15. december 2008
številka 71
3
5
Čas pričakovanj in uresničitev obljub
Svetniške pobude in županovi odgovori
10
19
23
Množičen obisk Miklavževega sejma
Praznični december 2008
Pomoč občanu
26
31
34
Zdenko Huzjan razstavlja v Galeriji Murska Sobota
Jubilej Murinih gasilcev
Nagradna križanka
POSTAVITEV IN OKRASITEV PRAZNIČNE JELKE NA TRGU KULTURE
2
ŽUPANOV KOTIČEK
Čas pričakovanj
in uresničitev obljub
Praznični čas trka na vrata, čas, ko se vsak od nas vsaj za trenutek zaustavi, ozre nazaj in skuša strniti vtise iz leta, ki se poslavlja. Tako se pred našimi očmi zavrtijo vsi lepi in manj lepi trenutki, morebitni spodrsljaji, a tudi nova spoznanja in izkušnje.
Za našo občino je bilo to leto, kljub škodi in žalostnim obrazom, ki sta jih za sabo pustili hudi poletni neurji, dobro leto. V Soboških novinah smo vam čez leto skušali predstaviti naše aktivnosti in posamezne projekte. Ob tem ste si lahko tudi sami ustvarili mnenje, ali izpolnjujemo obljube, ki smo vam jih dali, in ali uresničujemo cilje, ki smo si jih zastavili. Projekti, ki nam jih je uspelo dokončati, številne prireditve in odmevni festivali, konference in simpoziji z mednarodno udeležbo ter nešteto aktivnosti krajevnih skupnosti in različnih društev kažejo, da se vsi v Mestni občini Murska Sobota zelo trudimo.
V	tem letu sta svoja vrata znanja želnim dijakom in učencem odprli dve novi moderni zgradbi: ekonomska in glasbena šola. Veseli me, da je bil poudarek letošnjih naložb v naši občini na izobraževalnem področju, kajti znanje je ključni dejavnik pri razvoju naše regije. Kot eno izmed gonilnih sil razvoja vidimo tudi v turizmu, zato smo letos skupaj z brežiško občino začeli s pripravami na ustanovitev Fakultete za turizem.
Severna industrijska in obrtna cona Murska Sobota ne sameva več, poleg velikega centra za dom in domače mojstre v teh dneh končujejo dela v novem podjetniškem centru MBC Pomurje, v novem letu pa bodo zabrneli stroji na zemljišču, ki ga je kupilo avstrijsko podjetje XAL, ki bo v Murski Soboti proizvajalo svetila in poskrbelo za nova delovna mesta. V SOIC je poleg navedenih še osem lastnikov zemljišč, ki bodo prav tako v kratkem začeli z deli na svojih novih poslovnih projektih. Zanimanje pa je pokazala tudi znana tuja družba, ki želi zgraditi nove proizvodne obrate za tekstilno panogo.
Kljub temu da nas zaradi finančne krize, ki jo bomo v prihodnjem letu verjetno občutili tudi v naši regiji, čakajo negotovi časi, ostajamo optimistični in upamo, da nam bo cilje, ki smo si jih zadali za prihodnje leto, uspelo uresničiti. Med največjimi projekti v naši občini bodo prenova kinodvorane v večnamensko dvorano, urejevanje prometa s kar nekaj krožišči, zaključitev podvoza na Lendavski, gradnja parkirne hiše ter vodovodnih omrežij in še in še.
V	polnem teku je priprava prostorske in projektne dokumentacije za vzhodno in zahodno obvoznico ter vzhodni del južne obvoznice. V kratkem se bo začela tudi gradnja oskrbovanih stanovanj in doma starejših v Murski Soboti. V letu 2009 bodo začeli s svojimi načrtovanimi naložbami različni investitorji.
O izpolnjenih obljubah iz mojega volilnega programa, izvedenih projektih in naložbah ter o tem, kaj načrtujemo v prihodnje, pa več v prihodnji številki Soboških novin.
Mestna občina Murska Sobota se je tudi letos odpovedala pošiljanju novoletnih voščilnic, zato izkoriščam priložnost in se ob koncu leta iskreno zahvaljujem vsem, ki z nami sodelujete in nas podpirate pri naših idejah in projektih, ter vsem, ki verjamete v nas in naše delo. Veselim se sodelovanja tudi v prihodnje in vam želim samo vse dobro!
Vaš župan
Anton Stihec
Drage občanke in občani Mestne občine Murska Sobota!
Spoštovani poslovni partnerji, dragi prijatelji!
Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti in smisel prihodnosti. Miren božič in čim več lepih trenutkov v letu, ki prihaja!
Župan Anton Štihec z občinsko upravo in mestnimi svetniki
3
MESTNI SVET
Dvigi cen storitev v ospredju
decembrskega zasedanja
Brigita Bavčar
Na 17. seji mestnega sveta v Murski Soboti je bilo pri ugotavljanju prisotno-sti na začetku zasedanja v veliki sejni dvorani 22 mestnih svetnikov, od vseh 26. Zapisnik 16. seje, ki ga je posre-doval direktor mestne uprave Bojan Petrijan, so sprejeli po pojasnilih pred-sedujočega, župana Antona Štihca, in vodje oddelka za splošne zadeve v mestni upravi Nade Šiftar. Pojasnila so se nanašala na uvodne pripombe me-stne svetnice mag. Nataše Horvat na sklep s prejšnje seje in poslovnik me-stnega sveta. Pri čistopisu slednjega je vztrajala mestna svetnica Marjeta Gomboc, ki bo kot predsednica sta-tutarne komisije morala sklicati in na za to pristojnem mestu doreči tisto, o čemer je bilo pred govornico izrečenih preveč besed za tako papirnate in neživljenjske zadeve. Pomembnejše so bile vsebinske točke, med katere sodijo sprejeti sklepi o dvigu cen stori-tev v javnih zavodih, predvsem zaradi dviga plač zaposlenih.
Preden so sprejeli sklep o dvi-gu cen otroškega varstva v Vrtcu Murska Sobota v nasle-dnjem letu za 9,6 odstotka, so si mestni svetniki izglasovali višje sejnine. Proti sprejetju Pravilnika o določitvi zvišanih plačil za funkcionarje, člane organov občine in člane delov-nih teles se je v razpravi opre-delila vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Brigita Perhavec.
Nad dejstvom, da mestni sve-tniki niso skoparili s proračun-skim denarjem, ko je šlo zanje, podrobno pa so se lotili anali-ze prehrane in ostalih stroškov v Vrtcu Murska Sobota, ni bil navdušen niti vodja svetniške skupine Slovenske demokrat-ske stranke Marko Martinuzzi. V razpravi na temo (spornega) dviga cen storitev otroškega varstva sta sodelovala tudi mestna svetnika mag. Marjan Gujt in Miran Forjanič. Prvi je predlagal, naj ne presega-jo inflacije in naj številke, ki vplivajo na podražitev otro-škega varstva, pregleda zuna-nja neodvisna, in ne služba v vrtcu. Drugi pa je predlagal, da je naj cena hrane za zuna-nje potrošnike višja od tiste, ki jo morajo starši plačevati za otroke. Opozoril pa je tudi na majhno razliko v ceni progra-ma brez prehrane in skupni ceni programa varstva, ki ne dosega niti tretjine stroškov. Pri tem se je vprašal, kako je mogoče za takšno mesečno postavko oziroma denar za-gotoviti otrokom tri obroke dnevno. Predstavnik vrtca Murska Sobota je pojasnil, da gre le za ceno surovin. Mestna svetnica Brigita Perhavec pa je povedala, da pomenijo 77-odstotni delež v strukturi stroškov vrtca plače zaposlenih in da so se s plačno reformo zvišale in se bodo še
usklajevale, kar pomeni, da se bo višala tudi cena varstva. Z novim letom bo polna cena dnevnega programa višja za 34,63 EUR in bo znašala 394,75 evra, poldnevni pro-gram pa 276,32 evra. Za dru-žine z več otroki je rešitev v tem, da plačajo le za prvega, za varstvo ostalih malčkov v vrtcu pa ne.
Mestni svetniki so v prvi obravnavi pred dvigom cen vrteških storitev obravnavali in sprejeli odlok o predmetu, pogojih in postopkih za pode-ljevanje in prenehanje koncesij za izvajanje predšolske vzgoje in varstva. Na območju me-stne občine deluje poleg Vrtca Murska Sobota, v katerega je vpisanih 722 otrok, še zasebni vrtec Laura s 57 malčki. Z no-
vimi normativi bo do septem-bra leta 2010 treba v prvem povečati igralnice ali pa znižati število varovancev na 594. Pred soglasjem k zvišanju cen storitev pomoči družini na domu za 12 odstotkov je mag. Rofina Bernjak iz me-stne uprave podrobno obra-zložila razloge za določitev cen in subvencij. Bistveni, ki ni bil naštet, je zvišanje plač zapo-slenih v Centrih za socialno delo. Ekonomska cena stori-tve pomoči na domu bo v letu 2009 na uro znašala 13,92 EUR, od tega bo uporabnik moral plačati 11,25 EUR. mestna občina bo za storitev pomoči družini na domu iz proračuna v naslednjem letu zagotovila 117.500 EUR.
KADROVSKE ZADEVE
Po tajnem glasovanju in dveh prekinitvah seje zaradi do-govora političnih strank, o kriterijih izbora in načinu gla-sovanja je bil izglasovan sklep, da bo ravnateljica Vrtca Murska Sobota z novim letom postala Bernardka Marič iz Rogašovcev. Imenovana že dvanajst let opravlja dolžnosti pedagoške vodje in pomočnice ravnatelja, s svojimi izku-šnjami in vizijo razvoja vrtca pa se je mestnim svetnikom med tremi kandidatkami zdela najprimernejša za vodenje tega javnega zavoda.
Dezider Sooš, podžupan mestne občine, ni bil imenovan v svet javnega zavoda Ekonomska šola Murska Sobota, ker ga na tajnem glasovanju ni podprla potrebna večina mestnih svetnikov.
Njihovo soglasje pa si je za članico sveta Gimnazije Murska Sobota, sicer s tesnim izidom glasovanja, pridobila Andreja Toth.
