tleh. Ma ^ praviloma sedi na konjtf *JT simbolu intelekta in tako 81 • »1? kovito predstavlja men1 del človeka nad prepono sti del, ki se je s pom ali so bile izplačane pravične odškodnine- Precej premoženja je bilo podržavljena tudi z zaplembami, izrečenimi v kajakih postopkih kot stranska kazen za "ekatera huda klasična kazniva (vendar [^Politična) dejanja, za katera je še do 'ar»skega leta predvidel takšno kazen (odv-errj Premoženja) kazenski zakon SFRJ. Komisija je mnenja, da bi vse odvzeme premoženja, ki so v času revolucionarnih n revanšističnih ukrepov posegli v zaseb-"° [astnino in človeško dostojanstvo, šteli a krivične - še toliko bolj, ker država ni Pacala odškodnine niti v vseh primerih, 0 Je to predvideval zakon. Zakonsko naj ,! uredili samo popravljanje krivic, ki so tUe storjene na podlagi predpisov in ak-°v države in njenih organov, ne pa tudi ^Ovzemov premoženja brez pravne osno-e> kot so bili ropi, tatvine, zasegi oblast-"'kov... Lastniki ali dediči tako odvzetega ^■"ernoženja imajo glede na to, da takšni Pf'rneri ne zastarajo, že po sedanjih predah možnost, da uveljavljajo povračilo Premoženja ali odškodnino. Kako popraviti krivice? m J^omisija se zavzema za to, da bi prečenje, kjer bi bilo to le mogoče, vrnili v Ali vračati tudi podržavljeno (zdaj družbeno) premoženje, do katerega imajo posamezniki razne pravice - stanovanjsko pravico, pravico do uporabe zemljišča, dolgoročni zakup... ? Komisija zagovarja stališče, da naj bi tako premoženje vrnili prejšnjim lastnikom, vendar bi morali hkrati ne glede na spremembo lastništva zavarovati njihove pridobljene pravice. Kako vrednotiti premoženje - po tržni, revalorizirani vrednosti ali kako drugače? To vprašanje je po mnenju komisije predvsem strokovno in ne politično, zato naj bi ga komisija proučila skupaj s strokovnjaki. Ali naj bi prejšnjim lastnikom (poleg premoženja oziroma odškodnine) povrnili tudi t.i. izgubljeni dobiček (najemnine, ki bi jih lastnik prejel, plodove, ki bi jih užival in prodal, obresti itd.)? Komisija predlaga, da bi odškodnino povrnili po današnji tržni vrednosti podržavljenega premoženja na podlagi stanja ob odvzemu. Ali bo odškodnina obsegala tudi izgubljeni dobiček, bi bilo po mnenju komisije treba presojati za posamezne oblike premoženja ter od primera do primera. Kdo naj bi bil zavezanec za vračilo premoženja oziroma za izplačilo odškodnine? Komisija sodi, da naj bi bil to tisti, ki to premoženje ima: država oziroma družbenopolitična skupnost in tudi podjetje (pravna oseba), če je premoženje pridobilo brez plačila. Kako procese vračanja premoženja povezati s privatizacijo? Procesa denacionalizacije in privatizacije naj bi po mnenju komisije potekala hkrati ter čimbolj vsklajeno in povezano. Predpisi, ki urejajo privatizacijo, naj bi zavarovali delež podržavljenega in krivično odvzetega premoženja ter pravice prejšnjih lastnikov. Komisija tudi meni, da bi bilo treba ustanoviti posebni rezervni sklad, iz katerega bi izplačevali odškodnino za premoženje, ki ga ni več. Komu vračati? Ali kmetijsko zemljo vračati tudi nekmetom, ki je ne bodo obdelovali, in gospodarske objekte tistim, ki ne bodo nadaljevali z dejavnostjo? Komisija o tem vprašanju ni zavzela enotnega stališča. Nekateri so za to, da bi zemljo vračali tudi nekmetom in gospodarske objekte tudi tistim, ki z dejavnostjo ne bi nadaljevali; s predpisi pa bi jih prisilili, da bi vrnjeno lastnino racionalno in družbeno koristno uporabljali. Drugi so mnenja, da bi kmetijska zemljišča vračali le kmetom, nekmetom pa bi izplačali odškodnino. Ali premoženje vračati v celoti ali le do neke vrednosti oziroma do določenega obsega (npr. do 45 hektarov zemlje)? Premoženje naj bi se po mnenju komisije načeloma vračalo v naravi in v celoti, sicer pa v obsegu, kot ga za posamezna področja predpisujejo predpisi. Ali cerkvenim ustanovam vrniti vse premoženje ali le del? Medresorska komisija je mnenja, da naj bi zakon predvidel možnost dogovora o vračanju premoženja med Cerkvijo in državo. Ta dogovor naj bi, na primer, vseboval vrnitev vseh sakralnih objektov ter tistih gospodarskih objektov, kmetijskih in drugih zemljišč, ki bi Cerkvi omogočili pridobivanje sredstev za vzdrževanje stavb in za njeno dejavnost, ne pa tudi nepremičnin, ki bi Cerkvi omogočile pridobitno dejavnost. Ali vrniti premoženje delniškim družbam, društvom in drugim družbenoprav-nim in civilnopravnim osebam in komu ga v teh primerih vrniti? Komisija je mnenja, da bi vračali tudi to premoženje. Do premoženja delniških družb in drugih korporacij ter družb naj bi bili upravičeni posamezni družbeniki v višini svojega deleža. Premoženje društev naj bi vrnili društvom oziroma družbenim organizacijam, ki so nadaljevale z njihovo dejavnostjo. Vprašanje vračanja premoženja strank, sindikatov in podobnih organizacij je še odprto in bi ga bilo treba po mnenju komisije podrobno proučiti. Ali vračati premoženje tudi ljudem s tujim državljanstvom ali vsaj tistim, ki so bili ob odvzemu naši državljani? Vprašanje odškodnine za premoženje, ki je bilo odvzeto tujim državljanom, urejajo meddržavne pogodbe, po katerih so zavezanci za plačilo odškodnine države, sopodpisnice pogodb. Kar zadeva tuje državljane, ki so bili ob odvzemu premoženja naši državljani, bi bilo po mnenju komisije treba proučiti, kako in zakaj so izgubili državljanstvo. Če jim je bilo odvzeto na krivičen način, bi jih bilo treba izenačiti z našimi državljani in jim vrniti premoženje pod pogoji, ki bodo veljali za tujce za pridobivanje nepremičnin v Sloveniji. Koliko časa še v predalu? Zadružništvo se je znašlo v "praznem prostoru ", ker zvezni zakon o zadrugah po sklepu republiške skupščine v Sloveniji ne velja, slovenska skupščina pa je doslej sprejela le osnutek republiškega zakona. Čeprav so predvsem v zadrugah že pričakovali, da bo od osnutka do predloga kratka pot, se je zapletlo. Ker naj bi zakon vseboval tudi določila o vračanju krivično odvzetega zadružnega premoženja, kmetijsko-goz-darsko ministrstvo iz praktičnih razlogov očitno čaka na to, kako bo merila in načine vračanja premoženja opredelil zakon o denacionalizaciji. Člani skupščinskih lastninskih " komisij so ga na nedavni skupni seji sicer že dobili, vendar se o njem za zdaj še ni izrekel niti izvršni svet, pot do sprejetja pa je vsekakor še zelo dolga in zapletena. Mar to pomeni, da bo toliko časa, dokler ne bo sprejet zakon o denacionalizaciji, ležal v predalu tudi slovenski zakon o zadrugah ? Kmetje, zadružniki si to najmanj želijo. Preveč je namreč problemov, ki bi jih radi rešili. Kmetje z nekaterih območij že komaj čakajo na zakon, da bodo lahko uresničili željo "o svoji zadrugi". V Temeljni organizaciji kooperantov Radovljica, kjer se prepletata zasebno in družbeno kmetijstvo, bi hoteli odgovor na vprašanje, ali bodo družbena posestva zadružna lastnina oziroma kakšna bo sploh usoda farm... Kmetje iz kranjske občine, člani podružnic Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, postavljajo kot pogoj za kakršnekoli spremembe v kranjski Mlekarni sprejetje zakona o zadrugah, predvsem določil, ki so pomembna za vračanje zadružnega premoženja. Tudi v nekaterih gorenjskih zadrugah so bili preveč "pridni" in so že pred razveljavitvijo zveznega zakona začeli z reorganizacijo zadrug, zdaj pa ne vedo, kako nazaj ali kako naprej... Skratka - "prazni prostor" povzroča različna ugibanja, kaj bo in kaj ne bo; vse to pa povzroča precejšnjo škodo zadružništvu, ki v tekmi s podjetništvom ne po svoji krivdi izgublja bitko. • C. Zaplotnik MEŠETAR Kakšna so merila za nagrajevanje mleka v kranjski Mlekarni? 1. tolšča - do 3,2 odstotka: ni doplačila (premije, kompenzacije) - nad 3,2 odstotka: so doplačila (premije, kompenzacije) Ilbakterije - 1. kakovostni razred: do 300.000 bakterij/ml - dodatek 8 odsotkov na osnovno ceno - 2. kakovostni razredod 300.000 do 700.000 bakterij/ml - dodatek 4 odstotke na osnovno ceno - 3. kakovostni razred:od 700.000 do 1.500.000 bakterij/ml - osnovna cena - 4. kakovostni razred: od 1.500.000 do 3.000.000 bakterij/ml - odbitek 10 odstotkov od osnovne cene - 5. kakovostni razrechad 3.000.000 bakterij/ml - odbitek 40 odstotkov od osnovne cene III. beljakovine - nad 3,2 odstotka - dodatek 2 odstotka na osnovno ceno - do 3,2 odstotka - brez dodatka * V Mlekarni so sicer že pripravili nove razrede za nagrajevanje beljakovin v mleku, vendar jih bodo na sestanku v ponedeljek še enkrat preučili. IV. voda - za zbiralnice: - do 0,5 odstotka povprečja vseh odvzetih vzorcev - brez odbitka - nad 0,5 odstotka povprečja vseh odvzetih vzorcev - odbitek v višini odstotka dokazane vode - za individualne rejce: - do 1 odstotka povprečja vseh odvzetih vzorcev - brez odbitka - od 1 do 5 odstotkov povprečja vseh odvzetih vzrocev -odbitek v višini odstotka dokazane vode - nad 5,1 odstotka povprečja vseh odvzetih vzorcev - polovična cena Starosvetne šege, navade in modrosti Valentin - prvi spomladin Ker sv. Valentin (14. februarja) po starem kmečkem koledarju prinese ključe do korenin, mu pravijo, da je "prvi spomladin". Prvi trto ureze, na ta dan ponekod opravijo že prvo delo na vrtovih. Kot piše Niko Kuret v knjigi o starosvetnih šegah in navadah, se na Slovenskem ptiči ne ženijo samo na Vincencijevo ali na Gregorjevo, ampak marsikje tudi na Valentinovo. Ponekod so Valentina vzeli tudi za zavetnika živine, v dobršnem delu Zahodne Evrope pa Valentinovo slavijo kot praznik mladih ljudi, zlasti zaročencev, ki si na ta dan pošiljajo darila. Sv. Valentin naj bi po neki legendi ozdravil božjastnega sina, po drugi naj bi vrnil vid slepi deklici. Ljudstvo ga je uvrstilo med "štirinajstere pomočnike v sili" in se mu je začelo priporočati zlasti za otroke, kijih lomi krč, in za božjastnike. • C. Z. • C. Zaplotnik mizarstvo OVSENIK Jezerska c. 108 c, Kranj, tel. 064/35-770 Prodam skoraj novo PNEVMATSKO STISKALNICO za širinsko lepljenje lesa Tip TAYLOR -12 ETAŽ dimenzije 80 x 240 : GLAS 22. STRAN SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 8. februarja 1991 AVTO JvIOBIL ^~SKI TRG Končno tudi Fiat 126 BIS Tisti, ki mislijo, da bodo v naslovu omenjeni avto našli v ponudbi Zastave, se motijo. Naslednika popularnega Fiata 126 P, bolj znanega pod nazivi bolha, peglezn ali pičipoki, je začelo prodajati ljubljansko podjetje DP Salbatring export. Posodobljeni Fiat 126 P, ki sedaj nosi oznako BIS ima trivaljni vodno hlajeni motor s prostornino 700 kubičnih centimetrov, s pogonom na zadnji kolesi. Avto nameravamo tudi podrobneje preizkusiti, naše vtise pa boste lahko prebrali v eni od februarskih številk. • M. G. Novosti leta 91 Konkurenca avtomobilov nižjega srednjega razreda bo letos izredno huda, saj so skoraj vse pomembnejše avtomobilske tovarne prenovile ali pa povsem na novo zasnovale svoje jeklene