Za delovno uspešnost v letu 2007 bo direktorici Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Metki Fujs pripadal del plače v višini 5.240 evrov bruto, ostalim zaposlenim v tem javnem zavodu pa so mestni svetniki večinsko podali soglasje k akontativni povečani delovni uspešnosti za tekoče leto v višini do 10 odstotkov od mase plač. Kot je razbrati iz obrazložitve je izkazan presežek prihodkov nad odhodki iz tržne dejavnosti murskosoboškega muzeja 9.075, 79 evrov.
4
MESTNI SVET
V letu 2009 bo za 6,3 odstot-ke višja vrednost točke izra-čuna nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na obmo-čju Mestne občine Murska Sobota in bo tako po sklepu mestnih svetnikov znašala 0, 00039168 EUR na kvadra-tni meter.
Fundaciji za razvoj Splošne bolnišnice Murska Sobota, katere soustanovitelj je me-stna občina, v bodoče več ne bodo namenjali proračunskih sredstev za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, ker po besedah člana sveta tega javnega zavoda Mirana
Forjaniča, niso bila namensko uporabljena.
Po sklepu o nadaljnjem so-ustanoviteljstvu Ustanove -Fundacija za razvoj Splošne bolnišnice Murska Sobota bo mestna občina prispevala le sredstva za nakup in posoda-bljanje medicinske opreme. Politične stranke bodo iz me-stnega proračuna za čas od 1. oktobra do 31. tega meseca pridobile za dobljen glas na lokalnih volitvah za člane 0,54 evrov mesečno, kar znese 44.075 EUR. Izplačilo sledi sklepu s 16. seje Mestnega sveta Mestne občine Murska
Sobota z dne 25. septembra, ki je bil sprejet z rebalansom proračuna za tekoče leto in ko so bila sredstva za poli-tične stranke zvišana za 4,62 evrov.
Za leto 2009 znaša 0,6 pri-merne porabe občine 53.413 EUR, kar pomeni, da bo po-litičnim strankam za dobljen glas na zadnjih lokalnih vo-litvah za mestne svetnike pripadal znesek v višini 0,50 EUR mesečno. Izplačani bo najvišji znesek, saj po pred-pisih, ki urejajo financiranje občin, višina sredstev, name-njenih za financiranje poli-
tičnih strank, ki se določi v proračunu občine za posame-zno proračunsko leto, ne sme presegati 0,6 sredstev. Lahko pa je nižji in morda bi kazalo razmišljati v tej smeri in iskati notranje rezerve tam, kjer so, preden gospodarstvo povsem ne omaga pod težo plačil za javno sfero.
Svetniške pobude,
županovi odgovori
Na 17. seji mestnega sveta, 4. decembra 2008
Anton CAMPLIN:
Že vrsto leto so udeleženci silvestrovanja na pro-stem deležni velike zanimivosti — ognjemeta z glasnim pokanjem. Za prisotne je to prijeten trenutek, obstaja pa tudi skupina ljudi drugač-ne starosti, ki jim pokanje povzroča neprijeten
stres, so zaradi njega prestrašeni in nemirni, čeprav traja samo 10-15 minut. Ognjemet tudi stane. Dal je pobudo, ali ne bi kazalo pripra-viti novoletnega presenečenja skupini, ki je ob tem “prizadeta”, in sredstva, namenjena za ognjemet, raje nameniti za katerokoli obliko humanitarne dejavnosti. Ob tem ne gre zanemariti okoljevarstvenih nevšečnosti, ki jih ognjemet povzroča. Ce bi omenjena populacija vedela, kdo je za ognjemet odgovoren, bi ga opisala z besedami »kako velik »frajer« je naš župan, če je to njegova kompetenca«. Tisti, ki o tem odloča, pa bi imel dober občutek.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Zupan se osebno načeloma strinja, da se sredstva namesto za ognjemet namenijo v humanitarne namene, ampak ob vsem tem je treba pomi-sliti tudi na tiste, ki si ognjemeta želijo. Težko je odločiti, komu ugoditi in komu ne. Župan je predlagal, naj mestni svet sprejme odločitev, da letos ognjemeta ne bo in bo tako mestni svet omenjeni »frajer«. Za silve-strovanje na prostem so zbirali ponudbe, tudi za izvedbo ognjemeta. Ce bo mestni svet sprejel odločitev, da letos ognjemeta ne bo, je še najmanj skleniti pogodbo in privarčevati tistih 1.600 €. Silvestrovat pride veliko ljudi, ki zelo čakajo tudi na ognjemet. Na hrup je težko vplivati. Zato župan ne bo tisti, ki bi na Silvestrovo ognjemet prepovedal.
Anton Tonček KOS:
Predlagal je, da se v bodoče naj vsi kandidati, o katerih odloča mestni svet, predstavijo mestnemu svetu, obenem se vsakemu kandidatu naj priloži življenjepis.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Da se kandidati za direktorje javnih zavodov, ki jih mestni svet imenuje ali daje soglasje k imenovanju, predstavijo mestnemu svetu, so sklepi že sprejeti. V primerih, ko mestni svet daje mnenje k imenovanju, se kandidati predstavijo Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ko se predlogi komisije obravnavajo v mestnem svetu, ima vsak svetnik pravico povedati svoj predlog, tako kot je to bilo tudi danes. Predlog, ki sta ga podala svetnika dr. Horvat in Kos, da se pri-ložijo življenjepisi kandidatov, ni slab. Člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so seznanjeni tudi z življenjepisi kandidatov za direktorje. Dobro bi bilo, da bi k predlogom za podajo mnenja k imenovanju direktorjev, ali imenovanju oz. podaji soglasja k imenovanju, bili priloženi življenjepisi predlaganih kandidatov.
Razni donatorji pridno darujejo sredstva splošni bolnišnici. Zanima ga, koliko sredstev zberejo in kaj oz. kakšna oprema se za ta sredstva kupi, saj se o tem ne poroča. Gre za precejšnja sredstva. V bodoče naj bodo podatki o višini zbranih sredstev in njihovi porabi objavljeni.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Splošna bolnišnica javno objavlja podatke o porabi zbranih sredstev, ni pa problem splošne bolnišnice zaprositi, da s temi podatki seznani tudi svetnike. Tudi naša občina je splošni bolnišnici namenila sredstva za nakup opreme.
5
MESTNI SVET
9. decembra bo velika kulturna prireditev, saj bo nastopil Orkester Slovenske vojske. Prejel je obvestilo o koncertu, ne pa tudi vstopnic. V bodoče bi mestna občina v takem primeru morala poskrbeti za svetnike in jim priložiti vstopnice.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Koncerti in druge prireditve, ki se odvijajo v kinodvorani, potekajo prek Zveze kulturnih društev, ki upravlja s kinodvorano. Včasih se za posamezne prireditve dovoli tudi brezplačna uporaba prostorov kinodvorane, npr. za koncert Orkestra Slovenske vojske, razne obletnice društev ipd. Izvajalce skušajo prepričati, da kakšne ugodnosti vrnejo; eni to storijo sami od sebe, druge pa je treba prositi, pa še takrat tega ne storijo. Nikogar ne moremo prisiliti, da vstopnice da zastonj. Možen je dogovor, da se v bodoče, ko se dovoli brezplačna uporaba prostorov, zaprosi za določeno število vstopnic.
dr. Andrej HORVAT:
Zavedati se je treba, da se za vsako kandidaturo za katerokoli mesto, o katerem odloča mestni svet, kandidati dajo na razpolago politični stranki, ki jih hoče predlagati, zato je zelo nerodno, da se do-govori, ki se sprejmejo na Komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, ponovno preverjajo v tej dvorani. Če bo to v bodoče praksa, potem se strankarski demokraciji lahko odpovemo in vsi delamo kot posamezniki naprej. Predlagal je, da se svetnikom za odločanje posredujejo življenjepisi kandidatov, kaj so kandidati delali, kakšno izobrazbo imajo in od kod prihajajo. Za člane v svetih javnih zavodov je zelo pomemben tudi kraj bivanja. To je nadzorna funkcija, zato bi morali biti člani svetov zavodov osebe, ki prihajajo iz te občine, oz. imeti stalno prebivališče v mestni občini. V strokovnih svetih so lahko člani osebe iz cele Slovenije. Če svetnice in svetniki želijo biti člani v svetih zavodov, to predstavlja določeno tveganje. Poudaril je, da naj se te stvari že vnaprej dogo-vorijo na komisiji.
Ze na začetku mandata je imel dva predloga: ker mestna občina nima strategije razvoja, je predlagal, da se ta strategija naredi. Pripravi se naj dolgoročna vizija, ki presega mandat enega mestnega sveta, naredijo se naj strateški načrt in projekti. Sedaj delo poteka samo na ravni projektov — letnih proračunov, ki so vedno narobe izračunani: priča-kujejo dosti več sredstev, kot je potem dejansko pridobljenih, zato ne morejo biti dokončana vsa načrtovana dela. Strategija je pomembna, ker imajo vse komisije, ki na javnih razpisih odločajo o dodeljevanju sredstev, kriterije za dodelitev sredstev, kar velja za področje kulture, malega gospodarstva, razvoja podeželja itn. V tem trenutku ni jasnih kriterijev npr. za področje kulture, to pa je tudi že bilo povedano v nadzornem odboru mestne občine.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Mestna občina ima projekt z imenom OKO, ki je dolgoročni strateški dokument razvoja občine. Na občini je v pripravi dokument razvojne usmeritve za vsa področja delovanja občine, ki bo pripravljen v začetku naslednjega leta. Ta dokument bo posredovan v razpravo mestnemu svetu.
Mestni svet je danes sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odlo-ka o ustanovitvi javnega zavoda osrednje splošne knjižnice Pokrajinska
in študijska knjižnica. V obrazložitvi je bilo povedano, da Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi Murska Sobota predlaga, da bi se knjižnica poimenovala po Mišku Kranjcu. Mestna uprava meni, da to ni potrebno, saj vsi ostali zavodi niso poimenovani po slavnih osebnostih. Predlagal je, da se naj ustanovi strokovna komisija za poimenovanje javnih zavodov. Meni, da se je zelo pomembno — še posebej v regiji, kot je pomurska — zavedati ljudi, ki so nekaj za regijo naredili, še posebej pa za mestno občino. V osnovnošolskih in srednješolskih programih ni regionalnih zgodovin, o občinskih pa sploh ni treba izgubljati besed. Naši otroci ne vedo, zakaj od tu izhajamo, kaj se je dogajalo na Primorskem, ne vedo, da nimamo veliko skupnega s knežjim prestolom na Koroškem, ampak da imamo dejansko dosti več skupnega z drugim delom Slovanov. V zgodovini so ljudje, ki so nekaj naredili za te kraje, zato se jih moramo spominjati in tem institucijam dati imena teh slavnih ljudi. Ne zaradi institucij, ampak zaradi zgodovinskega spomina, da se na ta način zavedamo, od kod smo.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Zupan ne nasprotuje predlogu, da se naj imenuje strokovna komisija za poimenovanje javnih zavodov. Nekoč so ti zavodi že bili poimenovani po znanih osebnostih. Danes so vsi zavodi poimenovani po dejavnostih, npr. Osnovna šola III, Osnovna šola IV. Za poimenovanje javnih zavodov je treba doseči politični konsenz, ki bo moral biti sprejet v mestnem svetu. To je lahko tudi ena od tem za razpravo na politični koordinaciji.
Že pred dobrim letom je predlagal, da se naj pripravi napoved sej mestnega sveta. Še enkrat je pozval upravo oz. župana, ali lahko seje napovejo recimo tri tedne vnaprej in gradivo razdelijo več kot tri, štiri dni pred sejo. Za načrtovanje urnika življenja vseh nas bi to bilo dosti enostavneje, verjetno pa tudi za upravo in župana. Sporočiti bi veljalo tudi, koliko sej je predvidenih v enem letu.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Za naslednje leto lahko pripravimo približen koledar, napovednik sej mestnega sveta. V proračunu so predvidena sredstva za določeno število sej. Točnega koledarja sej ne bo možno pripraviti, saj včasih določeno gradivo ni pravočasno pripravljeno, ko se na primer med letom spremeni zakonodaja, zaradi česar moramo odloke dodatno spreminjati. Drug primer je, ko na dnevni red naslednje seje uvrstimo dodatne točke in se potem zaradi tega premika datum seje mestnega sveta. V decembru bosta dve seji mestnega sveta.
Opozoril je, da bi glede na to, da mestna občina nima svojega pred-stavnika v državnem zboru, na nek način morali postaviti svojega predstavnika. Predlagal je, da naj župan organizira sestanek s poslanci te regije, da bi se dogovorili za način dela, oz. na kak način bi lahko ljudje iz tega prostora posredovali, saj finančna kriza ne sme postati priložnost za politike, da bi hitreje zapirali podjetja v najbolj nerazvi-tih območjih, kjer bo Pomurje dejansko najbolj prizadeto.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Iz našega konca sta za poslanca državnega zbora izvoljena mag. Žerjav in g. Györek, vodstvo občine je z njima v kontaktu. Zupan upa, da bodo izvoljeni poslanci nadaljevali s sestajanjem v poslanski skupini pomurske regije, tako kot so se prejšnji poslanci, ne glede na strankarsko
6
MESTNI SVET
pripadnost. Prav je, da se dogovori način za sodelovanje s poslansko skupino, oz. kako poslancem predstaviti zadeve, da tudi sami potem pomagajo pri rešitvi le-teh. S poslansko skupino se bo treba večkrat sestati. Župan se lahko obveže, da bo poskušal dogovoriti sestajanje poslanske skupine in mestnih svetnikov.
Marko MARTINUZZI:
Menil je, da je bilo glasovanje o predlogih Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na današnji seji komedija. Kje je izvirni greh tega? Spomniti se je treba sestavljanja komisije. Takrat so dobili priložnost vsi predstavniki strank, za-
nemarjeno pa je bilo glavno dejstvo, ki kroji demokracijo: ni bil upoštevan volilni rezultat.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Med oblikovanjem sestave Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so za njeno sestavo glasovali mestni svetniki — ne žu-pan ali občinska uprava. Sestavo komisije pa bo najverjetneje treba popraviti tako, da bodo vanjo vključeni tudi drugi predstavniki, ki so bili izvoljeni v mestni svet.
Na prejšnji seji je kolega Forjanič opozoril na neupravičeno uporabo občinskega zemljišča v Cernelavcih. Sam domneva, da do podobnega primera prihaja tudi v mestu Murska Sobota, in sicer na odseku med ulicama Juša Kramarja in Stefana Kuharja. Zemljišče, ki je last mestne občine in bi ga naj pred leti občina odkupila, verjetno z namenom, da tam izgradi cesto, se uporablja v druge namene. Del tega cestišča je ograjen, na občinski zemlji je ograja. Občinska uprava naj ugotovi dejansko stanje; v kolikor je to občinsko zemljišče, se naj v proračunu za leto 2009 zagotovijo sredstva za ureditev te ceste z vsemi komu-nalnimi priključki.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Zupan se je zahvalil za opozorilo glede neupravičene uporabe zemljišč. Občinska uprava si bo ogledala stanje. V letu 2009 bo težko najti sredstva za ureditev te ceste, saj je tovrstnih pobud zelo veliko.
Pohvalil je občinsko upravo, ker je hitro reagirala in uredila problem prehodne potke med Naseljem ljudske pravice in Tišinsko ulico.
Brigita PERHAVEC:
Sanacija pokrovov družbe T2 na cestišču, o čemer je govorila na prejšnji seji, je bila narejena tako, da so pod pokrove dali štiri koščke gume, kar je na-ravnost smešno in pomeni norčevanje iz občanov in stroke. Po mesecu dni so te gumice popustile
in pokrovi še naprej ropotajo. Pokrovi, oz. ta pločevina, niso dovolj debeli, zato se pod težo prometa skrivijo in začnejo ropotati. Torej izvedba ni v skladu s standardi, ki bi prenesli težo prometa. Nujni so taki ukrepi, da bodo pokrovi ustrezali mestu, kjer poteka tranzitni promet. V mestu so hiše tik ob pločniku (na Cankarjevi, Mladinski, Partizanski ulici); zaradi neznosnega prometa pokrovi ropotajo celo noč. Zaprosila je za ukrepe v predlagani smeri.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Občinska uprava je glede netesnjenja pokrovov na jaških obvestila vse izvajalce, ne le T2, tudi Telekom in druge. Zal obstajajo primeri, ko se občinska cesta prekopava brez zapore, brez vednosti občinske uprave, nakar ima komunalna inšpektorica veliko problemov. Občinska upra-va bo glede jaškov za telekomunikacijske vode ponovno obvestila vse, ki to izvajajo. Sodelavec v občinski upravi, ki je zadolžen za nadzor teh zadev, redno opravlja nadzor, normalno pa je, da čisto vsega ne more videti. Od izvajalcev zahtevamo sanacije in bomo pri tem tudi vztrajali. Kolikor so me sodelavci seznanili, bo izvajalec tesnjenje pokrovov saniral.
Cvetkova ulica še vedno ni urejena. Postavila je vprašanje, kdaj bo po tej ulici urejen enosmerni promet, ker je tudi tu promet ne-znosen. Sedaj pa se bodo v bloke preselili še stanovalci, promet bo nevzdržen.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Mestna uprava je od Gratela pisno zahtevala izvedbo ukrepov, s kate-rimi bodo odpravili ropotanje (donenje) pokrovov jaškov, saj tesnjenje z »gumicami« tega pojava ni odpravilo oziroma omejilo v zadostni meri. Družba Gratel je v zvezi s tem dala pisno zagotovilo, da bo ropotanje (donenje) pokrovov odpravila do 15. 12. 2008, saj v zvezi s tem išče ustrezno strokovno rešitev, ki jo mora na zahtevo mestne uprave podati ustrezna inštitucija. Mestna uprava bo od družbe Gratel tudi izrecno zahtevala predložitev atestov za pokrove jaškov, ki se nahajajo v povoznih površinah, in bo v primeru njihove nezadostne nosilnosti zahtevala zamenjavo.
Za Cvetkovo ulico v Murski Soboti je po sklepu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota v izdelavi predlog ureditve enosmernega prometa (z vsemi pozitivnimi in negativ-nimi posledicami), ki ga bo na prvi naslednji seji obravnaval SPV kot pristojni organ mestnega sveta. Odločitev o vzpostavitvi enosmernega prometa je namreč smiselno sprejeti šele na podlagi in ob upoštevanju vseh argumentov »za« in »proti«.
Elizabeta ROŽMAN:
Zahvalila se je za odgovore, ki so bili objavljeni v prejšnji številki Soboških novin.
Stanovalci so na sestanku izrazili nestrinjanje, da bi se v nekdanjih prostorih LIP Bled uredilo jav-no parkirišče. Pred blokom je za Šopingom velik
parkirni prostor, ki je ves čas zaseden. Kljub zbiranju podpisov za postavitev zapornic, zapornic tam ni. Na tem prostoru so že nevzdr-žne razmere, sedaj pa bo na drugi strani bloka, kjer je večina spalnic, spet javni parkirni prostor. Stanovalci razumejo, da so javni parkirni prostori v Murski Soboti potrebni, a jih zanima, zakaj morajo vedno potegniti kratko stanovalci. V prostorih nekdanjega skladišča LIP Bled je 38 parkirnih mest. Ali ne bi bilo možno teh prostorov v prihodnost dati v najem, da bi bilo parkiranje plačljivo?
Kdaj bo Murska Sobota čisto in lepo urejeno mesto? V jeseni je še vedno vsepovsod mnogo mokrega listja, ki je lahko zelo nevarno; gredice v središču, na Slovenski ulici, niso zasajene, po gredah se s kolesi vozijo otroci.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske
javne službe:
7
MESTNI SVET
Mestna občina Murska Sobota namenja sorazmerno veliko proračun-skih sredstev za urejenost mesta, še zlasti za urejanje zelenih površin, po katerih je mesto Murska Sobota nenazadnje prepoznavno tudi širše. To nam potrjujejo številni obiskovalci in turisti od drugod, le da sami tega velikokrat ne opazimo. Se zlasti je treba poudariti, da je vzdrže-vanje zelenih površin na zelo visoki ravni in se iz leta v leto dviguje (pogostejše obrezovanje krošenj drevoredov, pogostejše košnje zelenic, še zlasti murskosoboškega parka, zasaditev rož ipd.). Mestna uprava si bo še naprej prizadevala, da bo mesto Murska Sobota v bodoče še bolj urejeno in čisto, kar pa pomeni, da bo za te namene treba v proračunu zagotoviti tudi nekoliko več sredstev. Gredica na Slovenski ulici letošnjo jesen ni bila zasajena, ker se bo v zelo kratkem času pristopilo k ureditvi naslednje faze Slovenske ulice, v sklopu katere bi bilo treba zasaditev odstraniti, kar pa ne bi bilo racionalno. Več o vzdrževanju čistoče v mestu Murska Sobota in urejenosti nasploh boste lahko v kratkem prebrali v Soboških novinah, ko bo na to temo objavljen obsežnejši članek vzdrževalca - Javnega podjetja Komunala, s katerim smo se o tem že dogovorili.