konjičke. Tako je pred nekaj dnevi s tekočih trakov pripeljal pomlajeni nissan sunny, pri citroenu pripravljajo novinca ZX, ki bo zapolnil praznino med modeloma AX in BX, volkswa-gen pa je temeljito prenovil svojega golfa. Da ne bi zaostajali za konkurenco, so nov avto pripravili tudi pri oplu. Imenoval se bo astra, zamenjal pa bo zdajšnjega kadetta. M. G. Prodaja Zastav nekoliko upada Kragujevška Zastava je vse manj konkurenčna uvoženim avtomobilom. Ker pa je v teh dneh zaradi zastoja plačil v tujino skorajda nemogoče kupiti uvožen avto, tokrat objavljamo končne cene avtomobilov kragujevške Zastave: yugo 45 koral 112.162,00 yugo 55 skala 142.867,00 yugouno45 162.892,00 yugo 55 koral 132.187,00 Yugoflorida 1.4 192.262,00 Lada samara 1.3 164.227,00 Za vse modele Zastave je informativni dobavni rok do 120 dni, cena na dan vplačila pa je zajamčena. Do 12. februarja pri kranjskem Slovenijaavtu na navedene cene priznavajo 10 odstotkov popusta. Povedali so tudi, da je prodaja vozil v januarju upadla. Naj ob tem dodamo, da je še bistveno slabše s prodajo rabljenih zastavinih vozil, saj so kljub podražitvam novih avtomobilov cene rabljenih upadle v povprečju tudi za 20 odstotkov in več, vendar se še vseno prodajajo silno slabo. V zvezi z zastavo še tole: Iz proizvodnega programa se umikata yu-go 45 junior in (končno) fiat 126 PGL, ki ga bo nadomestil 126 BIS 700, za katerega pa še ne vedo kdaj in po kakšni ceni ga bodo začeli prodajati. • M. G. Pri Avtomurki samo dva R 4 Sliši se smešno, vendar je na žalost res. V Avtomurki v Lescah trenutno ni možno vplačati skoraj nobenega avtomobila iz re-naultovega programa. Na voljo sta samo dve katrci, za kateri je potrebno čakati dva meseca. Cena je okoli 85 tisočakov, zraven pa je potrebno prišteti še 33,5 odstotkov dajatev. • M. G. Letos 13.500 hvundaijev V lanskoletnem poslu stoletja je ljubljanski Slovenijales, ki je pri nas zastopnik južnokorejske tovarne hyundai, prodal kar 4.666 teh vozil. Za letos načrtujejo, da bodo jugoslovanski kupci pokupili 13.500 avtomobilov, kar je sicer ambiciozen, vendar ne neuresničljiv načrt, če upoštevamo, da je Slovenijales do sedaj prodajal hyundaije samo v Sloveniji in na Hrvaškem. V marcu naj bi se modeloma pony in sonata pridružil športno nastrojeni scoupe in poleti limuzina srednjega razreda elantra. Nekoliko se bodo spremenili tudi plačilni pogoji, tako da vplačil trenutno ne sprejemajo. Kupci, ki so vozila vplačali nazadnje, jih bodo dobili marca in aprila. Limuzinska različica pony LS s 1300 kubičnim motorjem trenutno stane okoli 182.000 dinarjev, pony GLS 200.000 dinarjev, s 1500 kubičnim motorjem pa glede na količino dodatne opreme od 193.000 do 222.000 dinarjev. • M. G. Svetujemo Največje pomankljivosti rabljenega R 4: izrabljen uplinjač izrabljena volanska gred *- korozija na spodnjih delih karoserije korozija na zavornih vodih izrabljene vzmeti Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 5. februarja Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Japonska 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 100 JPY 127,8785 900,0000 1,1960 1055,0260 13,1804 10,1255 Dinar Čez mejo - V tujini na naš dinar še vedno gledajo z veliko negotovostjo, kar se seveda odraža tudi na bankah in v menjalnicah pa tudi pri trgovcih. Tako v sosednji Avstriji za sto dinarjev dobimo največ petdeset šilinov, malce ugodneje so prejšnji teden menjali le pri Šparovcu. Naši nakupovalci ugotavljajo, da je vedno manj stvari,po katere se še splača čez mejo. Podobno je tudi čez mejo v Italiji, kjer dinar zamenjajo za največ 60 lir, najboljša pa je še vedno menjava v Tržaški kreditni banki. Crna borza - Te dni, ko je do petnajstega v mesecu še nekaj časa in večina zateguje pasove, je ponudba deviz spet večja od povpraševanja. Tako je marke spet moč dobiti malce ugodneje kot pred dnevi, saj črnoborzijanci za sto mark računajo največ tisoč tristo dinarjev. Včasih je marko moč dobiti že za dvanajst dinarjev in pol, tisti ki prisegajo na bližno devalvacijo pa jih še vedno držijo po štirinajst dinarjev. Obveznic ni, po devize že pred polnočjo Tudi v tem tednu v Ljubljanski banki Gorenjski banki niso začeli prodajati obveznic republike Slovenije, čeprav so bili obveščeni, da bo prodaja stekla že ta teden. Trenutno brez zapletov poteka izplačevanje obveznic. Za tiste, ki bi radi kupili devize,naj povemo, da smo v noči iz torka na sredo pred centralo Gorenjske banke opazili približno deset ljudi, ki so že okoli enajste ure zvečer čakali na devize, kljub temu, da v banki devize začnejo izdajati šele ob pol enih popoldne. • M. G. Dogovori PTT in Gorenjske banke Dviganje gotovine s čeki Ljubljanske banke na PTT enotah je v tem trenutku možno samo na ljubljanskem območju, uspelo pa nam je izvedeti, da bo verjetno to možno tudi na Gorenjskem. Dogovori med pošto in LB Gorenjsko banko že potekajo, kdaj pa bodo imetniki tekočih računov lahko dvigali gotovino na pošti pa še ni znano. • M. G. Popis bo 1. aprila Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v republiki Sloveniji se bo po številnih ugibanjih pričel 1. aprila in bo trajal do 15. aprila letošnjega leta. Priprave na popis so se pričele že novembra lani. Cilj popisa je ugotovitev skupnega števila prebivalcev in njihovo teritorialno pripadnost, zato bodo popisani tudi tisti prebivalci, ki živijo in delajo v tujini. V republiki Sloveniji bodo popisnice dopolnjene še s specifičnimi vprašanji kot so pogovorni jezik v družini, pogovorni jezik v okolju, za zaposlene pa še ime in matična številka organizacije, podjetja ali skupnosti. • M. G. S kranjske tržnice mm IEB9E 1 kg cena dinj česen 60 70 krompir 8 čebula 15 limone 20 solata 20 50 mandarine 30-35 radič 60 pomaranče 20 korenje 30 banane 20-25 peteršilj 80 grozdje 35 zelje 15 jabolka 15 cvetača 30 kivi 50 fižol 30 orehi 120 por 30 jajca 2-2,5 z WTM podjetje za vzdrževanje avtocest p m AVTOCESTA ljubljana p.o. UJ Linhartova 10 Na podlagi sklepa Poslovodnega organa Podjetja za vzdrževanje avtocest Ljubljana, Linhartova 10, z dne 5. 2. 1991, objavljamo naslednja delovna mesta za potrebe avtocestne baze HRUŠICA 1. VODJA CESTNINE (1 delavec) Pogoji: - VI stopnja strokovne usposobljenosti - aktivno znanje nemškega jezika - 3 leta delovnih izkušenj - 3 mesečno poizkusno delo 2. IZMENOVODJA (4 delavci) Pogoji: - V. stopnja strokovne usposobljenosti - aktivno znanje nemškega jezika - eno leto delovnih izkušenj - 3 mesečno poizkusno delo 3. POBIRALEC CESTNINE (16 delavcev) Pogoji: - IV. stopnja strokovne usposobljenosti - pasivno znanje nemškega jezika - 1 leto delovnih izkušenj - 2 mesečno poizkusno delo 4. OPERATER - TELEFONIST (4 delavci) Pogoji: - V. stopnja strokovne usposobljenosti - elektrotehnik - aktivno znanje nemškega jezika - 1 leto delovnih izkušenj - 3 mesečno poizkusno delo 5. ELEKTRIČAR - nizka napetost (3 delavci) Pogoji: - IV. stopnja strokovne usposobljenosti - aktivno znanje nemškega jezika - 1 leto delovnih izkušenj - 2 mesečno poizkusno delo 6. ELEKTRIČAR - visoka napetost (3 delavci) Pogoji: - IV. stopnja strokovne usposobljenosti - 1 leto delovnih izkušenj - 2 mesečno poizkusno delo Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati morajo poleg navedenih pogojev imeti tudi odsluženi vojaški rok. Vsa delovna mesta so vezana na delo in gibanje v mejnem pasu. Prošnje z dokazili o strokovni usposobljensoti naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Podjetje za vzdrževanje avtocest Ljubljana, Linhartova 10. Prošnje brez dokazila o strokovni usposobljenosti podjetje ne bo obravnavalo. CREinn HTP HOTEL CREINA KRANJ Koroška cesta 5 64000 Kranj objavlja prosta dela in naloge KUHARJA za nedoločen čas Pogoji: - IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe - kuhar - 6 mesecev delovnih izkušenj - 3-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi. Izbh loške tovarne hladilnikov škofja loka IZJEMNA PRILOŽNOST Obiščite maloprodajo LTH Škofja Loka. Na zalogi imamo še hladilne vitrine po starih cenah. Poleg tega lahko kupite tudi zamrzovalne skrinje, hladilne in zamrzovalne omare, male gostinske aparate, hladilne pulte, brusilne stroje, toplotne črpalke, tehnološke presežke materiala itd. Ugodni nakupni pogoji. TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN od 8. do 16. ure in v SOBOTO od 8. do 12. ure VABLJENI! februarja 1991 OBVESTILA, OGLASI 23. STRAN -m&mm^CiLAS SUPER PONUDBA - SUPER CENE - ASTRID - No 9 - SUPER PONUDBA ■ SUPER PONUDBA - SUPER CENE - ASTRID - No 9 - SUPER PONUDBA BRISAČE pri TEDIJU SO POCENI! MAJICE ZA MATURANTE V 12 BARVAH SUPER PONUDBA - ASTRID - No 9 - SUPER CENE - SUPER PONUDBA - ASTRID - No 9 - SUPER CENE - SUPER PONUDBA - ASTRID - No 9 Vabimo vas na veselo PUSTOVANJE v hotel KAZINA na Jezerskem v soboto, 9. februarja, od 20. ure dalje. Zabaval vas bo ansambel REPLAY. Na pustni torek, 12. februarja, od 19. ure dalje vas vabimo na PUSTOVANJE v gostišče ob Planšarskem jezeru, kjer se boste prijetno zabavali ob zvokih žive glasbe. Najboljše maske dobijo lepe nagrade. Pripravljamo vam bogat pustni menu. Podrobnejše informacije dobite po tel. 064/44 007. Za pustne dni in večere vas vabimo tudi v pivnico EVROPA in PARK restavracijo v Kranju! Želimo vam obilo zabave! ♦ ♦ ♦ ♦ NOVO - NOVO - NOVO 126 BIS 700 je VEČ KOT »bolha« avto z dostopno ceno in novo kvaliteto. Prepričajte se in pokličite po tel.: (061)312-744, interna 23, DP SALBATRING EXPORT p. o., Kamniška 20, Ljubljana NE DOVOLITE, DA VAM MAJHNI VZROKI UNIČIJO VELIKE STVARI! Pravočasno se pripravite na gradbeno sezono. V MERKURJEVIH prodajalnah smo februarja za 10 % znižali cene večine GRADBENEGA MATERIALA. Znižanje velja pri nakupih nad 500,00 din in sicer za gotovinske nakupe in člane stanovanjskih zadrug. KOLIČINE SO OMEJENE. Dodatne informacije dobite pri prodajalcih v MERKURJEVIH prodajalnah. ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 8. februarja 1991 V italijanski dolini Val di Fiemme seje začelo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Deset dni tekmovanj najboljših smučarjev tekačev in skakalcev sveta Naši reprezentantje so na pot odšli dobro pripravljeni in razpoloženi. Kranj, 7. februarja - Komaj smo si ljubitelji zimskih športov oddahnili od pred petimi dnevi končanega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Saalbach - Hintreglemu, že so se oči svetovne smučarske javnosti preselile v italijanske Dolomite, v dolino Val di Fiemme. Tam svoje moči merijo najboljši smučarji tekači, skakalci in kombinatorci. Med njimi je tudi pet naših reprezentan-tov v smučarskih tekih in šest skakalcev. Medtem, ko bodo tekači zadovoljni z vsako uvrstitvijo pod tridesetim mestom v posamični konkurenci, skakalci računajo vsaj na eno uvrstitev do šestega mesta in še kakšno uvrstitev med petnajsterico. Obračuni skakalcev pa bodo posebno zanimivi zato, ker je skoraj trideset tekmovalcev med tistimi, ki si ob nekaj športne sreče lahko obetajo medaljo. Eden izmed njih je tudi naš trenutno najbolje pripravljeni Franci Petek. Dolina Val di Fiemme je slikovita italijanska pokrajina v Dolomitih. Tamkajšni zimsko športni kraji so že vrsto let znani kot priljubljeni smučarski centri, pa naj si bo to Predazzo, Moena, Ziano, Cavalese ali druge manjše slikovite vasi. Čeprav je bilo v dolini že prej kar nekaj smučarskih objektov in naprav, pa je to svetovno prvenstvo ponudbo precej obogatilo. Tako je med vsemi pridobitvami najpomebnejša izgradnja skakalnega stadiona s petimi skakalnicami, med katerimi so štiri pokrite tudi s plastično snovjo in tako omogočajo celoletne treninge in tekmovanja smučarjev skakalcev. Stadion, ki je po ocenah strokovnjakov eden najmodernejših na svetu, je opremljen z osvetljavo za nočne skoke, zgradili pa so tudi novo dvorano za vadbo, sedežnico, sodniški stolp, večnamensko poslopje z zdravniškim centrom, tiskovno središče in še kaj. Zelo varčni pa so bili prireditelji pri posegih v naravo v Largo di Teseru, kjer bodo tekmovanja v teku na smučeh. Zgradili so le večnamensko poslopje z barom, zdravniškim centrom, prostorom za sodnike in tekmovalce in tiskovnim središčem. Zavedajo se namreč, daje pristna narava prvi adut uspešnih smučarskih središč, kar dolina Val di Fiemme želi (po)ostati. Če se ozremo na začetke merjen moči smučarjev tekačev in skakalcev v svetovnem merilu, beleži zgodovina kot prvo ssvetovno prvennstvo leta 1924 v Chamonixu, ko so uradno ustanovili Mednarodno smučarsko zvezo (FIS). Takrat so bile to smučarske tekme v okviri zimsko - športnega tedna mednarodnega olimpijskega komiteja, ki so jih kasneje priznali tudi kot prbo svetovno prvenstvo. Na njem so tekmovali le v štirih panogah: tekih na 18 in 50 kilometrov, skokih in klasični kombinaciji, kaneje so dodali še štafeto, tekmo moških na 30 kilometrov, od leta 1952 pa so v tekih začele nastopati tudi ženske.. Sedaj spored svetovnih prvenstve v nordijskem smučanju obsega petnajst disciplin. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci pred odhodom v Val di Fiemme v begunjskem Elanu so naši reprezentantje spregovorili tudi o svoji pripravljenosti in pričakovanjih na svetovnem prvenstvu. Na tekmovanje je odšlo pet naših smučarjev tekačev. Najmočnejše zastopstvo imamo Gorenjci: Jožeta Kava-larja iz Rateč, Roberta Kerštajna iz Kranjske Gore, Mateja Kordeža iz Kranja in Boruta Nunarja iz Besnice. V štafetnem teku bo nastopil tudi Sašo Grajf, naš odlični biatlonec, ki je bil pred leti tudi tekač. Jože Kavalar, rojen 9.5.1968, po poklicu orodjar, zaposlen v Železarni Jesenice, je trenutno med našimi najbolje pripravljen, kar je dokazal na zadnji tekmi svetovnega pokala v Štrb-skem Plesu: "Upam, da mi bo zdravje služilo tako kot mi je do sedaj Tekel bom na 15 in na 50 kilometrov v prosti tehniki in štafeto. Upam, da bomo vsi skupaj na svetovnem prvenstvu pokazali napredek, saj smo dobro trenirali." Robert Kerštajn, rojen 5.9.1967, študent 4. letnika Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani: "Zadnje dva tedna pred svetovnim prvenstvom smo čas dobro izkoristili, tako da na pot odhajamo pripravljeni. Sam bom štartal na 30 in 10 kilometrov v klasični tehniki ter v štafeti. Najboljši rezultat si obetam od tekme na 30 kilometerski progi, morda med 30. in 35. mestom." Matej Kordež, rojen 22.4. 1968, študent 3. letnika Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani: "Štartal bom samo v klasičnem slogu, ki mi bolj leži. Računam na uvrstitev nekje med 35. in 40. mestom. Sicer pa sem s treningi zadovoljen in upam na čimboljše rezultate." Borut Nunar je najmlajši med tekači, rojen 24.1.1970, študent 1. letnika Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani: "Nastopil bom v krajših disciplinah, na 15 kilometrov prosto in 10 klasično, morda pa še v štafeti. Od sebe bomo dali največ kar lahko, zame pa je to svetovno prvenstvo velika spodbuda za naprej." Naša reprezentanca v smučarskih skokih je sestavljena iz šestih tekmovalcev. Na prvi nedeljski tekmi bodo nastopili : Janez Debelak, Primož Ulaga, Franci Petek in Miran Tepeš. Za naslednje tekme pa sta pripravljena še Goran Janus in Janez Štirn. Na tiskovni konferenci so bili vsi razen Primoža Ula-ge (bil je pri zobozdravniku). Kot je povedal zvezni trener Jelko Gros pričakuje od skakalcev boljše skoke kot na treningih, saj je zadovoljen le s skoki Francija Petka. Vendar pa je ekipa po besedah predsednika strokovnega sveta pri odboru za smučarske skoke SZS Bojana Jošta ob enem odličnem in petih solidnih tekmovalcih pripravljena na boj s svetovno elito. Po današnji tekmi moških na 30 kilometrov v kalsičnem slogu bodo jutri, 8. februaraja, ob 10.30 nastopile ženske v klasičnem slogu na 15 kilometrov, ob 14. uri pa bodo tekme v nordijski kombinaciji. V soboto, 9. februarja, bodo ob 10.30 nastopili moški na 15 kilometerski progi v prostem slogu, ob 13. uri pa bo na sporedu tek za nordijsko kombinacijo. V nedeljo, 10. februarja, bodo ob 10.30 nastopile ženske na 10 kilometerski progi v prostem slogu, ob 14. uri pa bo prva tekma smučarjev skakalcev in sicer na 120 meterski skakalnici. V ponedeljek, 11. februarja, oh 10.30 bo na sporedu tek moških na 10 kilometrov v klasičnem slogu, v torek 12. februarja, ob 10.30 pa bodo v klasičnem slogu na 5 kilometrov nastopile tekačice. Ob 14. uri bo tekma v skokih za nordijsko kombinacijo. Tudi v sredo, 13. februarja, bo dan namenjen kombinatorcem. V četrtek, 14. februarja, pa se bodo ob 10.30 ženske pomerile v štafetnem teku 4X5 kilometrov. Ekipno tekmovanje na 120 meterski skakalnici bo ob 14. uri. V petek, 15. februarja bo ob 10.30 start moških štafet na 4 X 10 kilometrov dolgi progi, v soboto ob isti uri pa se bodo tekačice pomerile na 30 kilometerski progi v prostem slogu. Zvečer, ob 19. uri, bo na 90 kilometerski skakalnici tekma v smučarskih skokih. Zadnja disciplina svetovnega prvenstva pa bo tek moških na 50 kilometrov, ki bo na sporedu v nedeljo, 7. februarja, ob 10. uri. Naši reprezentantje bodo nastopili v vseh disciplinah smučarskih tekov za moške in na vseh skakalnih preizkušnjah (razen za nordijsko kombinacijo). Po odločitvi našega strokovnega vodstva nordijskih reprezentanc pa na svetovnem prvenstvu ne bodo sodelovale naše smučarke tekačice, saj imamo zelo mlado ekipo, ki se pripravlja za svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo marca v Reit im IVinklu. Vsa tekmovanja bo prenašala tudi naša televizija. Maskota letošnjega SP v nordijskem smuča* nju je prikopna "skiri". Janez Debelak, rojen 10.3.1968, b° tokrat na SP nastopil drugič: "Vesel sem bil že uvrstitve v ekipo. V zadnjem času sem z boljšimi skoki spet dobil zaupanje vase in upam, da se bom uspel uvrstiti čim bliže 15. mesta." Franci Petek, rojen 15.6.1971, bo tokrat na SP nastopil prvič: "Pripravljen sem dobro in mislim, da bi bila uvrstitev do šestega mesta v tej močni konkurenci \eP uspeh. Veliko je odvisno od trenutnega razpoloženja. na najbolje." HI Janez Stirn, roje" 16.5. 1966, je tokrat prvič v ekip' na svetovnem Pr" venstvu: 'Tudi jaZ sem bil zadovoljen z uvrstitvijo v ekipo in si želim nastopiti v eni oo obeh tekem-Upam, da bom skočil tako kot znam na treningih. Prav pa bi mi prišlo tudi nekaj športne sreče, ki je v zadnjem času nisem imel." Goran Janus, rojen 27.3. 1970, tudi debitant na svetovnem mtm prvenstvu: "S tre-■ nutno formo sem kar zadovoljen, ta* ko da upam, da bom na svetovnem prvenstvu dobil priložnost za nastop." Miran Tepeš, rojen 25.4 1961, bo tokrat na svetovnen« prvenstvu sodelo""' že petič: "S svoji*0 letošnjim skaka; njem nisem naj' bolj zadovoljen-Po novem letu se*"! opravil še precej skokov, vendar Pa se je forma le ma}' ce izboljšala. Upam na uvrstitev med petnaj' sterico, vendar je težko napovedovati." • Stanovnik, Slike: J. Cigler 3©S®S^©5E£GLAS 24. STRAN Smučanje Pokal CICIBAN Soriška planina, 3. februarja - Škofjeloški smučarski klub Alpetour je konec tedna organiziral drugo tekmo za pokal CICIBAN za najmlajše smučarje iz vse občine. Tekma je bila zelo dobro obiskana, v klubu pa jo organizirajo predvsem z namenom, da bi dobili čim več novih mladih klubašev. Med najmlajšimi cicibankami je bila najboljša Maja Mohorič, druga je bila Maja Ogrinc, tretja pa Aleksandra Vizjak. Med cicibankami, starimi deset let, je veleslalomsko progo najhitreje presmučala Manca Maretič, druga je bila Nina Jerala, tretja Maja Krek. V kategorriji cicibank, starih 11 let, je bila najhitrejša Saša Gortnar, druga je bila Nina Križaj, tretja pa Ana Habjan. Med najmlajšimi cicibani je bil najhitrejši Matej Trdina, drugi je bil Blaž Rant, tretji pa Nejc Brodar. V kategoriji cicibanov, starih deset let, je zmagal Marko Znidaršič, drugi je bil Jure Šinkovec, tretji pa Klemen Dolinar. Med cicibani, starimi enajst let, pa je progo najhitreje prevozil Miha Ribarič, drugi je bil Miha Kalan, tretji pa Jan Antonič. Ker se tekme točkujejo kot smučarska tekmovanja za svetovni pokal, cicibani dobijo medalje in priznanja. V skupni uvrstitvi v posameznih kategorijah po dveh tekmah vodijo: Maja Ogrinc med mlajšimi cicibankami, Manca Maretič med cicibankami, letnik 1980, Saša Gortnar med cicibankami, letnik 1981, Blaž Rant med najmlajšimi cicibani, Jure Šinkovec med cicibani, letnik 1981 in Boštjan Notar med cicibani letnik, 1980. Stanovnik Hokej Blejci gostijo ekipo Spartaka Kranj, 6. februarja - Po treh porazih Jesenic proti Olimpiji in Crvene zvezde proti Medveščaku sta znana finalista za naslov državnega prvaka. Tako se bosta v velikem finalu pomerili ekipi Olimpije in Medveščaka, v malem finalu za tretje mesto pa Jesenice in Crvena zvezda. Jeseničani so v tretji tekmi v Ljubljani izgubili z rezultatom 7 : 3 (2:1, 2 :0, 3:2). Zanimiva tekma polfinala pa se to soboto ob 18.uri obeta na Bledu, saj domača ekipa igra odlično in v p!ay outu I. zvezne lige pričakuje hokejiste Spartaka iz Subotice. Po prvem delu prvenstva namreč Bled vodi z 18. točkami. Drugi polfinalni par je Partizan -Vojvodina. • V. S. Sankanje Evropsko prvenstvo v Italiji Kranj, 65. februarja - Minuli konec tedna je bilo v Volsku v Italiji evropsko člansko prvenstvo v sankanju na naravnih progah. Na tekmovanju je sodelovala tudi naša sankaška reprezentanca, v kateri so nastopili: Tinka Tolar, Simon Bernik in Janez Luznar iz Železnikov, Marjan Meglic, Janko Meglic in Mirko Klinar iz Jesenic ter Drago Česen in Boštjan Vizjak iz Tržiča. Med več kot sto tekmovalci je pri ženskah odlično vozila Tinka Tolar, ki je bila šestnajsta in je le štiri sekunde zaostala za zmagovalko. Prav tako dober je bil Simon Bernik, ki je med moškimi zasedel enaindvajseto mesto. • V. S. Mladinske igre v Savskih jamah Jesenice, 8, februarja - To soboto in nedeljo bodo v Savskih jamah nad Jesenicami 4. FIL - mladinske igre v sankanju na naravnih progah. Za izvedbo bodo poskrbeli člani sankaškega kluba Jesenice, pričakujejo pa okoli 150 tekmovalcev, med njimi tudi iz naših klubov: Tržiča, Železnikov in Jesenic. V soboto bo uradni trening in prva vožnja, v nedeljo pa bosta še druga in tretja vožnja. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 8. uri. • J. Rabič Odbojka Nadaljevanje odbojkarskega prvenstva Bled, 8. februarja - Konec tedna se bo s tekmami 12. kola nadaljevalo prvenstvo v obeh prvih slovenskih odbojkarskih ligah in v drugi zvezni ligi za moške. V prvi slovenski moški odbojkarski ligi igra tudi ekipa Bleda, ki bo to soboto, 9. februarja ob 18. uri gostila ekipo Mežice. Tekma bo v Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu. Ženska odbojkarska ekipa Bleda, ki igra v II. zvezni odbojkarski ligi pa začne z drugim delom ligaškega tekmovanja 23. februarja, ko bo doma gostila ekipo Poreča. S tekmovanji pa bodo začeli tudi v II. SOL, kjer ekipa Bled ml. na sobotni tekmi, ki bo ob 16. uri v dvorani OŠ A.T.Linharta v Radovljici, gosti ekipo Pr-vačin. Ženska ekipa Bled ml. v II. SOL prav tako doma, v dvorani OŠ prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu, igra z ekipo Šentvida to soboto ob 15.45. • V. Stanovnik Namizni tenis Prehodni pokal LTH Škofja Loka, 3. februarja - V Škofji Loki je bilo tradicionalno tekmovanje posameznikov za prehodni pokal LTH. V organizaciji Partizana Škofja Loka je nastopilo 31 igralk in igralcev iz škofjeloške občine. Zmagal je Jano Rant, ki je ugnal eno najboljših igralk Gorenjske Petro Fojkar. Tretji je bil Franc Rant iz Železnikov, četrti Ivko Bokal, peta pa Nada Fojkar. To soboto bo športno društvo Kondor iz Godešiča organizator tradicionalnega občinskega prvenstva za pionirje do 10 let in mladince do 18 let. Tekmovanje bo v športni dvorani na Podnu. # J. Starman Vaterpolo Na prvi tekmi visoka zmaga Triglava Kranj, 5. februarja - Vaterpolisti kranjskega Triglava so v prvem kolu I. B zvezne vaterpolo lige gostovali pri ekipi Gusarja v Mlinem pri Dubrovniku in visoko zmagali z rezultatom 12 : 21 (4:6, 3:6, 3:2, 7:2). Za ekipo Triglava so igrali: Naglic, Hajdinjak 3, Dvornik 1, Peranovič, Cvitkovič I, Čadež 4, Tikič 6, Grabeč, Jur-čevič, Štirn, Margeta, Štromajer 3, Troppan , Homovec. Ostali rezultati v LB zvezni vaterpolo ligi: Budva : Bellevue 5:8, Beograd : Medveščak 19:12, Vardar : Proleter 13 :18. V drugem kolu, to soboto, je ekipa Triglava "domačin" na Rijeki, kjer je naj-bljižji pokrit bazen za ligaške obračune. Tekma bo z ekipo Beograda, avtobus za navijače (v njem bodo tudi mladi vaterpolisti Triglava) pa odpelje izpred hotela Creina v Kranju v soboto ob 14.30. V njem ho prostora za približno trideset potnikov za katere stane prevoz 100 dinarjev. • D.Humer Z avtobusom na Tek treh dežel Kranj, 6. februarja - ZTKO iz Kranja organizira avtobusni prevoz na maraton Tek treh dežel, katerega start bo v nedeljo, 17. februarja, ob 9.30 za hotelom Kompas v Kranjski Gori. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri zjutraj izpred hotela Creina v Kranju na start, nato pa bo peljal na cilj v Podklošter in na razglasitev rezultatov v Trbiž. Cena prevoza je 80 dinarjev, prijave pa zbirajo po telefonu 21-176 in 21-235 do petka, 15. februarja. Če bo prijavljenih manj kot 40 potnikov, prevoz odpade. • V. S. Kadeti in pionirji v rokometu Škofja Loka - Konec januarja je Rokometni klub Šešir iz Škofje Loke organiziral območno gorenjsko prvenstvo v rokomet za kadete in pionirje. Pri kadetih so bili najboljši rokometaš« Šeširja, ki so prvo mesto osvojili brez izgubljene tekme, v pionirski konkurenci pa so bili od treh ekip prav tako najboj uspešni domaČi rokometaši, pred Pekom iz Tržiča in Preddvorom. • |. K. !!^k__Uebruarja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. stran (mmmmmGLAS MUj OGLASI @ 27-960 ^CestalLfl 16 jgffllTl STROJI aarir°*bira" Čirče nudi po naju-r^ejših cenah AKUMULATOR-cg. . na Maribor in Topla Meži-677?nmer: akumulator 12 V 36 Ah 771 on' akumuiator 12 V 40 Ah l63wL akum"!ator 12 V 97 Ah 22qĆ'^ akumulator 12 V 135 Ah Ijj itd. Avtomobilisti, obrtni-nak, iet0valci' izkoristite ugoden ^"P! Nudimo SERVIS, MONTA-nari'i ileti Garancije. Pri nakupu čno H500'00 din dobite še prakti-bira» a'0" Se Priporoča "Agroiz-KtL £irče- Smledniška c. 17, 2^* 34-802 797 ŠTPmi Proc,am skoraj nerabljen VirLiL^,K na d"va Kaloret Plus. _1371 ST°Roi industriiski ŠIVALNI in riVJ ^aff, z motorjem, za ravni _ C'K - cak šiv. Cena 2.200 DEM. JU2^>26__1495 5kiCpc*pr°dam termoakumulacij-D.LJ3 in 4 kW, AEG, Anica ^g^Bavdkova 38, Kranj 1544 .r°dam barvni TV. Marn, F. Barle-*8-Cerklje 1585 ROBINSON club TRŽIČ tel.: 52-266 petek, 8. 2. nastop ansambl SUM sobota 9. 2. pustovanje, bogate nagrade za najboljše maske Prodam stoječi STROJ za brušenje kamna, na vodo. Kimovec, Hrastje 176, Kranj 1589 VARILNI APARAT Iskra MIG 180, nov, prodam. Luže 61, Šenčur 1601 Prodam RAČUNALNIK Comodore 64, s kasetarjem in igralno palico. Cena po dogovoru. « 39-226 1605 Prodam ORODJE in različne MODELE za izdelavo cementnih izdelkov, g 78-013_1633 Prodam nov CEPILEC za drva, 10 odstotkov ceneje. ^ 66-875 1637 Prodam dva premična transportna TRAKOVA. Virmaše 33, Škofja Loka_1639 Prodam dva premična TRANSPORTNA TRAKOVA, dolž. 5 in 14 m. Virmaše 33, Škofja Loka 1645 RAZPRODAJA! Prodam parni ČISTILEC, ŠTEDILNIK (2 f 2) in skoraj nov PLAŠČ Hunter flf 45-341 ali 22-991 1672 Prodam TRAKTOR super Tiger 635, italijanski. Stane Zabavbnik, Tunice 21,Kamnik_1689 Prodam KOMPRESOR Agre 6000, 2.2 kvV, PIŠTOLO za lakiranje Sata in Dize, LAMELO Elu ter ročni REZKAR Makita. g 78-971 1693 Poceni prodam STROJ za izdelavo vijakov in zakovic, v odličnem stanju, do premera 4 mm, primeren tudi za začetnike. Nudim vam strokovno pomoč in izdelavo orodja. Zamenjam tudi za osebni avto. i3? 67-052_1703 Prodam rabljeno NAKLADALKO za seno, 17-kubična. Slamnik, Ži- rovnica 50__1732 Ugodno prodam barvni TV Gore nje, ekran 63 cm. Cena 1.500,00 din, -g 68-293 _1742 PrcJ^... i-osno PRIKOLICO, 4-ton-ska, z ročicami ter zračnimi zavorami. Primerna za traktor Unimag. Urevc, Razgledna 12, Bled 1743 ISKRA ELEKTROMOTORJI OTOKI 21 64228 ŽELEZNIKI ra2pisije JAVNO LICITACIJO, bo v četrtek, 14. 2. 1991, ob 11 uri na sedežu podjetja ^KRa Železniki, Otoki 21, in sicer za naslednja osnovna Sredstva: izklicna cena vertikalni livarski storj dmk i60 t, letnik »970 100.00,00 din stroj ni v pogonu 2- LIVARSKI STORJ ROTOCAST, letnik 1970 100.000,00 din stroj ni v pogonu 3- HORIZONTALNI LIVARSKI STORJ 400 t LITOSTROJ 300.000,00 din •etnk 1979 (ne kompleten) 4'KOMPRESOR ZA ZRAK TRUDBENIK 6 m3, letnik 1970 15.000,00 din generalno prenovljen 5- VILIČAR DIESEL 3 t, vozen 60.000,00 din 6- OSEBNI AVTO R4, letnik 1986, vozen 35.000,00 din grščina je 10 % od izklicne cene, ki jo plačajo potencialni , uPci na blagajni podjetja. Eventuelni prometni davek plača Upec. Nakup osnovnih sredstev je po sistemu KUPLJENO »IDENO. Poznejših reklamacij ne upoštevamo. Želite zaslužiti! Ob rednem delu tudi do 7 x več denarja od povprečnega o. d.! oglasite se! Postali boste gospodar svojega časa in z našo pomočjo spoznali svoje poslovne sposobnosti, ki se jih niti ne zavedate. Ponudbe pod šifro TOP CLEAN. Ugodno prodam snežno ROLBO za kultivator Gorenje. Japelj, Pod- Ijubelj 122, Tržič_1751 Barvni TV Gorenje in zamrzovalno OMARO, prodam. 28-844 1757 Nov barvni TV SEG, ekran 51 cm. ■g 35-275_ 1761 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Veritas ter STROJ za trganje žime in volne. Rautar, Rožna dolina 12, Lesce, ?P 74-972 1768 Poceni prodam CIRKULAR za žaganje drv, s koritom ali brez. flp 36-377__1784 Prodam OBRAČALNIK s karda-nom za traktor Tomo Vinkovič. flf 67-117_1793 Prodam rabljen polavtomatski SA-DILEC krompirja. g» 11-968 1797 Prodam POMIVALNI STROJ Bosch. ■» 10-686_1825 Prodam hobi LESNI STROJ Mio Standard, 3 operacije. 9 632-794 _ 1834 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo, -g 36-550_1836 Izkoristite vodo, ki teče mimo vašega domal Prodam novo TURBINO Banky. g 695-032 1851 ★ ★★★★ PARK HOTEL Bled Vabimo vas na tradicionalno PUSTOVANJE v plesno dvorano KAZINA V soboto, 9. februarja, s pričetkom ob 20. uri, v nedeljo, 10. februarja, na otroško pustno matinejo od 16. ure dalje ter na pustni torek, 12. februarja, s pričetkom ob 20. uri. Zabaval vas bo priznani ansambel R0ULLET. Najbolj izvirne maske bomo bogato nagradili! Informacije in rezervacije sprejemamo tudi po tel. 064/77-945. Vljudno vabljeni! Prodam SESALEC KIRBI (maxi) s carinsko deklaracijo. ® 37-536 PRALNFsTROJ Gorenje, rabljen, prodam, g 21-053_1852 Prodam skoraj novo MOTORNO ŽAGO Tomos Husqarna. Podbrez-je 67, Duplje_1855 Kupim CISTERNO za gnojevko, 3.200 litrov, lahko brez črpalke. <® 68-237__1875 Prodam nov barvni TV Kama-crovvn, ekran 54 cm. ® 34-233 Prodam mizarsko kombinirko 5 operacij, šir. debelinke 50, porav-nalka 2,50 m, rezkar in sekular z nagibom, flf 49-224, po 17. uri_____ GRADBENI MATERIAL Prodam 5 mm talno PLUTO in mahagonij vratne IZREZE. ® 42-318 ______1627 Prodam 1 kub. m. smrekovih PLOHOV, deb. 8 cm. Roš, Mlaka 2, Radovljica 1636 Ugodno prodam "OPAŽ, II. in III. kvalitete, flr 58-078 1856 ŠIVANJA prlčetek: 12/2-1991 ob 16. url Delavska univerza škofja Loka telefon: 621-865 in 622-764 IZOBRAŽEVANJE Iščem prijazno INŠTRUKTORICO matematike, lahko je tudi študentka. «» 23-983_1814 KUPIM_ Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. & 41-603_1515 Pozor, pozorl Vsi lastniki FIATA 128 Sport, oglasite se mi, če nameravate prodati svojega jeklenega konjička. Po možnosti naj bi bil registriran in rdeče barve, sploh pa poceni. Informacije na flf 68-293, Danica Kopač_1787 Kupim vikend PARCELO, do 500 kvad. m. Informacije na flf 061/371-363, po 19. uri_1841 Kupim GARSONJERO, brez centralnega ogrevanja, na Gorenjskem. Plačilo v devizah. ^ 994342388303, Avstrija (Ivana) _1844 PARCELO v okolici Kranja, Preddvora ali Cerkelj, kupim. 28-330__1623 Prodam črno-bel TV, star 1 leto, kombiniran otroški VOZIČEK, za 2.000,00 din in PRALNI STROJ Go renje, star 6 let, za 2.000,00 din. Plačljivo v 2 obrokih ■S' 621-191 _ 1657 Prodam 1 kub. m. hrastovih PLOHOV in MOTOKULTIVATOR Gorenje. Maček, Zminec 25/a, Škofja Loka_1704 Prodam polovico mladega BIKA, 14 dni starega BIKCA, krmilno PESO in JABOLKA voščenke. Stra-hinj 65, Naklo_ 1730 Prodam tovorno avtomobilsko PRIKOLICO in 30 kvad. m. kerami-čnih PLOŠČIC. *g? 65-773 1754 Ugodno prodam termoakumulacij-sko PEČ, 3 kVV, električni oljni RADIATOR, 50-litrski BOJLER, 10-litr-ski nadpultni BOJLER s pipo, LIJAK z nogo in pipo, PIPO s tušem za kad in ŠKOLJKO. « 33-364 ___1755 Prodam GOLF Bistro, star 2 leti in SEDEŽNO GARNITURO, stara 1 leto, rjav pliš. Cena po dogovoru. ■2* 46-600 1756 69 (®®SM5M©1MGLAS 26. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 8. februarja 1991 Prodam starejši TV Gorenje, z novim ekranom in starinsko kmečko SKRINJO, iz 18. stoletja. 9 57-761__1774 Poceni prodam starejši, vendar še uporaben PRALNI STROJ, zakonsko POSTELJO, pomivalno KORITO in dve OMARI. Slavka Horvat, Planina 17, Kranj, 9 34-132 1775 Prodam nov, desni BLATNIK, za škodo 100 in prve 4 KNJIGE Enciklopedije Slovenija. Vse po polovični ceni« 25-130 1791 Z AKUPUNKTURO DO ZDRAVJA IN VITKOSTI! Tel.: 25-050 TAPISERIJI "Zadnja večerja" (3000 DEM) in "Ženska" (2000 DEM), prodam, g 10-588_1792 Prodam POMIVALNI STROJ Zero-vat A 812, malo rabljen, z manjšo okvaro, za 2.500,00 din in POLKNA za okna, 4 komplete, dim. 140 x 140 cm, dva kompleta, dim. 120 x 140 cm in dva kompleta, dim. 75 x 85 cm, 30 odstotkov ceneje od novih. »51-768 1853 Nujno prodam MOTOR MZ ETZ, letnik 1988, PEČ kipersbusch, RAČUNALNIK Commodore 64, s ka-setnikom, igralno palico in programi, hi-fi GLASBENI STOLP, z zvočniki in ročni PLETILNI STROJ. Va-lant, Svetinova 2, Jesenice 1861 Poceni prodam PISALNI STROJ, barvni TV, ekran 51 cm, globok otroški VOZIČEK, otroško POSTELJICO,levi zunanji BLATNIK za Z 101 in SPALNICO. 9 12-370 1864 Prodam kavč, 2 fotelja, 4 gume s platišči za VW in akvarij 70 litrski z ribami. 9 34-164_1885 Prodam barvni TV Grundig, ekran 54 cm in ženski krznen PLAŠČ, štev. 42 - Goja Wolf, star 1 leto. 33-018 1541 Ugodno prodam furnirano 5-delno OMARO, KAVČ in pisalno MIZO. 9 28-475_1622 Prodam 5-delno zaprto OMARO za spalnico Eva (hrast). 9 34-549, po 20. uri_1640 Poceni prodam dva fotelja, jO Gl, dve KLOPI in DVOSED. Zelo ohranjeno. Cena za vse skupaj 2.000,00 din ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1676 Prodam sedežno GARNITURO, z MIZICO in PREPROGO, dim. 2x3 m. Vse za 6.000,00 din. Vavter, Ka-juhova 44, Bled 1711 Poceni prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, primerno tudi za mladinsko sobo. 9 68-018 1771 Ugodno prodam lepo ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. 9 37-230_1820 Prodam KUHINJO Mateja Svea, z vsemi aparati, nov BOJLER, barvni in črno-bel TV ter HLADILNIK, 9 38.683_ 1828 Ugodno prodam SEDEŽNO GAR-NITURO z ležiščem ali jo zamenjam za TELIČKO simentalko. Boh. Bela 82 1882 V najem oddam opremljeno 1-sobno STANOVANJE. Predplačilo! 9 11-935_1717 Prodam GARSONJERO v Kranju, 29 kvad. m. 9 35-276_1776 V Kranju prodam takoj vseljivo, opremljeno, GARSONJERO. Informacije na 9 061/667-775, v soboto in nedeljo, od 17. do 19. ure _1777 V najem oddam 2-sobno STANOVANJE, s centralnim ogrevanjem in telefonom. Zgoša 58. Begunje, 9 78-501__788 STANOVANJE, opremljeno, 70 kvad. m., oddam v najem za leto ali več, 5 km iz Kranja, s centralnim ogrevanjem. 9 21 -805 1799 Zamenjam družbeno 1 in pol sobno STANOVANJE, na Planini III., v Kranju, za večje, 9 36-298 1880 V najem oddam večje STANOVA-NJE. Šifra: NAKLO_188_ 1-sobno STANOVANJE, 33 kvad. m., na Planini, prodam. 9 24-155, zvečer 1883 Najemem GARSONJERO ali eno-sobno STANOVANJE v Kranju. «26-089 ali 633-312 LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE izdelujem kvalitetno, konkurenčne cene. ROLETARSTVO NOGRAŠEK Milje 13, 64208 Šenčur tel.: 061/50-720 STANOVANJA Prodam 2-sobno STANOVANJE v Škof ji Loki, 9 621-451_1548 Mlad par, ki se namerava poročiti, najame GARSONJERO ali manjše STANOVANJE, v Bohinju. Šifra: MLADA SLOVENSKA DRUŽINA _1576 Starejše 3 sobno STANOVANJE z vrtom, v Škofji Loki, prodam. Ši-fra: FEBRUAR_1579 3 in pol-sobno STANOVANJE, 80 kvad. m., s telefonom, na Deteljici pri Tržiču, prodam ali zamenjam za manjše, z doplačilom. 9 57-350 _1621 V najem oddam 1-sobno STANOVANJE, na Planini, Trg Rivoli 7. In-formacije na 9 801 -297 1666 Na Planini III., v Kranju, prodamo pritlično STANOVANJE, s samostojnim vhodom, velikosti 90 kvad. m. V račun lahko vzamemo manjše stanovanje. 38-814 1681 ExpIeo G&ft Staneta Žagarja 39, Kranj tel. 24-971 RAČUNOVODSKI SERVIS: Zaupajte nam vodenje poslovnih knjig in izdelavo zaključnega računa. V našem računovodskem servisu vam bomo prihranili veliko več denarja, kot pa vas bo stalo plačilo storitev, ki jih bomo opravili za vas! POSREDOVANJA: Prodamo več hiš in stanovanj na Gorenjskem ter najamemo poslovne prostore v Kranju. VARSTVO Iščem VARSTVO za dva otroka, v dopoldanskem času. Informacije na 9 33-776, popoldan 1648 VOZILA Prodam Z 101, letnik 1986 ter kamp PRIKOLICO Treska, zložljiva. Informacije na 9 28-861, int. 32-45, dopoldan_1466 Prodam JUGO 55, letnik 1989. Mi-lan Novak, Hrušica 122, Jesenice _______1508 Prodam Z 101, letnik 1978. Milan Zgaga, Titova 53/b, Jesenice 1509 Nujno prodam JUGO 55, letnik 1985 ali zamenjam za manjši avto ter prodam kamp PRIKOLICO Bra- ko.9 73-616_1537 Prodam karamboliran JUGO 45 Koral, letnik 1989. _ 64-283 1570 Po delih prodam R 12 in R 18. Miro Medic, Koritenska 31, Bled 1572 126 PGL, letnik januar 1988, prodam. 9 23 885_1573 Prodam Z 128, letnij junij 1988, registrirana do oktobra 1991. Filipič, Žirovnica 80/a, _ 801-456 1574 Ugodno prodam nov, registriran, FIAT Tvpo 1.4, katalizator E., rdeče barve, pet vrat, temna stekla, pocinkana karoserija, prevoženih 2.000 km. 9 042/813-537 1577 Prodam 126 P, letnik 1980. Kobal, Sp. Gorje 93 1578 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, odli-čno ohranjen, rdeče barve. Cena 8.100,00 din. 9 633-893 1583 Prodam JUGO 45 E, letnik 1986. 9 51 -874__584 Prodam JUGO 45, letnik 1987, lepo ohranjen. ^ 46-137 1587 Prodam LADO Niva 16, letnik 1987. Ilovka 11, Kranj_1588 Zelo ugodno prodam LADO Sa-maro 1.500 S, 5 vrat, stara 6 mese- cev. g 75-697__1590 Prodam GOLF diesel, dvoje vrat, letnik 1989 in MOTOR CTX 80, le-tnik 1990.^ 48-118__5_ Prodam LADO karavan 1200, letnik 1983.9 22-637_1592 Prodam GOLF diesl, letnik 87, lepo ohranjen. 9 27-100 1593 Prodam JUGO 45 Koral, prevoženih 14.000 km, garažiran, prvi lastnik, letnik julij 1989. Cena 7.500 DEM. 9 49-430, po 16. uri 1594 Nujno prodam GOLF diesel, letnik 1985.9 23-527 1597 Prodam JUGO 45 Koral, star dve leti, pravkar registriran. 9 66-218 __599 Z 101, letnik 1979, z ohranjenim motorjem, ugodno prodam. 9 52-085_1600 Prodam LADO 1500 S, letnik 1982, v zelo dobrem stanju in 350-litrsko zamrzovalno SKRINJO LTH, nova, za polovično ceno. Ivan Novak, Zg. Brnik 72, Cerklje, 9 42-736 1606 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1981. 9 39-906__307 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, nove BLATNIKE, PRAGE in OBRO-BE za Z 101. 9 631-537 1608 Prodam 126 P, letnik 1978 in JAVO 350, letnik 1984, potrebna manjše-ga popravila. 9 801-534 1610 Oddam VRSTNI RED za R 4 GTL, dobava takoj. 9 46-024 1612 MERCEDES 11-13, letnik I976, AL kason, dim. 6.10 x 2.45 m, lepo ohranjen, prodam. 939-088 po 18. uri_1617 GOLF diesel S paket, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Informa-cije na 9 49-486_1618 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1988. Voklo 1, Šenčur_1619 Prodam JUGO 45, registriran do 31.1.1992. 9 631-467, po 14. uri _ Ugodno prodam dobro ohranjen GOLF J, letnik 1979. Štele, Pra-protna polica 32, Cerklje 1631 Prodam Z 101, letnik december 1987, garažirana. Cena 5.900 DEM ali v dinarski protivrednosti. 9 801 -035_1f_ Prodam R 4, letnik 1983, registriran do februarja 1992. Cena 3.000 DEM. Golniška 34, Kranj, 9 23-593_1642 Prodam Z 750, letnik 1979, registrirana do oktobra 1991 in kompletne BATE za prvo brušenje za TAM 110.9 51-034_1644 Prodam Z 750, starejši letnik, v voznem stanju, lahko tudi po delih. Sp. Bela 6, Preddvor, 9 45-304_1648 Prodam 126 P, letnik 1984 in traktorski VITEL Riko. 9 66-096 1650 Prodam R 4, letnik maj 1977, vozen, garažiran. Cena 900 DEM. 9 49-154_1652 Prodam CITROEN BX 16 TRS, le- tnik1987.9 39-170_1655 GOLF diesel, letnik 1983, odlično ohranjen, prevoženih 73.000 km, prodam. Zakotnik, Ljubljanska c. 25, Škofja Loka_1656 Prodam OPEL KADETT 1.3, letnik 1987. Stegnar, Strahinj 92, Naklo _1662 R 4, letnik 1978, obnovljen in več REZERVNIH DELOV, ugodno pro- dam. 9 68-530_1663 OPEL ASCONO 1.6 avtomatik, letnik 1972, registrirana do junija 1991, ugodno prodam. Janez Raj-hard, Linhartov trg 30, Radovljica _1664 Prodam VVV SCHIROCCO, letnik 1978. 9 42-307_1667 Prodam LADO Samaro, letnik 1987, z dodatno opremo. Majcen, T. Dežmana 8, Kranj, 9 33-145 _1668 Prodam ohranjen GOLF, letnik 1980, prva barva in GOLF, letnik 1977, vozen, neregistriran, za 2.500 DEM. Finžgarjeva 5/a, Lesce 1671 Prodam LADO Riva, letnik 1989. Vojko Frelih, Grmičeva 25, Kranj -Čirče _1673 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980, registrirana do septembra 1991. Cena po dogovoru. 9 79-777__674 Prodam Z 128, letnik 1989. 9 39-590_1675 Ugodno prodam SUBARU Justv, letnik 1987, prevoženih 65.000 km, prednji pogon. Informacije na 9 74-285 _1678 Prodam OPEL KADETT 1200 S, letnik 1983. Informacije na 9 41-148, v petek in soboto popol- dan.__379 SIMCO Chrvsler 1308 GT, letnik 1979, ohranjena, prodam. 9 57-374_1680 R 4TLS. letnik 1980, prodam. Pre-doslie 121, Kranj 1683 IZP0P0LNJEVALNI TEČAJ KUHANJA pričetek: 11/2-1991 ob 16. url Delavska univerza Škofja Loka telefon: 621/865 in 622/764 Prodam Z 101 GTL, letnik 1987, prevoženih 30.000 km. 9 11-619 _1684 Ugodno prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989, registriran do januarja 1992. Mavčiče 40 1685 GOLF 1.6, bencinar, letnik september 1987, z ali brez dodatne opreme, ugodno prodam. 9 39-721, popoldan ali 21-232, dopoldan (trgovina) 1686 126 P, letnik 1982 in vlečno KUU-KO za Citroen AX, ugodno prodam. 9 11-800__387 Prodam Z 1300 luxe, letnik 1978, s vlečno kljuko. Cena 15.000,00 din. Ogled in informacije med tednom. 9 28-5o1, popoldan_1688 Prodam FIAT 126 B, letnik 1976. Cena 1.200 DEM ali v dinarski protivrednosti. Andreja Tugar, C. revolucije 15, Jesenice, 9 84-560 __390 126 PGL, letnik februar 1989, pro-dam. 9 25-792_1691 Prodam FORD Siero 2.00, letnik 1984. Cena 17.000 DEM ali v dinar-ski protivrednosti oziroma menjam za cenejši avto. 9 78-798 1692 CflllOlt MX S TELEFONOM mM® SUPER CENA! TRIMMEL BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC Prodam FIAT Regato 100 SIE, letnik december 1987, lepo ohra-njen. 9 66 486_1745 CITROEN GS palas, registriran do 16. 1. 1992, nove gume, blatniki, 93.000 km, prodam ali zamenjam za manjši avto z doplačilom. 9 23-571__746 Prodam Z 101 Skala 55, letnik no-vember 1988. 9 34-394 1748 Prodam ŠKODO 105 S, letnik 1981. 9 82-371_1752 R 4 GTL, star 1 leto, prodam. Cena 8.800 DEM v dinarski protivredno-sti. 9 38-626_1758 Prodam Z 750, letnik 1975, na novo registrirana. Cena 1.300 DEM. 9 70-709_1760 SUBARU 1600, star 5 mesecev, prodam. 9 70-426_1762 Prodam TOVORNI AVTO Z 624 furgon, letnik 1983. Sp. Gorje 23 _1763 Prodam R 4, letnik november 1988, garažiran. 