Spominski dan Mestne občine Murska Sobota je bil v Soboških novi-nah lepo slikovno predstavljen, oziroma je bila predstavljena proslava. O tem dnevu pa ni bila v Soboških novinah zapisana niti beseda. Ta dan je bil v preteklosti zelo pomemben občinski praznik, mnogim še danes ta praznik veliko pomeni, zato bi nekdo o tem prazniku lahko zapisal kakšno besedo.
Povedala je, da se je nekoč starega leta in božiča najbolj veselila. Ker sedaj stanuje v središču mesta, komaj čaka, da ti prazniki tudi mine-jo. Najprej je po središču mesta pokalo tam, kjer so postavili škatle za petarde, sedaj se že nekaj časa strelja. Sama to preživi, a jo skrbi, da nihče ne pomisli na živali, starejše ljudi, bolne, majhne otroke. Sama se ognjemeta veseli, lahko bi sicer bil krajši, vendar se sprašu-je, ali pokanje in ognjemet res sodita v središče mesta, ki je najbolj naseljeno. Vprašala je, ali bo tudi letos silvestrovanje na prostem pri Zvezdi ali kje drugje.
V dveh letih mestnega sveta v tej sestavi je bilo podanih veliko mnenj in pobud občanov, tudi z odgovori nanje. Zanimivo bi bilo narediti analizo, kaj je bilo od teh predlogov in mnenj upoštevano, rešeno in katera mnenja, pritožbe še sedaj, po dveh letih, niso rešene. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kateri odgovorni so na osnovi mnenj in predlogov uredili vse in kateri nič.
Anton SLAVIC:
Ob uvedbi plinifikacije oz. sklenitvi pogodbe s koncesionarjem je bilo v pogodbi jasno oprede-ljeno, da cena plina ne sme biti višja od cene kurilnega olja. Letos spomladi je mestni svet sprejemal nove odloke, ki na osnovi sprememb
zakonodaje urejajo tudi določanje cene plina. Zanima ga, ali občinska uprava sledi tej zadevi, saj letos prihaja do izredno velikih nihanj v ceni energentov.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Zupan se je zahvalil za opozorilo glede cene plina, ki mora biti nižja od cene kurilnega olja. Cene energentov so pod državnim nadzorom, saj je bila v tej smeri pred kratkim spremenjena zakonodaja. S koncesi-onarjem za plin pa še ni sklenjen aneks h koncesijski pogodbi. V aneksu bomo prav gotovo poskušali obdržati ugodnosti iz pogodbe.
Država se pripravlja, da bi gospodarstvu v teh kriznih časih pomagala po najboljših močeh. Vprašanje je, kakšen vpliv bodo imela na vlado
razmišljanja ekonomistov, da neperspektivnim podjetjem ni treba pomagati. Zbodlo ga je, ko je med temi omenjenimi zasledil Elan in Muro; obe podjetji sta bili svoj čas paradna konja slovenskega gospodarstva. Dal je pobudo, da bi prišlo do srečanja na to temo z vodstvom Mure, vodstvom občine, poslanci, svetniki in po možnosti še s kom. S skupno akcijo bi pravočasno sporočili pričakovanja, da se na koncu ne bi zgodilo, da podjetje Mura izpade iz teh državnih pomoči kot neperspektivno podjetje. Zasluge, kot jih ima Mura za državo (RS), so v preteklosti tako velike, da jih verjetno marsikatera danes uspešna firma ne bo nikoli dosegla. Pri tem ne gre zanemariti socialne bombe, ki bi jo totalni propad Mure prinesel. Mogoče nekdo-meni, da v celoti Mura ni perspektivna, so pa določeni deli, ki imajo perspektivo.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Zupan podpira predlog, da se glede Mure pripravi širši posvet. Vodstvo občine je v stikih z vodstvom Mure, ki je že izrazilo željo po predsta-vitvi. Zupan je že sklical sestanek s skupino gospodarstvenikov, kjer je dal nakazal možnost uporabe alternativnih virov energije. Takšna srečanja se bodo še nadaljevala. Zupan se obvezuje, da bo poskušal sklicati sestanek z vodstvom Mure, poslanci in svetniki, kjer lahko novo vodstvo predstavi svoje videnje, vsi skupaj pa se lahko dogovorimo, kako lahko podjetju Mura skupaj pomagamo.
Ze zgrajen podvoz ob Ledavi, ki povezuje Lendavsko in Industrijsko ulico, je v gradbenem smislu gotov. Ve, da je to državna investicija, menda pa ni odprta zato, ker država nima dokumentov za pridobitev uporabnega dovoljenja. Država je brez uporabnega dovoljenja odprla šentviški predor, kjer je odpadel strop, a tu se kaj takega ne more zgoditi. Ni pripadnik tega, da se zanemari uporabno dovoljenje, ni pa razumljivo, da država oz. Ministrstvo za promet tako dolgo ne zbere potrebnih dokumentov, da bi že v tej fazi malo razbremenili promet. Občinska uprava in župan naj izvršita dodatni pritisk, da bi še pred prazničnimi dnevi s poskusnim obratovanjem bila cesta bilo predana v uporabo.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Mestna uprava in tudi sam župan sta že posredovala, da se naj odstrani prometni znak glede prepovedi prometa po že zgrajeni obvozni cesti — podvozu na Lendavski ulici. Po dogovoru z direktorjem Direkcije RS za ceste je bil ta prometni znak nekaj časa tudi odstranjen, zdaj pa je ponovno postavljen in prepoveduje promet. Zgrajeni podvoz nima uporabnega dovoljenja. Država se boji odgovornosti v primeru prometnih nesreč na tem odseku in morebitnih odškodnin. Te dni bi naj bil objavljen razpis za zadnjo, III. fazo, s katero država razpisuje oddajo del za izgradnjo samega podvoza na Lendavski ulici. Če ne bo pritožb, bodo v kratkem ta dela oddali; takrat bo Lendavska ulica zaprta za promet, saj bo most porušen in bodo zato morali odpreti to obvozno cesto z že izgrajenim podvozom. Mestna uprava bo predlagala odstranitev prometnega znaka za prepoved prometa po tej obvozni cesti in vsaj poskusno obratovanje čim prej.
mag. Robert CELEC:
Bliža se obravnava proračuna; svetniki dobijo gra-divo v tiskani obliki, za kar gre ogromno papirja. Velik del svetnikov ima prenosne računalnike, gradivo bi lahko dobili v formatu PDE Sam ne
8
MESTNI SVET
potrebuje proračuna v pisni obliki, zadovoljen bo, če gradivo dobi v formatu PDF. Tako privarčujemo veliko papirja in energije. Gradivo bi tako lahko poslali nekoliko prej, saj se za tisk gradiva porabi dan, dva.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Gradiva za vse se je mestnega sveta so že sedaj dosegljiva na spletni strani mestne občine in si jih svetniki lahko sami izpišejo ali prenesejo na svoje računalnike. Ko bo na dnevnem redu točka o proračunu, bo gradivo možno dobiti prek spletne strani. Gradivo za obravnavo proračuna in ostalih točk je treba najprej sestaviti, šele nato je dosegljivo na spletni strani in poslano tudi po pošti.
Zdi se mu primerno in odgovorno od mestnega sveta, da se spet izkaže s humanitarno akcijo. V sodelovanju s Centrom za socialno delo je treba najti družino, ki ji svetniki namenijo del sejnine. Sam bo poskrbel, da bo Center za socialno delo posredoval ime družine. Predlagal je, da zbrana sredstva izbrani družini v imenu mestnega sveta podarijo svetniki Marjeta Gomboc, Dezider Sooš in Elizabeta Rožman.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Zupan podpira humanitarno akcijo med svetniki in upa, da jo bo svetnik Celec organiziral. Tudi sam se bo pridružil tej akciji, morda se bo še kdo iz občinske uprave. Svetniki se naj sami dogovorijo, kdo bo predal zbrana sredstva. Podobna humanitarna akcija bo tudi v januarju ob druženju s poslovnimi partnerji.
V mesecu januarju naj bo v Soboških novinah objavljena evidenca prisotnosti članov mestnega sveta na sejah za preteklo leto; tako občani dobijo informacijo, kako odgovorno kdo opravlja svoje delo.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Po izteku leta bo evidenca prisotnosti članov mestnega sveta na sejah v letu 2008 pripravljena in objavljena v Soboških novinah.
mag. Marjan GUJT:
Menil je, da so na jaških očitno uporabljeni ne-ustrezni pokrovi, ker so ceneni, zaradi česar pa potem prihaja do ropotanja. Bolj ga moti način, kako so te ceste nezakrpane. Pred dvema leto-ma, ko je bila podeljena koncesija oz. dovoljenje
Gratelu, so razlagali o silno visoki tehnologiji, da bodo vsi spoji speti s pomočjo bitumenskega traku. Sam tega nikjer ni videl, videl je le, da so bitumensko maso nosili z vedri, namesto da bi pošteno namazali podlogo. Vprašal je, kje je nadzornik, ki bi moral biti z občinske uprave, ki je soglašal s tem krpanjem oz. vzpostavljanjem v prvotno stanje. Prvotno stanje ni vzpostavljeno, ampak je povrnjeno v slabše stanje. Želi odgovor, zakaj stiki niso narejeni z bitumenskim trakom. Podjetje Gratel mora stvari urediti tako, da bodo trajne, da bodo povrnjene v prvotno stanje ter da pokrovi ne bodo ropotali. Občutek ima, da se temu podjetju gleda skozi prste.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Kolikor je uspel sam videti, ne drži trditev, da stiki nikjer niso ustrezno zaliti z bitumensko maso. V Stari ulici so bili stiki zaliti z bitumensko maso, tudi na nekaterih drugih mestih je tako. Verjetno pa res niso
povsod. Tudi zaradi posredovanj svetnikov je občinska uprava opozo-rila T2, Telekom in druge izvajalce IK-kanalizacij in od njih tudi zahtevala, da stike ustrezno sanirajo. T2 to že dela, niso pa še tega naredili povsod.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Mestna uprava je od družbe Gratel pisno zahtevala izvedbo ukrepov, s katerimi bodo odpravili ropotanje (donenje) pokrovov jaškov, saj tesnjenje z »gumicami« tega pojava ni odpravilo oziroma omejilo v zadostni meri. Družba Gratel je v zvezi s tem dala pisno zagotovilo, da bo ropotanje (donenje) pokrovov odpravila do 15. 12. 2008, saj v zvezi s tem išče ustrezno strokovno rešitev, ki jo mora na zahtevo mestne uprave podati ustrezna inštitucija. V zvezi s pripombo glede izvedbe stikov: vse sanacije še niso bile pregledane (še ni bil opravljen kakovostni prevzem). Mestna uprava bo zahtevala sanacijo vseh tistih stikov, ki niso bili ustrezno izvedeni.
Pisna vprašanja je na seji oddala Daniela ŽITEK, in sicer:
Na občinski cesti v KS Satahovci, pri vaško-kulturnem in gasilskem domu, se je sesedla cesta, pri tem je nastala velika luknja, ki je nevarna za promet. To naj pristojne službe čim prej uredijo.
V	k. o. Krog in k. o. Bakovci se izvaja komasacija. Zdaj je primeren čas, da se ponovno uredi cesta iz Satahovcev proti Krogu mimo kroške gramoznice, kjer je nekoč že bila.
V	proračun za leto 2009 se naj vključi izgradnja pločnikov v KS Satahovci. Izgradnja pločnikov v KS Satahovci je nujna, saj je KS Satahovci verjetno edina krajevna skupnost v mestni občini, ki nima niti metra pločnika, za varnost občanov pa je treba poskrbeti. S sred-stvi, ki jih krajevna skupnost dobi, tega sama ne more zgraditi, saj je ena izmed manjših krajevnih skupnosti. Dokumentacija za izgradnjo pločnika je urejena.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Mestna uprava bo upravljavcu cest, Javnemu podjetju Komunala, sporočila, da sanira cesto pri vaško-kulturnem in gasilskem domu v Satahovcih.
Del komasacijskega postopka v k. o. Krog in k. o. Bakovci bo tudi določitev novih poti, zato bo v sklopu komasacije začrtana tudi cesta iz Satahovcev proti Krogu (mimo gramoznice v Krogu). Občina do-slej od lastnikov ni uspela pridobiti zemljišč za ureditev te prometne povezave.
Mestni svet bo na naslednji seji, 18. 12., obravnaval proračun v prvi obravnavi in bo razpravljal tudi o predlogu za ureditev pločnikov v KS Satahovci, ki ima projekte že narejene. Župan upa, da bodo našli toliko sredstev, da se predvidi del izgradnje pločnika. Pobud krajevnih skupnosti je veliko, zato je težko vse uskladiti. Manjšim krajevnim skupnostim je že pred letom bilo namenjenih znatno več sredstev ravno zaradi tega, da lahko načrtujejo ureditev posameznih zadev. Ko bo proračun sestavljen, bo razvidno, ali bo možno fazno pričeti graditi pločnik (manjši odsek pločnika).
Na vprašanja, na katera odgovori niso bili podani, bodo pripravljeni pisni odgovori.
9
AKTUALNO
Množičen obisk
Miklavževega sejma
Geza Grabar
Tradicija Miklavževih sejmov je v Soboti močna tudi zato, ker je sv. Nikolaj farni zavetnik tukajšnje župnijske, po no-vem tudi škofijske cerkve.
Mursko Soboto kot nesojeno regijsko središče bi lahko ime-novali tudi sejemsko mesto. Poleg rednih mesečnih sejmov vsak prvi ponedeljek v mesecu namreč v središču mesta v orga-nizaciji podjetja Komunala in domačega turističnega društva že več kot stoletje potekata tudi dva največja v severovzhodni Sloveniji — Terezijin sredi okto-bra ter Miklavžev 6. decembra.
Splet okoliščin — miklavževo je bilo v soboto, vreme je bilo ugo-dno in bil je čas pred prazniki, je pripomogel k enemu največjih sejemskih prireditev v zadnjih letih v Mursko Soboti. Toliko ljudi, kot se je na glavnih mur-skosoboških ulicah Slovenski, Zvezni in na Trgu zmage drenja-lo na letošnjo sejemsko soboto, že dolgo nismo doživeli. Ponudba na stojnicah več kot
300 sejmarjev je bila tudi letos raznovrstna, saj je bilo mogoče od domačih ter tudi nekaterih tujih ponudnikov iz Hrvaške in Madžarske kupiti domala vse. Po tradiciji je bilo največ teks-tila, obutve, suhega sadja, suhe robe, a žal tudi kiča. Predstavili so se številne dobrodelne, huma-nitarne, zdravstvene organizacije in interesna združenja.
Ze nekaj let se potrjuje, da je mojstrov domače in umetno-stne obrti le za vzorec. Če izvza-memo medičarje in ponudnike suhe robe, je bilo mogoče druge ponudnike — lončarje, čevljarje, krojače, kovače - najti komaj za vzorec.
Kot je že v navadi, je bila med vsemi ponudniki daleč največja gneča tam, kjer so točili kuhano vino in ponujali domače kuha-
ne klobase s hrenom in drugimi prilogami. Tako kot Trejzino, kakor domačini radi rečejo ok-tobrskemu sejmu, je bilo tudi Mikloševo v prvi vrsti velik dru-žabni dogodek.
Rdeča nit sejemskemu dogaja-nju, ki se je začelo v zgodnjih jutranjih urah ter zaključilo že v mraku, je bil vsekakor prihod Miklavža z angelčki in parklji. Na osrednjem odru, kjer so se predstavili tudi ljudski godci iz Černelavcev in Pihalni orkester Murska Sobota, tam pa so igrale tudi različne glasbene skupine, se je Miklavž v spremstvu pojavil dopoldan in popoldan. Potem se je sprehodil po sejmišču in ob-daril otroke: pridne z bomboni in suhim sadjem, poredne pa s šibami.
10
AKTUALNO
Po planinskem plesu
Peti Miklavžev pohod
Geza Grabar
Planinski društvi Matica in Mura, obe iz Murske Sobote, sta pripravili tradicionalni pohod ob miklavževem. Več kot sto poho-dnikov se je kljub kratki noči za-radi tradicionalnega planinskega plesa pomurskega medobčinske-ga odbora planinskih društev, ki je bil dan pred tem v Moravskih Toplicah, udeležilo letos že 5. po-hoda na Miklavževo nedeljo. Pohodnike je pot od zbirnega mesta pred spomenikom na Trgu zmage vodila skozi murskosobo-ški Mestni park in Fazanerijo ter
zatem po razbremenilnem kana-lu do ceste za Krog ter po njej do kroškega broda. Po približno osmih kilometrih hoje je bil za-ključek pohoda pri okrepčeval-nici Kanu. Najbolj vztrajni so se do Murske Sobote odpravili peš, drugi pa so pohod v prijetnem vremenu končali kar v Krogu. Predsednika obeh planinskih društev — Matice Jože Ružič in Mure Franc Donša, sta povedala, da imata omenjeni društvi, ki kar 80 % prireditev pripravita in iz-peljeta skupaj, svojo prireditev v
okviru akcije Slovenija planinari prav z Miklavževim pohodom. Leto 2008 bodo zaključili z orga-nizacijo oziroma udeležbo na kar 42 pohodih, prihodnje leto pa naj bi bila še dva več. V Matico je vključenih 438 članov, v Muro pa 190, v pomurskem medob-činskem odboru planinskih dru-
štev, ki je le eden od dvanajstih v Sloveniji, pa skupaj zelo uspešno sodelujejo društva Mura, Matica, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Lenart in Hakl Sv. Trojica.
www.delavska-hranilnica.si
Avto Rajh d.o.o.
11
AKTUALNO
Hiša
Sadeži družbe
Brigita Bavčar
Hiša Sadeži družbe, kakor se ime-nuje projekt Slovenske filantropije, za katerega je pridobila več kot 500 tisoč evrov sredstev iz naslova vladne službe za evropske zadeve prek nor-veškega finančnega mehanizma, bo umeščena v niz zasebnih hiš ob Ulici Štefana Kovača.
Za medgeneracijsko druženje in dejavnost štirih prostovoljk, ki so se izkazale že na predstavitve-nem srečanju z okusnim peci-vom in jesenskim aranžmajem v murskosoboški grajski dvorani, bo namenjeno nadstropje stavbe na hišni številki 20. V pritličju ostaja prodajalna, leseni vhod na dvorišče bo označen z jabol-kom, projekt temeljite prenove zapuščenega stanovanja in dvo-rišča Rozalije Kiraly pa je pred-stavil arhitekt Andrej Kalamar. Pogodbo za izvedbo projekta Hiša Sadeži družbe sta na pred-stavitvenem srečanju na grajskem odru podpisala dr. Rado Genorio in Tereza Novak.
Gre za nadgradnjo projekta Starejši za starejše, ki so ga iz-vajala društva upokojencev po Sloveniji, med njimi tudi eno najdejavnejših — Društvo upoko-jencev Murska Sobota. » Projekt
Sadeži družbe je zastavljen kot sistematično povezovanje mla-dih in starejših, predvsem tistih, ki starost preživljajo doma, niso pa izključene tudi druge oblike. S spodbujanjem prostovoljnega dela starejših in mladih za starej-še smo poskušali zagotoviti doda-tno pomoč ostarelim, mladim pa omogočiti pridobivanje novih iz-kušenj ter drugačna druženja,« je med drugim dejala Tereza Novak. Direktorica Slovenske filantropi-je je v svojem daljšem nagovoru izpostavila tudi podatke o tem, da se je v projekt Sadeži družbe vključilo 58 osnovnih in srednjih šol ter 108 društev in zvez upo-kojencev iz vse Slovenije. Murska Sobota je bila za pilotni projekt izbrana zato, ker je središče naj-revnejše pokrajine z veliko osta-relimi prebivalci. Dodala je še, da so s promocijo prostovoljnega dela mlade in starejše generacije želeli senzbilizirati posameznike za stiske ljudi in vzpostaviti bolj strpno, odgovorno in socialno občutljivo družbo ter vzpodbu-jati ljudi k bolj nesebičnim obli-kam povezovanja.