9 621-731 1764 ZEHENTHOFSTR. 26 TU. 9943-4242-41310 PICC0STRASSE 42 TU. 9943-4242 28494 Prodam R 4, 631-144 letnik 1988. 1765 Prodam JUGO 45 A, star 4 leta, registriran do 1. 10. 1991. Cena po dogovoru. Franc Bertoncelj, Britof 318, Kranj_1694 Z 128, letnik 1987, dodatno opremljena (meglenke, vlečna kljuka, av-toradio, zvočniki, prevleke), sivo modre barve, prodam za 7.500 DEM. 9 34-116, v petek ali 39-446 v soboto in nedeljo 1695 Z 101, letnik 1987, prevoženih 34.000 km, dobro ohranjena, pro- dam.9 061/813-644_1698 Prodam JUGO 45, neregistriran. 9 51-827__9 Prodam Z 128, letnik 1987. Cena 6.300 DEM. 9 84-765_1700 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Anderle, Smokuč 40, Žirovnica, 9 801-278_1__ Prodam Z 101, GTL, letnik 1986. 9 28-779_1702 Dobro ohranjen JUGO 45 Koral, letnik 1988, ugodno prodam, 9 632-641_1707 Prodam JUGO 45 AX, letnik maj 1988, 20.000 km. Cena 7.200 DEM. 9 27-109_1708 Prodam VISO, dodatno opremljena, garažirana. 9 85-562 1710 Prodam 126 PGL, letnik 1986, cena 3.700 DEM. 21-325_1715 Prodam LADO Niva, stara 27 me-secev. 9 83-694_1716 Prodam zelo ohranjeno Z 101, letnik 1979 in MOTOR za Z 101, le- tnik 1978. 9 37-023_1718 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Franc Avsenik, Valvazorjeva 2/a, Lesce_1719 Prodam 126 P, letnik 1978, registriran do oktobra 1991. Smrekar, Kamna gorica 16, 9 79-561 1724 Prodam GOLF diesel, letnik 1982/83 in Z 750, letnik 1982. Mujo Hadič, Cankarjeva 32, Radovljica 1725 ORTNER BELJAK / VILLACH <$0 TOVOTA Prodam Z 128, letnik 1988. Sebenje 45, Zasip - Bled, 9 77-759 1767 Prodam GOLF bencinar, uvožen ter R 6. 9 27-341_1773 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1979, dobro ohranjena. Jože Dolžan, Lu-znarjeva 24/a, Kranj, 9 23-531 _V77_8 Prodam MENJALNIK za Z 101, ohranjen. Vinko Benedik, Strmica 3, Selca, 9 64-373_1779 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. 9 620-495_1780 Prodam Z 750, letnik 1980, lepo ohranjena. 9 66-285_1781 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Pi-pan, Voklo 60, Šenčur, 9 49-284 1782 RENAULT Prodam Z 850, letnik 1984, registriran do oktobra 1991. 9 35-048 po 18. uri__6 Prodam GOLF diesel, letnik 1987. 9 12-190__728 R 4 GTL, letnik 1987, pravkar registriran, prodam. Zariška 13, Kranj -Drulovka_1729 Prodam LADO Riva, letnik 1985, prevoženih 50.000 km, zelo dobro ohranjeno. Slamnik, Žirovnica 50 _1733 Prodam R 18, letnik 1984, prevoženih 72.000 km. Informacije na 9 75-090_17_4 Prodam 126 PGL, star 1 leto, 6.000 km, dobro ohranjen. Karmen Fen-de, Britof 416, Kranj, 9 39-637 _1736 Prodam OPEL KADETT ali zamenjam za cenejši avto. Cena 7.300 DEM. 9 37-505_1737 Ugodno prodam LADO Samara 1300, z dodatno opremo, dobro ohranjena, stara 3 leta, prevoženih 19.000 km, registrirana do februar- ja 1992 9 23-369_174_ Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988. Cena 6.900 DEM. 9 84-121 1744 • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE. SP0JLERJI. PREPROGE... • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel.: 9943-463-544000 St. Veiter Ring 25-27 Prodam R 4 GTL, letnik 1981. Informacije: Kržišnik, Sp. Duplje 8 1783 Ugodno prodam DIANO 6 L, letnik 1978, modre barve, potrebna manjšega kleparskega popravila na desni zadnji strani. Poleg dam še 2 novi zimski GUMI in polno REZERVNIH DELOV. Vse skupaj za samo 1.300 DEM. Informacije na 9 68-293, Danica Kopač 1786 Prodam RENO 12 TL, letnik 1978. Peter Kičič, Kropa 129,9 79-531 _1790 GOLF diesel, letnik december 1984, ugodno prodam. Ivan Fujan, Lahovšče 59, Cerklje_1795 Prodam R 5 Campus, star 10 mesecev. Mavčiče 95 1796 Prodam R 4, letnik 1981. 9 78-798 _1800 JUGO 45 Koral, star dve leti, prodam za 6.000 DEM. 9 692-671 _180_ Prodam Z 101, letnik 1980. Cena 2.200 DEM. 9 38-578_1803 GUME Fulda 2000, 4 kose, skoraj nove, dim. 195 x 60 x 14, z litimi platišči, znamke MSW, spitz designe, s ključavnico (BMW, Audi, Golf, Honda), zelo ugodno pro-dam.9 22-991 ali 45-341 1804 GOLF diesel, letnik 1988, dobro ohranjen, prvi lastnik, z nekaj dodatne opreme, prodam. 9 33-259 _ 1806 JUGO 45 Koral, letnik 1989, 27.800 km, ugodno prodam. 9 33-751 _1807 PEUGEOT 305 karavan, letnik 1986, 45.000 km, garažiran, prvi lastnik, ugodno prodam. 9 25-853 1808 Prodam dobro ohranjeno Z 750. 9 49-281 1809 Prodam Z 128 Skala, letnik 1989, 36.000 km. Partizanska 29, Kranj, 9 21-647__3_ Prodam JUGO 65 Skala, 1.300 ccm, garažiran, star 23 mesecev. 9 34-114, po 19. uri_1__12 Prodam Z 101, letnik 1977, odlično ohranjena. Kuhar, Zg. Duplje 21 _1813 Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1979, garažirana, dobro ohranjena, 53.000 km. Cena 2.000 DEM. 9 695-023_1815 NISSAN Suny 1,3 SLX avtomatik, letnik 1987, prodam. 9 633-205 _ 1816 Prodam MERCEDES 11-13, kaso-nar, registriran do julija 1991. 9 79-619 1817 Zelo ugodno prodam GOLF, letnik 1982.9 26-220__jf!« Prodam Z 750, letnik 1985 in novo AVTO PRIKOLICO. Jože Ranjac Hafnarjevo nas. 66, Škofja Loto 633-736___ FIAT Tvpo 1.6 DGT, nov, neregistriran, metalno modrae Darve« ugodno prodam. 9 22-367 Prodam FIAT 850, letnik 1981 Ogled popoldan. Gasilski dorn, Kovor, Tržič___Ji^ 126 P, letnik 1980, registriran do 6. 2. 1992 in koncertne CITRE ter gradbeno DVIGALO. Informacije na 9 28-930___]*Jl PLATIŠČA z gumami, za Golf 'n PRTLJAŽNIK za smuči, prodam 9 33-085__JJ*! Prodam LADO Riva, letnik 1989' registrirana do februarja 1992. W-formacije na 9 58-155, po 15. un PEUGEOT TALB0T BRODNIK _ PRODAJA. DELI IN SERVIS Bel|ak/ ViiHcJi Kmgeniurterilf. il Tel »843 4242?«« VW Bugv, nedokončan, prodam 9 622-258__J8*? Poceni prodam LADO Samara 1300 S, letnik avgust 1990, delno karambolirana. 9 51-776 _jjjE Po zelo ugodni ceni prodam Z 1^' letnik 1979. Hribar, Trg Prešernove brig. 10, Kranj - Planina III. Jj*? Prodam TERENSKI AVTO ARO ** 4, star 3 mesece in Z 850, letn'J 1984.9 620-026__ Zelo ugodno prodam Z 101, leto* avgust 1989, z dodatno oprem0- 9 68-370_ Prodam LADO 1500 SL. letn* 1977. Cena po dogovoru. Cade*- Galetova 16, Kranj__W~ Prodam Z 750, letnik 1985. VrhoV" nik, Apno 11, Cerklje _Jjg: Prodam Z 750, starejši letnik, kompletno obnovljena. 9 81-462, oo 15. ure dalje_ Prodam dobro ohranjen OPEL KORSA, letnik 1987. Cena po do-govur. 9 721-352, zvečer Jjfj? Zelo ugodno prodam JUGO 55, 18.000 km, star 2 loti, registriran *8 celo leto. Cena 8.500 DEM v dinarski protivrednosti. Janez Kolbl, Bj- Dobrava 84_ 1850 Prodam FORD ESCORT 1.1, letnik december 1978. 9 24-628 185? JUGO Florida, star 14 mesec«* vinsko rdeče barve, poceni Pr0, dam. 9 22-367__ R 4, rdeče barve, star 1 leto, rep,1' striran do januarja 1992, ugodn° prodam. 9 23-484__]fg Odlično ohranjen VW 1300 J,Jjj tnik 1975, prodam. 9 51 -058jggg Prodam DIANO, letnik 1979, VARILNI APARAT CO-2, 120 A |n KOMPRESOR, 100 litrov v minu«: Moste 62, Žirovnica, 75-456 _Jjg: Prodam JUGO 55, letnik 1985, Pj_j voženih 55.000 km. 9 45-612J8gg Prodam Z 750, letnik 1985. Triler, Zasavska c.44, Kranj___JfS Prodam 125 P, letnik 1984, registjjj ran celo leto. 9 061/614-512Jj^j OPEL KADETT 1.3 S, letnik }U|M 1987, nemški, dodatno opremljaj prodam. 9 41-474__J|/j. Prodam VVARTBURG, letnik I97jj 9 33-557_ Prodam JUGO 45 KORAL, letni 1989. 9 37-009_ Prodam JUGO 45, letnik 1984,^ gistriran do 5. 2. 1992. Cena 3.9*£ DEM. Stane Markelj, Lancovoi * Radovljica_ Ugodno prodam enoosno PRlK^ LICO za osebni avto. 9 11 -9821ggg FIAT 126 PGL, letnik avgust fl9$ ugodno prodam. 9 38-123 189 EKSKLUZIVNO ZASTOPNIŠKO DELO! K oblikovanju prodajne mreže vabimo izkušene zastopnike in vodje skupin. Zaslužek izreden. Tel.: 50-714 ali 51-491 ZAPOSLITVE ^ Ste nezaposleni ali prejemate j1! zek OD? Javite se za TERENS^ PRODAJO otroškega progra^j jbr? 35-712, zvečer K sodelovanju vabimo sposot in dinamične SODELAVCE, s sre» izobrazbo in lastnim pr0^. na njo zom. Pisne ponudbe pošljite ; "Euro hiša" - G. R. C. ItalJ 37/J naslov - izvoz - uvoz 66210 Sežana Partizanska ^'g'gfj petek, 8. februarja 1991 MALkOGLASI, OGLASI 27. STRAN @®SIlSScJJ©ISIIGLAS KV NATAKAR - BAR MAN, z večletno prakso, redno zaposlen v gostinstvu, išče primerno redno DELO ali po pogodbi. Obvladam pogovorno nemščino, italijanščino, francoščino. Šifra: ALPE - ADRIA ____1496 ^jšiite zaslužiti z vloženim delom in Roženim majhnim kapitalom? Ši- [rjKKAPITAL_1602 Vzamem DELO na dom - sestajanje, leplenje, pakiranje ali podobno. 0 70-689 1624 zaposlitev dobi ŠIVILJA z večlet-JJ° prakso, domačinka, v okolici Begunj. OD po dogovoru. Infor- !Tjac_ena'tg 801-018_1635 Iščem dekle za delo v STREŽBI. *J6_307_ 1651 Kava bar v Kranju pogodbeno za-Bg^DEKLE. ■» 39-170 1654 Uposlimo KV NATAKARJA, -ICO. W^21_ 1712 Potrebujem žensko za POMOČ v 9°spodinjstvu. » 34-678 popol-jar__ _ 1713 pelo na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Brigita Kokalj, Javorje 11,64223 Poljane _ 1720 kletna izkušena PRODAJALKA, s pasivnim znanjem dveh tujih je-*'kov, išče redno zaposlitev, na °omočju Gorenjske. Šifra: VESTNA IN ZANESLJIVA 1721 'Sčem DELO na domu - sestavljale, leplenje. Šifra: ZANESLIVA ____1722 J-e bi radi odlično zaslužili, vam le-'0 zagotovimo s PRODAJO najnovejšega otroškega programa, flp 4G-273 W 1759 P^LO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim "aslovom ter znamko, nato boste pobili potrebne informacije. Fran-cka Olip, Savska 11 /b. Bled 1789 18-letno dekle išče honorarno ZAPOSLITEV, v popoldanskem času -v gostinstvu kot natakarica ali v trgovini. Andreja Zupan, Pod Kočno 18, BI. Dobrava_1770 Nudim POMOČ v gospodinjstvu, 1 x do 2 krat tedensko. 9 23-846, popoldan 1794 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Imam prostor 80 kvad. m. Hribar, Trg Prešernove brigade 10, Kranj - Planina III._1838 K sodelovanju vabimo več AKVIZI-TERJEV, za prodajo artiklov za gospod in j styojSj)61/jI4^ 20-letno dekle išče dopoldansko ZAPOSLITEV. Veseli me delo z ljudmi. Sem prijazna in poštena. Imam tudi izkušnje v strežbi in trgovini. Natalija Goenz, Zl. polje 3, Kranj_1872 Trgovsko podjetje nudi zainteresiram osebam honorarno - tedensko PRODAJO uvoženih srajc, po izredno konkurenčnih cenah. Zaslužek je neomejen v obliki stimulativne provizije, ki zagotavlja srednje uspešnim v prodaji dnevni zaslužek vsaj 1.000,00 din. Resnim kandidatom z delovnimi navadami, priporočamo, da nas pokličejo na 9 47-280. Pogoj je lastni prevoz. _1876 KUHAR s prakso, išče zaposlitev, v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: KUHARSTVO_1877 Gostilna v Kranju zaposli KUHAR-JA. 9 25-266_1893 Za honorarno delo v Videoteki zaposlimo simpatično DEKLE iz Bleda ali Radovljice. Obvezen lastni prevoz. Zglasite se osebno v soboto, med 14. in 18. uro, v prodajalni "Royal", Linhartov trg 10, Radovljica 1894 ŽIVALI Oddam 2 leti staro nemško OV-ČARKO. g* 68-662_1416 Prodam KRAVO simentalko, po prvem teletu. Ima 15 I mleka. Sp. Duplje 71 1571 ZAHVALA 9. februarja mineva leto dni žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat JOŽE LOMBAR Odšel si tiho, mirno in večno zaspal. Bil si dober in skromen, naredil si nam dom, ki si ga tako zelo ljubil. A kruta usoda Ti ni dala, da bi užival sadove svojega dela. Zelo Te pogrešamo. V mislih si vedno z nami, ker smo Te imeli radi. Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče na njegov prerani grob, hvala! VSI NJEGOVI Lancovo, februarja 1991 NOVOFUNDLANCE, odličnih staršev, z rodovnikom, prodam. 9 062/775-779_1575 Prodam PUJSKE, stari 7 tednov. Kalan, Stara Loka 28, Škofja Loka _1582 Prodam dve ZAJKLI za pleme. An-žič Francka, Luže 44, Šenčur 1596 Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Zg. Brnik 23, Cerklje _1603 Prodam 8 mesecev brejo črno-be-lo TELICO. Smoiej, Sp. Rute 27, Gozd Martuljk 1604 Prodam 2 TELIČKI simentalki, stari 7 mesecev in plemenskega OVNA in OVCO. 9 65-698_1609 Prodam TELETA. Jenko, Podreča 14, Mavčiče_1614 JARKICE rjave, stare 8 tednov, cepljene proti kugi, prodajamo od 22. 2. 1991 dalje. Perutninska farma, Moste pri Komendi. 9 061/841-471_1625 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. 9 58-400 1628 Prodam 8 let staro brejo KOBILO ali zamenjam za klavno goved. Partizanska 18, Bled 1629 Prodam 7 tednov starega BIKCA simentalca. Sp. Bitnje 22, Žabnica, ■g? 11-965_1638 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam. Sp. Besnica 180 1643 Prodam 100 kg težko TELICO simentalko. 9 58-094_1696 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca, za nadaljno rejo. Žabnica 30,« 44-573 1706 Prodam KOBILO haflinger, 1 mesec starega BIKCA simentalca in plemenskega OVNA. Kavar, Pod-Ijubelj 92, Tržič 1723 Prodam KRAVO simentalko. Ul. Ignaca Borštnika 7, Cerklje 1709 Prodam PRAŠIČA za zakol, TELI<5 KO ter pol TELICE za zakol. 9 44-508_1731 Prodam 6 mesecev brejo TELICO ali zamenjam za bika, za zakol. Vo-povlje 16, Cerklje, 9 42-282 1738 Prodam od 20 do 50 kg težke PRAŠIČKE, za nadaljno rejo. Alič, BI. Dobrava 117/a_1739 Prodam mlado KRAVO simentalko, s teletom ali zamenjam za bika oziroma jalovo kravo in 8 mesecev brejo TELICO ter vsak dan prodajamo sveža JAJCA. Visoko 5, Šenčur_1740 Ljubiteljem živali oddamo mlade KUŽKE, mešanci, majhne rasti. Sodja, Češnjica 81, Bohinj 1753 Prodam JARKICE. Golniška 1, Kranj - Kokrica 1785 Prodam BIKCA frizica in TRAK-TOR Zetor 59-11, s kabino. Stanko Ažman, Suha 5, Kranj 1798 Od dobre molznice prodam TELICO, breja 8 mesecev. Colnarič, Podbrezje 41, Duplje 1805 Nemške OVČARJE, stari 7 tednov, z rodovnikom, prodam. Demšarje-va 16, Škofja Loka, « 631-092 __1819 Prodam 6 tednov starega TELETA simentalca. Glinje 3, Cerklje 1824 Prodam ovce. 9 632-714 1826 Prodam PRAŠIČKE, stare 7 tednov. 9 27-791_1831 Prodam 14 dni starega BIKCA. Jagodic, Stiska vas 10, Cerklje 1846 Prodam od 20 do 160 kg teške PRAŠIČE. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 1857 V februarju, marcu in aprilu bom PRODAJAL rjave JARKICE; v aprilu tudi granaste. Sprejemam naročila! Stanonik, Log 9, škofja Loka, *$• 65-546_1858 Prodam PRAŠIČE za zakol. Kuhar, Luže 9, Šenčur 1859 Nemškega OVČARJA, brez rodovnika, star 6 mesecev, ugodno prodam. Informacije na 9 723-470 Prodam KRAVO sivko, breja 9 mesecev. Ropretova 25, Mengeš 1884 OVCE jezersko-solčavske pasme prodam. 9 692-761 ali 11-471 1886 Prodam KRAVO za zakol, celo ali po polovicah. » 64-384 1895 ZAHVALA Le tiho h grobu pristopite in večni mir mi zaželite... Po dolgi in težki bolezni je preminil naš dobri mož, oče, stari oče in brat FRANC LOKAR Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, ki ste ga v Času njegove dolgotrajne bolezni obiskovali. Za dolgoletno nesebično zdravljenje smo dolžni posebno zahvalo dr. Podlesniku in dr. Šolarju kakor tudi zdravnikom in sestram Intenzivnega oddelka Bolnice Jesenice. Prisrčna hvala dobfim sosedom, posebno Turkovim, Kumrovim, Angelci Vovk in Zvonki Mar-kelj, darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga v velikem številu spremili k počitku, g. župniku za obred, gasilcem in praporščakom za spremstvo, pevcem za zapete žalostinke, govorniku Megliču in Stanku Praprotnik za lepo zaigrano »Tišino«. Vsem še enkrat iskrena hvala! Črnivec, 3. februarja 1991 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tašče in prijateljice IVANE KUNČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Grmovi in zdravstvenemu osebju Ambulante Radovljica, Bolnici Jesenice za lajšanje bolečin in Onkološkemu inštitutu Ljubljana za njegovo zdravljenje. Posebna zahvala prav tako g. dekanu Martinu Erklavcu iz Begunj za obred in poslovilne besede, bratom Zupan za lepo petje, praporščakom, GD Pod-gora, g. Jaku Smoleju in predstavniku ZB Begunje, društvu upokojencev Begunje ter g. Janezu Jancu za poslovilne besede. V tolažbo nam je zavest, da ste jo številni sorodniki, prijatelji in znanci imeli radi. ŽALUJOČI: vsi njeni Slatna, 28. januarja 1991 IN MEMORIAM Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. (Tone Pavček) 5. februarja mineva žalostno leto, odkar je ugasnila toplina srca našega RADA BENEDIKA Z ljubeznijo se te spominjamo in se zahvaljujemo vsem, ki obiskujete njegov grob. NJEGOVI: Tončka, Ljuba, Mateja, Mitja in Drago ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata CIRILA DRMOTA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, g. župniku za poslovilne besede in obred, Pevcem za zapete žalostinke ter sodelavcem Iskre-SSD. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. žena Terezija, hčerka Jelka z možem Tonetom, vnuk Boris in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, stare mame in tašče FRANCKE JUGO VIC roj. Hafner sosedom, sorodni-.., prijateljem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na nJeni zadnji poti. Hvala pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. j*e iskreno zahvaljujemo vsem Korn, planincem, prijateljem in s VSI NJENI! V SPOMIN Mineva leto dni, odkar naju je zapustil najin ljubljeni sin BOŠTJAN POTOČNIK Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, mu poklanjate cvetje in prižigate sveče. GLOBOKO ŽALUJOČA STARŠA ZAHVALA 25. januarja 1991 je v 72. letu umrl mož, oče, stari oče, tast JANKO SLEVEC upokojenec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Hvala ZB Primskovo za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in dr. Bavdku za vso skrb v času bolezni. VSI NJEGOVI Kranj, januarja 1991 ZAHVALA V 39. letu starosti nas je zapustila draga žena, mamica, sestra in hčerka MARJETA RANT roj. Povšnar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Prav lepo se zahvaljujemo vsem sosedom za vsestransko pomoč, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, zvonarjem za zvonenje, pevcem iz Nakla za zapete žalostinke, dr. Bečanu in dr. Sajevicu za dolgoletno zdravljenje, Edu Petku za poslovilne besede ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsem, prav vsem, iskrena hvala! ŽALUJOČI: mož Stane, hčerka Irena, sin Uroš, mamica Julka, brat Janez in ostalo sorodstvo Podbrezje, 30. januarja 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica ANTONA PODLIPNIKA iz Selc se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Selca, 24. januarja 1991 @SJ8!SS5SS03.(GLAS NOVICE IN D O G 0>D KI Pozornost tudi ekološkim vprašanjem Škofja Loka, 6. februarja - Kar tri točke sicer obsežnejšega dnevnega reda za včerajšnje zasedanje izvršnega sveta so namenili problematiki varstva okolja. Sprejeli so letošnji program dela gorenjske ekološke službe za škofjeloško občino, obravnavali poročilo o opravljenih analizah odpadne vode iz delovnih organizacij v občini in se odločili za sanacijo deponije odpadkov v Dragi. Čimprej do druge lokacije za deponijo. Razprava o ekološki problematiki se je pravzaprav začela že pred obravnavo naštetih vprašanj, med potrditvijo zapisnika prejšnje seje. Na njej je namreč izvršni svet preučeval idejne zamisli o preusmeritvi dejavnosti žirovskega rudnika zaradi prenehanja izkopavanja uranove rude in med drugim odločno zavrnil vsakršno dejavnost, ki ne bi bila v skladu z zahtevami po varstvu okolja. Sprejetih sklepov v zvezi s tem seveda niso v ničemer spremenili, razpravljala pa so vendarle naglasili potrebo po seznanjanju tudi s projekti za ekološke dejavnosti. Program dela ekološke službe pri zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske predvideva za Škofjeloško občino razne splošne naloge, kot so evidentiranje ekoloških problemov, svetovanje pri razreševanju le-teh in strokovna pomoč ob ekoloških nesrečah. Kot konkretne naloge, načrtuje vodenje katastra odpadnih voda, izdelavo navodil za vzorčenje z uvedbo avtomatskega vzorčevalnika in ureditev odvzemnih mest, opredelitev onesnaževanja z odpadnimi vodami za posamezne iztoke, dopolnjevanje katastra virov onesnaževanja zraka in nastavitev katastra virov obremenjevanja s hrupom. Tak program je izvršni svet sprejel, obenem pa je zadolžil sanitarno inšpekcijo, da posreduje zbrane podatke o posebnih odpadkih tudi ekološki službi Gorenjske. V nadaljevanju seje so obravnavali poročilo o opravljenih analizah odpadne vode iz delovnih organizacij predlani in lani. Iz tega poročila, v katerem so podatki namenjeni le interni uporabi strokovnih služb, pa informacije o izdelavi katastra odpadnih voda na Gorenjskem je razvidno, da ima loška občina kljub najbolje organiziranemu čiščenju odplak, dokaj obremenjene vodotoke s komunalnimi in industrijskimi odplakami. Glede na to je izvršni svet med drugim podprl nadaljnje vodenje katastra onesnaževalcev v ZSMH Gorenjske, v katerega naj vključijo tudi podatke vodnogospodarske inšpekcije. Obenem je priporočil sklic skupnega posveta z vsemi večjimi onesnaževalci voda iz občine. Izvršni svet je soglašal s sanacijo deponije odpadkov v Dragi po predloženem projektu ljubljanskega Smelta. Loškemu komunalnemu podjetju je predlagal, da sancijo financira iz smetarine, od zavoda za družbeni razvoj pa je zahteval, da najkasneje do konca septembra 1991 predstavi možnosti za odlaganje komunalnih odpadkov na drugih lokacijah. • S. Saje I Zimske igre na Bohinjskem jezeru Bohinj, 8. februarja - To nedeljo, 10. februarja, so v Bohinj vabljeni vsi, ki imajo radi zimsko zabavo na ledu. Na Bohinjskem jezeru namreč organizirajo zimske igre, ki se bodo začele ob 13. uri. Tekmovalci se bodo pomerili v drsanju na 500 metrov, v teku na smučeh na 2 kilometra in v sankanju s samoutežnimi sanmi. Za vesel zaključek bodo poskrbeli debeli in suhi Bohinjci, ki bodo zaigrali hokej z metlami. Gostje in tekmovaci bodo uživali ob zvokih godbe iz Gorij, prireditelji pa vabijo na Bohinjsko jezero tudi maškare. Najlepše maske bodo nagrajene. • V. Stanovnik rwvw¥wvwi skupaj z Radiom NOVINARSKI VEČER v Žireh sobota, 23 dvorana DPD Svoboda Pokrovitelj Zavarovalnica