V svojem pozdravnem nagovoru je bil z jabolkom v roki izviren župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, prepričal pa je tudi nastop medgenera-cijskega pevskega zbora. V sku-pni pesmi sta se namreč zdru-žila Upokojenski pevski zbor
Vladimir Močan in mladinski pevski zbor prve murskosoboške osnovne šole. Njena ravnateljica Tanja Cestnik je izrazila navdu-šenje nad sodelovanjem učencev in starostnikov. Na predstavitvi Hiše Sadeži družbe pa smo tudi izvedeli, da bodo v njej izvajali izobraževanje v obliki mojstrskih delavnic in računalniških teča-jev, inštrukcij ter učne pomoči, uredili knjižnico, na nekdanjem vrtu pa tudi vrtnarili in se spre-hajali po parku. Omenjena hiša namreč meji na mestni park, v katerega naj bi tudi vodila pot za druženje.
Ob njej bo predvidoma v nasle-dnjem letu na dvorišču zgrajen še paviljon s teraso kot prizidek k obstoječemu objektu, s kate-rim bo povezan. Svojo zamisel dograditve pritličnega paviljona in dvigala k obstoječi stavbi, ki bo temeljito obnovljena, je arhi-tekt Andrej Kalamar ilustrativno predstavil. Kako bo zadeva de-lovala v praksi in kaj se bo do-gajalo v hiši medgeneracijskega sodelovanja, bomo sosedi sproti spremljali. Tudi zato, ker bi se naj po izteku skupnega projek-ta Društva slovenske filantropije in murskosoboških upokojencev, Osnovne šole I Murska Sobota in mestne občine ter zavoda Papilot v tem delu mesta razvijale dejav-nosti so.cialnega podjetja.
12
AKTUALNO
40. obletnica ustanovitve
Teritorialne obrambe Republike Slovenije
Tanja Zrinski
Letos mineva 40 let od takrat, ko je bila ustanovljena teritorialna obram-ba, ki je predstavljala del oboroženih sil nekdanje skupne države. Na slove-snosti v grajski dvorani so se prisotni spomnili časov njenega nastanka in njene ključne vloge v času osamosva-janja Slovenije. Murskosoboški župan Anton Stihec je na slovestnosti pove-dal: „Na slovenskem ozemlju se je te-ritorialna obramba dejansko razvijala nekoliko drugače, z drugačnim pod-tonom, saj so se maloštevilno profesi-onalno članstvo teritorialne obrambe in pa večinska sestava ter rezervna se-stava teritorialno obrambo smatrali
kot zametek bodoče slovenske države, slovenske vojske in takšno razmišlja-nje se je izkazalo kot pravilno. Seveda tudi leta 1990, 1991, ko je teritorial-na obramba odigrala odločilno vlogo pri nastanku naše samostojne države. Premalokrat je to poudarjeno, mogoče so tudi premalokrat te zadeve zapisa-ne v kakšnih zgodovinskih učbenikih, ampak to je del naše zgodovine, del naše realnosti in vloga, ki jo je takrat odigrala teritorialna obramba in nje-ni pripadniki. Moramo ga negovati, ker lahko danes vsi skupaj živimo v samostojni Sloveniji, na samostojnem slovenskem ozemlju.“
Slavnostni govornik je bil brigadir Vladimir Miloševič. Kot poveljnik za vzhodnoštajersko pokrajino je od-igral zelo pomembno vlogo v osamo-svojitveni vojni. V svojem govoru je spomnil, kako je nastala teritorialna obramba Republike Slovenije kot zametek Slovenske vojske. „Vsi, od najnižjih organov pa do republiških, ter skupna koordinacija so omogočili, da je nastala Slovenska vojska, država, možnost, da smo lahko prišli v evrop-sko skupnost, v NATO. Ob koncu lahko rečemo, da je bil čas in so bili dogodki, od katerih danes mineva 40 let in ki jih bo nekdo nekoč zapisal,"
je dodal Miloševič. Na slovestnosti pa so bili prisotni tudi tisti, ki so v na-stanek in razvoj teritorialne obrambe vgradili lep del svojega življenja. Tem so se ob letošnjem jubileju posebej zahvalili s podelitvijo plaket, brona-stega in zlatega znaka 37. vojaškega teritorialnega poveljstva. Plakete so tako prejeli Ljubo Dražnik, Alan Geder, Viktor Kovačič, Aleksander Krpič, Edvard Mihalič, Alojz Novak in Zdravko Stolnik. Prejemnika bro-nastega znaka sta Franc Balantič in Ludvik Jonas. Zlati znak pa je prejel Jože Pojbič.
Don0macija Pomurskega
razvojnega inštituta
Brigita Bavčar
Dr. Darko Anželj, direktor Pomurskega razvojnega inštituta, ki že pol leta deluje na Slovenski ulici 43 v Murski Soboti, je na prednovoletnem srečanju s par-tnerji, znanci in prijatelji, dr.
Mitji Slavincu, predsedniku Pomurske izobraževane fundacije Znanje za razvoj, daroval ček za 1.500 evrov.
S to humanitarno gesto je Pomurski razvojni inštitut za-
ključil ustanovno leto delovanja, goste družabnega srečanja, med katerimi je bil tudi župan Mestne občine Murska Sobota, Anton Stihec, pa je poleg direktorja, ki je predstavil razloge za donacijo in dejavnost instituta, pozdravil tudi predstavnik ustanovitelja. Damijan Koletnik, direktor druž-be Dravskih elektrarn Maribor je prvih šest mesecev delovanja Pomurskega razvojnega instituta ocenil za spodbudna, izrazil pa tudi interes investitorja v nalož-bo Pomurskih elektrarn na Muri. Med drugim je dejal, da so prvi meseci delovanja inštituta velika spodbuda in da svoja partnerstva in vedenja širijo ter iz dneva v dan poglabljajo.
Prenova
kinodvorane
Očiščen volumen obstoječe stavbe in zatemnjeni novi del, ki bo do-trajajo murskosoboško dvorano Kina Park spremenil v gledališko dvorano, je v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota, v začetku tega meseca predstavil avtor projekta temeljite prenove, znani arhitekt Andrej Kalamar. Spomeniško zaščitena stavba ob murskosoboškem parku je delo prav tako znanega arhitekta Ferija Horvata, ki je dajal Soboti podo-bo s širino Ulice Štefana Kovača, ob kateri je sedanja kinodvorana, ter nekaterimi izjemnimi meščan-skimi vilami.
Največjo naložbo Mestne občine Murska Sobota bomo podrobneje opisali v naslednji številki.
13
AKTUALNO
Veveričke iz Rakičana
z vlakom na Goričko
Geza Grabar
Za seznanitev staršev in starih staršev z življenjem in delom njihovih malčkov v vrtcih tam med letom pripravljajo najrazličnejše delavnice in skupna srečanja.
Eno od teh se je tik pred priredi-tvami ob veselem decembru zgo-dilo tudi v enoti vrtca Veveričke v Rakičanu.
Za obe starostni skupini otrok in njihove stare starše so namreč v okviru redne železniške linije organizirali vožnjo z vlakom na
relaciji Murska Sobota-Hodoš-Murska Sobota.
Odziv babic in dedkov je bil iz-jemno dober, zato so na vlaku zapolnili kar dva vagona.
Večina mladih se je z vlakom popeljala prvič, zato jim bo ta-kšno doživetje zagotovo ostalo v nepozabnem spominu.
Medeni zajtrk
v vrtcu Ringaraja
Tanja Zrinski
V želji, da bi poudarili pomen in kako-vost domačega medu, je Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s po-murskimi čebelarskimi društvi vrtcem darovala med in jih povabila, da ga postrežejo svojim malim varovancem. Dobrodelna izobraževalna akcija me-deni zajtrk v vrtcih in osnovnih šolah poteka že drugo leto po vrsti, v akcijo, ki poteka po vsej Sloveniji, pa je v Pomurju vključenih vseh 22 društev. Na letošnjem medenemu zaj-trku sta se otrokom pridruži-la tudi murskosoboški župan Anton Stihec in predsednik
Čebelarskega društva Murska Sobota, ki je radovedne malč-ke poučil o pridelavi, kakovosti in zdravilnih učinkih domače-ga medu. Obiska so bili tokrat deležni otroci v enoti Ringaraja na Gregorčičevi ulici v Murski Soboti.
Med je prijal vsem, obisk v vrtcu pa je bil tako prijeten, da sta žu-pan in čebelar ostala na majhnih stolčkih tudi po zajtrku, ko so se otroci predstavili še s svojimi de-javnostmi. Otroci so prejeli tudi zgibanke Čebelica, moja prijate-ljica, ki so namenjene izključno otrokom v vrtcih in šolah.
14
AKTUALNO
Obisk najstarejšega
Sobočana in Sobočanke
Božo Bohar
Ob tednu starejših je podžupan Mestne občine Murska Sobota Dezider Šooš s predstavniki mestnih četrti obiskal naj-starejšega Sobočana in Sobočanko. Ivan Nemec, ki je maja do-polnil 96 let, se je obiska zelo razveselil, z iskrivimi očmi in nostalgijo je povprašal »Kak je kaj v Soboti?« V prijetnem po-govoru se je spominjal Murske Sobote in Sobočanov iz časov, ko je v Murski Soboti še ži-
vel z družino v Ulici Otona Zupančiča.
Ivan Nemec je večino časa služboval v Lendavi, kjer je bil takrat tudi predsednik okraja, kasneje pa je bil do upokoji-tve zaposlen v Kmetijsko-industrijskem kombinatu v Murski Soboti. Za svoje ak-tivno delovanje v skupnosti je prejel Titovo odlikovanje za zasluge naroda, na katerega je zelo ponosen.
Od letošnje pomladi, ko je vra-ta za starejše odprl nov Dom starejših v Gornji Radgoni, je Ivan Nemec sostanovalec sta-rostnikov, ki prihajajo tudi iz naše občine.
Karolina Čarni ravno v teh dneh praznuje 98, rojstni dan. Karolina Čarni je bila zaposlena kot gospodinja pri evangeličanskem duhovniku Kovaču, s svojo sestro sta žive-li v Ciril-Metodovi ulici. Od
leta 1993, ko ji je sestra umrla, pa vse do svojega 96. leta je v hiši živela sama.
Po zlomu kolka se je preselila k nečakinji Zdenki Uljančič, ki s svojo družino živi na Kobilju. Karolini zdravje še zmeraj dobro služi, v krogu svojih sorodnikov, ki z ljube-znijo in pozornostjo skrbijo zanjo, pa je ohranila vedrino in prisrčnost.
Teden starejših
občanov v Bakovcih
Franjo Rebernak
Tudi v Krajevni skupnosti Bakovci so potekale aktivnosti v okviru tedna starejših občanov, ki so očitno še pri močeh za ples.
Člani krajevne organizacije Rdečega križa so pripravili ustre-zen program aktivnosti in ga tudi v celoti realizirali. Obiskali so so-krajane v domu ostarelih Rakičan in Rogašovci, najstarejša krajana
Rozalijo Novak (94) in Mihaela Horvata (94) ter nekatere ostale, ki so potrebni posebne pomoči. Skupaj s svetom KS, Osnovno šolo Bakovci ter enoto vrtca so pripravili zaključno družabno prireditev, ki je bila dobro obi-skana. Pester kulturni program,
ki so ga pripravili učenci, zani-miv nagovor predsednika sve-ta krajevne skupnosti Andreja Sajnoviča, dobra hrana in prije-tna plesna glasba bodo prisotnim zagotovo še nekaj časa v lepem spominu.
15
AKTUALNO
Ekonomska šola Murska Sobota
najbolj urejena srednja šola v Sloveniji
Karlo Vratarič
Turistična zveza Slovenije je 15.11. 2008 v Termah Olimje podelila nagrade v projektu Moja dežela - lepa in gosto-ljubna, ki je letos potekal pod pokrovi-
teljstvom Ministrstva za gospodarstvo RS, Ministrstva za okolje in prostor RS ter častnim pokroviteljstvom predse-dnika države Danila Turka.
Ekonomska šola Murska Sobota je prejela priznanje s pečatom gostoljub-nosti za 1. mesto v kategoriji srednje šole.
Poleg splošne urejenosti stavbe z okolico in notranjih skupnih pro-storov je ocenjevalna komisija po-sebej preverjala še vključenost šole v sistem ekošol, vzgojo za trajnostni razvoj, vključenost dijakov šole v izvenšolske dejavnosti in projek-te, sodelovanje šole z lokalnim okoljem.
Sodelovanje dijakov pri aktivno-stih, ki vplivajo na izgled okolice šole in kraja (očiščevalne akcije, sodelovanje v akcijah z namenom promocije kraja in lokalnega okolja, sodelovanje s turističnimi društvi), gostoljubnost dijakov in sodelavcev šole, izdelava raziskovalnih nalog v povezavi s turizmom ter celoten vtis o šoli.
Ekonomska šola Murska Sobota nudi optimalne pogoje za delo in izobraževanje ter si prizadeva, da bi z začetimi aktivnostmi nadaljevala tudi v prihodnje.
http:// www.niros.info
16
AKTUALNO
Obnovljeno igrišče v Krogu
Karlo Vratarič
Ob koncu leta je Mestna občina Murska Sobota bogatejša za eno špor-tno igrišče, saj so v Krogu v sklopu humanitarno-športne akcije Verjemi v svoj koš obnovili že sedemnajsto košarkarsko igrišče v Sloveniji, od tega že drugo v Pomurju, obenem pa je bilo na novo asfaltirano celotno rokometno igrišče.
Že v lanskem letu je bilo obno-vljeno košarkarsko igrišče na Vrtni ulici v Murski Soboti, pred kratkim pa so namenu predali že drugo tako igrišče v Pomurju, tokrat v Krogu. »Zelo sem vesel, da sem spet v teh krajih. Igrišče v Krogu je že drugo, ki smo ga skupaj z občino obnovi-li v Murski Soboti. Tokrat gre za igrišče z veliko rokometno tradici-jo, ampak zdaj bo poleg rokometa
in malega nogometa možno igrati tudi košarko, kar nas še posebej veseli,« je povedal pobudnik akcije Esad Babačič. To je že sedemnajsto obnovljeno košarkarsko igrišče in, kot pravi Babačič, nihče drug ne obnavlja igrišč na staromoden na-čin z asfaltnimi prevlekami, ki pa najdlje zdrži. Mnogi začnejo svoje kariere prav na teh igriščih.
Akcijo so znova podprli Deželna banka Slovenije, Fundacija za šport in Skupina Panvita. »Dobro je, da sta od sedemnajstih dve igrišči v Murski Soboti oziroma v Pomurju. Skupina Panvita je nosilec ideje o zdravem in varnem življenju, ki pa ni povezano samo s prehrano, ampak zlasti z gibanjem in ukvar-janjem s športom. Šport ne vpliva ugodno samo na zdravje, z njim se je treba ukvarjati v mladosti, saj se ob športu razvijajo tudi la-stne delovne navade. Ljudje, ki so uspešni v športu, so dokazano
uspešni tudi v nadaljevanju svojega življenja tako na osebni kot tudi poslovni ravni,« je povedal predse-dnik uprave Skupine Panvita mag. Dejan Židan, ki upa na uspešno sodelovanje tudi v prihodnje. Svoj delež pri obnovi igrišča je prispe-vala tudi murskosoboška občina. »Veseli me, da je v Mestni občini Murska Sobota obnovljeno že dru-go igrišče, in upam, da bomo sode-lovali še v bodoče. Osnovni namen takih obnov je, da se naša mladina lahko več giblje na zraku in mogoče manj zahaja v druge sfere, za katere si vsi skupaj želimo, da vanje ne bi zahajali,« je povedal župan Anton Štihec. Po slavnostnem prerezu traku na prostem je v telovadnici Osnovne šole Krog potekal še krajši kulturni program, ki so ga pripra-vili učenci šole.
Drugačna zunanja podoba hotela Diana
Karlo Vratarič
V oktobru se je pričela napovedana prenova hotela Diana. Novo vodstvo se je odločilo zamenjati tradicionalno belo-modro zunanjost z razlago, da je bila podoba prepusta. Hotel bo po novem odet v oranžno-rumene barve, ki predstavljajo barve žitnih polj.
Po novem murskosoboški hotel Diana, zgrajen leta 1967, ne bo več prepoznan po belo-modri barvi, pač pa bo odet v oranžno-rumene barve z vmesnimi sivina-mi, ko bodo prebarvali še za zdaj modre plošče. »Sama podoba je pričala o tem, da jo je treba spre-meniti, saj je bila prepusta, poleg tega pa je bila fasada dotrajana. Po končani prenovi bo hotel do-bil bolj živo celostno podobo, saj je bil prej sestavljen kot iz lego kock različnih dimenzij. Celotna podoba bo zdaj imela obliko in
zgodbo, in sicer zgodbo žitnih polj,« je spremembo pojasnila vodja hotela Klavdija Grkman — Zrim. Začetek prenove hote-la se je pričela nekoliko pozneje kot napovedano: namesto poleti šele v začetku oktobra, zato bo dokončana v naslednjem letu, predvidoma v februarju.
Prenove bo deležen celoten hotel: tako zunaj, kjer bosta sanirana fasada in streha, in v notranjosti. Sobe bodo končane do petnajste-ga decembra, v sklopu prenove pa bodo na novo prepleskali stene, zamenjali talne obloge in okna, sanirali balkone, prenovili ho-dnike in klimatski sistem. Veliko spremembo bo doživela piceri-ja, ki je že zaprta. Po novem bo razdeljena na tri dele - picerijo, špageterijo ter ponudbo lokalne in nacionalne hrane. Gostinska ponudba v omenjenem lokalu bo znova na voljo do konca janu-arja. Najdlje bo trajala prenova termalno-rekreacijski center, kjer
bo bazen ostal nespremenjen, ob njem pa bosta še dva jacuzzija in šest savn. Nadstropje nižje bodo prostor za masaže, lepotni center, frizerski salon in fitnes. »Prenovo izvajamo, kot smo pri-čakovali, le da smo z njo neko-liko kasneje začeli. Zaenkrat vse poteka po načrtih, se pa pojavlja-jo dodatna dela, ker gre za starejši objekt, in z njimi se posledično višajo stroški. A vseeno računam, da bomo v okviru investicije prenovo uspeli izpeljati,« pravi lastnik hotela Jože Pipenbaher. Največji razlog za zakasnitev je zahtevnost projekta, ki ga je bilo treba temeljito preučiti. Morali so sprejeti odločitve, v kaj se spla-ča investirati in v kaj ne, nekaj težav pa so imeli tudi pri izbiri izvajalcev. Vrednost naložbe oce-njujejo na približno tri milijone evrov, del potrebnih sredstev pa pričakujejo iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
17
JAVNE OBJAVE
Mestna občina Murska Sobota razpisuje javni natečaj
»Zbiranje predlogov za najlepšo praznično okrasitev«
Utemeljitev: Mestna občina Murska Sobota ima v božično novoletnem času zaradi praznične okrasitve še lepšo podo-bo. K temu poleg občinske uprave prispevate predvsem po-samezniki, ki okrasite zunanjost svojih bivališč (hiš, parcel, stanovanj, balkonov). Ker cenimo vašo prizadevnost k bolj prazničnemu videzu MOMS smo se odločili, da to, tudi letos, simbolično nagradimo.
Upravičenci: Na natečaj se lahko prijavijo lastniki oziroma najemniki individualnih hiš in stanovanj. Prijave na natečaj oziroma predloge za nagraditev lahko podajo tudi druge osebe.
Rok: Predlog za nagrado je potrebno podati pisno, z uteme-ljitvijo ter točno navedbo hiše oziroma stanovanja (lastnik, naslov, stanovanje številka, ipd.) in sicer do vključno pone-deljka, 29.12.2008 do 12.00 ure. Predlog se vloži na vložišče Mestne občine Murska Sobota s pripisom - natečaj praznična okrasitev.