Območna enota Brez davka le s projektom Je zakon ošvrknil graditelje? Kranj, 7. februarja - Zvezni zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa in storitev, objavljen v Uradnem listu 18. januarja letos, ki je začel veljati 1. februarja, prinaša spremembe tudi za člane stanovanjskih zadrug. Poslej bodo na podlagi naročilnice stanovanjske zadruge lahko nabavljali material (in tako uveljavljali oprostitev plačila prometnega davka) le, če imajo gradbeno dovoljenje in potrjen projekt. Stanovanjska zadruga Kranj je, na primer, že izdala svojim članom navodila, da lahko nabavljajo material z naročilnico zadruge brez prometnega davka, če imajo gradbeno dovoljeno, priglasitev del ali urbanistično potrdilo (v vseh primerih s potrjenim projektom), podpisano premoženjsko pogodbo z zadrugo, podpisano kooperacijsko pogodbo o delu z zadružnikom ali pogodbo o delu z zadružnikom, za dela, ki jih naredi sam. VELIKA AKCIJA DO 25. FEBRUARJA KUHINJE IN VSE ZA KUHINJO Kuhinje, jedilniške garniture, bela tehnika, gospodinjski aparati, svetila, steklo, porcelan, kuhinjska posoda... tudi do Vi ceneje in še... Posojila na 1 f 3 ali 1 +6 obrokov, posebna darila (Svea), brezplačna montaža (Gorenje), nagradna žrebanja... PRODAJNI CENTER SLOVMAUS LJUBLJANA, TITOVA 52 Odprto: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.30, ob sobotah od 8.00 do 13.00 Zakon tudi določa, da je z naročilnico moč nabavljati material le v veleprodaji in nič več v trgovinah na drobno. Glede te določbe pa je prišlo iz ministrstva za finance Republike Slovenije navodilo, da to določilo v Sloveniji do nadaljnjega ne velja. Torej lahko zadružnik še vedno nabavlja material z naročilnico tudi v trgovini in pri tem uveljavlja oprostitev prometnega davka. Ob spremembi, ki se nanaša na obvezno potrjen projekt in glede nabave v maloprodaji, pa se v "ozadju" kaže vprašanje: Ali je zakon ošvrknil tudi graditelje? Prvi komentar iz Stanovanjske zadruge Kranj je, da ne. Gre le za to, da bo poslej na tem področju več reda. Kar pa zadeva maloprodajo, je vprašanje, kdaj in komu se izplača, saj mora kljub oprostitvi prometnega davka zadružnik v maloprodaji vseeno plačati tako imenovano maržo (zaslužek prodajalca), ki material podraži. Zato ocena, da je veleprodaja za zadružnika vendarle ugodnejša oziroma bo sploh, ker bodo najbrž poslej zadruge same nabavljale material za svoje člane pri grosistih in pri njih s posebnimi pogodbami, dogovori, sporazumi... uveljavljale še dodatne ugodnosti. • A. Žalar Zvone Šeruga na Gorenjskem Kranj, 8. februarja - S svojo novo multivizijo v režiji Francija Slaka se bo svetovni popotnik Zvone Šeruga najprej predstavil Gorenjcem. Z več kot tisoč diapozitivi na osmih računalniško vodenih projektorjih bo prikazal svojo pot z motorjem okoli sveta, ki jo opisuje v knjižni uspešnici Drugačne zvezde. Tako bo v ponedeljek, ll. februarja, predavanje v kinu Zelezar na Jesenicah, v sredo, 13. februarja, bo gostoval v kinu Bled, v četrtek, 14. februarja, v kinu Tržič, v petek pa v kinu Duplica v Kamniku. Vsa predavanja bodo ob 18. uri. Na njih bo moč kupiti knjigo Drugačne zvezde z 10 odstotnim popustom in podpisom avtorja. • V. Stanovnik SPOROČILA ZA JA VNOST Predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije izraža polno podporo stališču, ki ga je izrazil dr. Jože Pučnik na shodu Demosa na Ble-du, 2. februarja. Dr. Pučnik je dejal, da ni več mogoče gojiti upanja, da bi se Jugoslavija reorganizirala v konfederacijo in da se tudi Demos ne zavzema več za iskanje skupnih poti, ampak za dogovor o tem, kako bi se na miren, demokratičen način in s čim manj gospodarske škode razšli. • Slovenska demokratična zveza poziva Skupščino Republike Slovenija naj čim prej izpelje dokončno osamosvojitev Slovenije. Republiško vodstvo naj od drugih jugoslovanskih republik takoj zahteva sporazum o razdružitvi Jugoslavije. Ce tak sporazum ne bo mogoč, naj Skupščina Republike Slovenije enostransko razglasi neodvisnost Slovenije. • Klub delegatov Stranke demokratične prenove poziva slovensko in vso jugoslovansko javnost, Predsedstvo SFRJ in vse organe v republikah, vse demokratične stranke na Slovenskem in v vseh jugoslovanskih republikah, da iniciativo za moratorij na služenje vojaškega roka sprejmejo kot svojo resnično demokratično in miroljubno obvezo ter akcijo, kot pogoj za prenehanje brezumja in groženj ter podpro, korak dobre volje za ustvarjanje klime, v kateri bo mogoče s pogajanji in dogovori enakopravno in brez prisile, dokler ie še čas. rešiti jugoslovansko krizo. 9 Zveza dijakov Slovenije zahteva, da Skupščina Republike Slovenije stori vse, da ne bo več prihajalo do otroških parlamentov in drugačnih srečanj (igric) ter da prepove vsakršno manipuliranje z otroki in uporabo le-teh v politične namene. Vlada naj vodi normalno politiko in na} zagotovi "otrokom zdravo in varno okolje" brez "protestov otrok". • Vlada v senci sporoča, da je krstila novo slovensko gledališče Teater v senci, ki naj bi razširil slovensko gledališko ponudbo. Orientirano naj bi bilo kol gledališče slovenske poezije in literature in tudi kot sati-rično-politično gledališče, ki bi kazalo ogledalo času in trenutku, v katerem živimo. • Iniciativna skupina za oblikovanje novega ženskega gibanja vabi J*, februarja ob 17. uri v dvorano v pritličju Kidričeve ul. 5 v Ljubljani na javno sejo. Za 9. marec napoveduje ustanovno skupščino gibanja, ki bo organizirano kot društvo, ki se bo zavzemalo za to, da bi se politik0 obračala k celovitim potrebam človeka in bolj kot doslej upoštevala tudi interese žensk. Sporoča še, da ima poleg kontaktnega naslova (Pn uredništvu Naše žene. Hrvatski trg 3 v Ljubljani) zdaj tudi telefonsko številko (061/341-715), na katero lahko vsak četrtek od 16. do 17. ure naslavljate svoja mnenja, pobude, predloge, vprašanja. • Kranjski klub delegatov tranke demokratične prenove daje pobudo zborom Skupščine Občine Kranj, da naložijo izvršnemu svetu pripravo odloka o komunalnih taksah (zbrana sredstva naj se namenijo za socialne potrebe) in socialne program Občine Kranj. % Obrtno združenje Kranj pošilja peticijo slovenski vladi. V njej zahteva, da se akontacije davkov vežejo na plačano realizacijo, kar pomeni, da naj bi zakonodajalec spremenil način plačevanja akontacij tako, da bi zavezanci plačevali akontacije kot davek po odbitku (predlog pet odstotkov). To pomeni, da bi plačnik računa pel odstotkov nakazal državi, 95 odstotkov pa obrtniku - zavezancu davka iz dejavnosti ali pav razmerju celoten prihodek • davčna osnova. Na ta način bi država in obrtnik delila isto usodo gospodarske krize. Kranjski obrtniki tudi zahtevajo, da se vsebina 110. člena Zakona o dohodnini, ko govori "v primerjavi z enakim obdobjem leta, za katero je bila zadnja odmerna odločba ", črta, ker to pomeni uporabo indeksov rasti cen iz pogojev hi-perinflacije (izpred dveh let), saj davkoplačevalec plačuje akontacijo za tekoče leto in je problem odmernih organov, če ne uspejo za tekoče leto izdati odločb. Poskrbeli pa so v obratni smeri, da bo ob povečanju akontacij za 13-krat pobranih bistveno več dakov kot bodo znašale odmere in se bo država na ta način okoristila s preplačanimi akontacija-mi, ki so zdaj predpisane mesečno. Predlagajo, da bi se pri revalorizaciji davčnih obveznosti upošteval količnik, ugotovljen za prvih devet mesecev preteklega leta. To pomeni, da je za leto 1991 količnik 0,938 (rast cen na drobno januar-september 1990). • Zahtevajo tudi, da se določi neto plača kot davčna osnova in neto stopnje na te plače, da bodo vsaj sposobni izdelati kalkulacijo, ker jit* delovna sila predstavlja strošek, ki ga morajo v naprej kalkulirati- V pogajanjih za plačo z delavci je že danes vedno le dogovor o neto plati kljub drugačni zakonodaji. V praksi se je pokazalo, da je progresija samo pritisk na višje plače in povzroča obilo dodatnega dela, za katerega obrtnik kot rokodelec tudi ni usposobljen. Posledica tudi tega davka bo zmanjšanje zaposlenih pri obrtnikih, torej prispevek k povečani osnovi brezposelnih. • Zbor kranjskih obrtnikov je bil 24. januarja soglasen, da bodo obrtniki v primeru, da vlada do 15. februarja 1991 ne bo ugodila njihovim zahtevam, pozvala vse slovenske obrtnike h generalnemu štrajku. • Javna izjava dr. Cirila Ribičiča in Mirana Potrča! Gospoda Pučnika nikoli nismo pooblastili, da govori v imenu nase stranke. On si je pač navajen pravice prisvajati. To že dalj časa vemo in tega javnosti ni treba pojasnjevati. Skrb pa vzbuja dejstvo, da vnovično govorjenje g. Pučnika v imenu Slovenije samovoljno spreminja stališča Skupščine in slabša pogalajski položaj Slovenije v pogovorih o mirni razdružitvi Jugoslavije. Zato razumemo skrb sekretariata za informacije (oz. mednarodno sodelovanje), ko mora na neobičajen način popravljati škodo, ki jo je Sloveniji povzročila izjava g. Pučnika. • Na skupnem sestanku Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske stranke Slovenije, dne 5. 2. 1991, so bila sprejeta naslednja skupna stališča. Stranki se zavzemata za takojšen začetek skupščinske procedure o zakonu o privatizaciji. Čeprav se zavzemamo tudi za čimprejšnji sprejetn zakona o denacionalizaciji in zakona o zadrugah, pa zaradi zamujanja teh dveh zakonov ne smemo odlagati prepotrebne privatizacije slovenske družbene lastnine. Smatramo, da ni neposredne vzorčne zveze med privatizacijo in denacionalizacijo in zato vezava obeh zakonov J skupen paket ni potrebna. Ne glede na to pa bomo odločno podpira'1 pospešitev priprave zakona o denacionalizaciji. Stranki ugotavljata, da je nov osnutek stanovanjskega zakona slab J" neprimeren in se bomo zato zavzemali, da se pripravi kvalitetnejši lrt konsistentnejši zakon s stanovanjskega področja, ki bo upošteval evropske dosežke. STORITE TUDI NEK.M ZASE NE BO VAM ZAL: DarDar3 41 000Struimkovi 12. Srnčur Tečaj plezanja v slapovih Ljubljana, 5. februarja - Konec tega tedna, 9. in 10. februarja 1991, bo podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri komisiji za alpinizem Planinske zveze Slovenije organizirala v Tamarju tečaj plezanja v za-ledenelih slapovih in seminar za alpinistične inštruktorje. Prvi dan se bodo udeleženci na predavanjih seznanili z opremo za ledno plezanje, poučevanjem v različnih tehnikah lednega plezanja, varovanjem v snegu in ledu ter omrzlinami in podhladitvami. Srečanje bodo popestrili s predavanjem Janeza Jegliča o prvenstveni smeri v Baghirati-ju, drugi dan pa bodo imeli tečajniki praktične vaje v ledenih slapovih. • S. S. V soboto, 9. februarja, bomo odprli novo trgovino z mešanim blagom OGRIS Zg. Bitnje 133 a (pri Puškami) tel. 12-211 Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 7 do 12. in od 14. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 11. ure! Vljudno vabljeni I