Ocenjevanje: Na osnovi prejetih predlogov si bo posebna ko-misija ogledala praznične okrasitve in sicer v ponedeljek, 5.1.2009 v večernih urah. Na osnovi ogleda bo komisija župa-
nu predlagala nagrajence za najlepše praznične okrasitve. Merilo za izbor: Komisija bo ocenjevala praznične okrasitve v dveh kategorijah:
1.	kategorija: stanovanjske hiše in okolica,
2.	kategorija: stanovanja oziroma njihova zunanjost (balkon, stena, okno,..).
Komisija bo pri ocenjevanju upoštevala tudi izvirnost praznič-ne okrasitve.
Nagrade: Lastniki najlepših prazničnih okrasitev bodo prejeli denarne nagrado v neto zneskih in sicer: 1. kategorija (hiše):
1.	mesto 200 EUR, 2. mesto 120 EUR, 3. mesto 40 EUR,
2.	kategorija (stanovanja): 1. mesto 100 EUR, 2. mesto 60 EUR,
3.	mesto 30 EUR.
Nagrade bodo izplačane najpozneje v roku 30. dni od objave rezultatov.
Rezultati: Najlepše praznične okrasitve bodo izbrane do 15.1.2009 ter objavljene na spletni strani MOMS ter v nasle-dnji številki Soboških novin.
» SKUPAJ Sl POLEPŠAJMO PRAZNOVANJE«
Zavarovalnica Tilia, d.d.
Drsališče Murska Sobota
Veseli december je tu in s tem tudi čas, ko zopet pomisli-mo na sneg, na zimske radosti in med njimi je zagotovo tudi ivje in prijetna ledena ploskev za drsanje. Tako smo zopet za vas uredili drsališče v soboškem BTC-ju, kamor vas od 6. decembra naprej vabimo vsak dan od 10.-22. ure. Cene ostajajo enake kot v pretekli sezoni. Vabljeni na drsanje na soboško drsališče v BTC-ju v Murski Soboti.
Pripravila:
Melita Varga Lemut, univ. dipl. inž. agr.
18
JAVNE OBJAVE
PRAZNIČNI DECEMBER 2008 19. do 24. december, TRG KULTURE
Na pobudo Mestne občine Murska Sobota smo v sodelovanju z Mestnimi četrtmi Murska Sobota, Društvom prijateljev mladine Murska Sobota in Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota, v lanskem letu prvič organizirali prireditev Praznični december.
Osnovna ideja prireditve je oživiti mestno jedro in dati mestu pridih božično - novoletnega vzdušja. Ob kozarcu tople pijače in zvoku prazničnih melodij se bo dogajanje na Trgu kulture odvijalo vsak dan (razen nedelje) v času od 10.00 do 18.00 ure. Program bo namenjen vsem generacijam, zagotovo pa se bodo v pričakovanju praznikov najbolj veselili naši najmlajši.
Na letošnji prireditvi bodo s prodajo na stojnicah sodelovali pred-stavniki Območne obrtno podjetniške zbornice Murska Sobota in Krajinskega parka Goričko, ki bodo obiskovalcem pripravili pestro ponudbo božično novoletnih izdelkov.
Ker čas praznikov ni samo čas obdarovanja, čas zabav in blišča, smo k sodelovanju povabili tudi humanitarne organizacije, ki se skozi vse leto trudijo izboljšati kakovost življenja mnogih izmed nas.
Ponedeljkov dopoldan bodo z glasbenim programom popestrili pred-stavniki dijakov vseh srednjih šol v naši občini, ki se bodo tudi pred-stavili na stojnicah in organizirali božično novoletni bazar, katerega izkupiček bo namenjen v dobrodelne namene.
V času od 22. decembra 2008 do 5. januarja 2009 bo v mestnem par-ku že tradicionalno postavljena PRAVLJIČNA DEŽELA s figurami iz kla-sičnih pravljic. V torek, 23. decembra 2008 bo ob 10. uri PRAVLJIČNA URA V PRAVLJIČNI DEŽELI. V svet pravljic nas bo popeljala vsem otro-kom dobro poznana pravljičarka Metka Sraka iz Pokrajinske in študij-ske knjižnice Murska Sobota.
Darja Potočnik
Dan / čas	dogodek
petek,19.12.2008 16.00-18.00	rajanje z Moiro mimohod Vrtca Murska Sobota, enota Ringa raja s pevsko predstavitvijo predstava TAKE PRAZNIČNE: čarodej Sam Sebastian
sobota, 20.12.2008 9.00-	13.00 11.00-	11.30	predstavitev humanitarnih organizacq nastop Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač M. Sobota
ponedeljek,22.12.2008 od 10.00 do 15.00 ob 17.00	predstavitev vseh srednjih šol v MOMS z glasbenim programom, Božično novoletni bazar jelkovanje predšolskih otrok, ki niso vključeni v vrtec prihod Dedka Mraza in predstava Zgodba o zimi
torek, 23.12.2008 ob 17.00	predstava uličnega gledališča Teater Cizamo - Charivari z atraktivnim ognjenim delom
POLICIJA SVETUJE Pirotehnični izdelki in akcija policije
» BODI ZVEZDA , NE MEČI PETARD«
Državljane želimo opozoriti, da je bil letos uveljavljen novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS 35/2008). Najpomembnejša novost na področju pirotehničnih izdelkov se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kate-gorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči).
Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov.
Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic.
S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici.
19
AKTUALNO
Začetek širitve avtocestnega
počivališča še neznan
Karlo Vratarič
Z odprtjem celotnega kraka pomurske avtoceste je dodatno izpostavljena problematika nezadostnega števila parkirišč za tovorna vozila. Na poči-vališču pri Murski Soboti tako številni parkirajo tudi tam, kjer to ni dovoljeno, nadaljnji postopki za širitev postajali-šča pa bodo sledili šele po sprejetem letnem planu za leto 2009.
Na pred kratkim končanem po-murskem avtocestnem kraku, ki poteka mimo Murske Sobote, načrtovalci niso predvideli za-dostnega števila parkirnih mest za tovorna vozila, ki se valijo prek Slovenije naprej na Madžarsko. Na avtocestnem počivališču pri Murski Soboti tako vozniki to-vornih vozil mnogokrat parkirajo kar na uvozu in izvozu na avtoce-sto, s čimer občasno onemogoča-
jo normalen promet ali ogroža-jo druge udeležence v prometu. Tako imajo veliko dela policisti, ki poostreno nadzirajo tudi par-kiranje in ustavljanje motornih vozil na odstavnih nišah, izvozih in uvozih na avtocesto ter jih tudi ustrezno kaznujejo. Pomembno vlogo pa imajo tudi vzdrževalci Darsa iz avtocestne baze Murske Sobote, ki s prometno signaliza-cijo ščitijo kolono, ki velikokrat stoji že na zaviralnem pasu pred postajališčema, oziroma jih preu-smerjajo mimo počivališča.
Vsaj delno naj bi omenjene teža-ve rešila napovedana širitev poči-vališča na obeh straneh, kjer so se že letos spomladi pričela arheolo-ška izkopavanja, ki so medtem že končana. Nadaljnji postopki so zastali zaradi menjave državnega zbora in se bodo v kratkem verje-tno nadaljevali. »Projekti za širi-
tev parkirišča za tovorna vozila so že izdelani, sredstva v ta namen pa zagotovljena v Letnem planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, ki ga potrjujeta vlada in državni zbor. Letni plan razvo-ja in obnavljanja avtocest za leto 2009, ki je še v pripravi, za zdaj predvideva sredstva za prvo fazo širitve — to je po 90 parkirnih mest na vsaki strani obojestran-skega počivališča Murska Sobota. S postopkom javnega naročanja oddaje 'del je mogoče začeti šele po potrditvi letnega plana, zato je ta hip težko napovedati točnej-ši datum začetka del, predviden pa je v prihodnjem letu,« o širi-tvi pravijo na Darsu. Projektna dokumentacija predvideva le parkirna mesta brez dodatnih spremljajočih objektov, v drugi fazi pa je predvidenih še okoli 100 parkirnih mest.
unvw.hotel-diana.si
AC PEUGEOT - Bakovska 29b, 9000 Murska Sobota
20
AKTUALNO
Nove možnosti
za mlade
Karlo Vrataric
Letos je v Murski Soboti potekal že 10. festival »Mladi za napredek Pomurja«, v okviru katerega pa se je zvrstila 6. znanstvena konferenca Pomurske akademije.
Kakor vsa leta doslej je bil tudi letošnji začetek decembra ustvar-jalen in kreativen, predvsem pa namenjen mladim, želnim no-vega znanja in spoznanj. V pro-storih hotela Diana je namreč od 4. do 6. decembra potekal že 10. jubilejni festival Mladi za napre-dek Pomurja, ki ga vsako leto or-ganizira Regionalni center Zveze za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v Murski Soboti. Začetki festivala segajo deset let nazaj, ko je v regionalnem centru potekal dan odprtih vrat z na-menom, da se zberejo ustvarjalci in sodelavci regionalnega centra, mentorji, učitelji ter vsi drugi, ki so na kakšen koli način prispevali
k delovanju centra. Strokovni so-delavci so si zadali cilj, da bodo mladim omogočili pogoje in oko-lje, kjer bodo lahko predstavili dosežke svojega dela na področju naravoslovja in tehnike oz. razi-skovalnega dela nasploh. Čez čas se je pokazalo, da se dan odprtih vrat širi čedalje bolj navzven, in kaj hitro je dogajanje preraslo v
najbolj prepoznaven in ustavlja-len festival v Pomurju.
Na slavnostnem odprtju, ki je potekalo v petek, je spregovoril podpredsednik Zveze za teh-nično kulturo Slovenije in po-murski akademik doc. dr. Mitja Slavinec, ki je izpostavil pomen festivala, ki je postal pomemben del dogajanja na področju teh-nične kulture.
Po uradnem odprtju je sledil voden ogled po bogati razstavi ustvarjalnih dosežkov osnovno-šolcev in srednješolcev z naravo-slovnega in tehničnega področja. V sklopu programa so se predsta-vile tudi posamezne pomurske šole, prav tako pa je bil predsta-vljen projekt društva geografov Pomurja z naslovom: Kako nare-dimo učno pot. Za konec dneva so organizatorji pripravili tudi t. i. astronomski večer, ki je potekal pred hotelom Diana.
Poleg vseh predstavljenih aktiv-nosti, od različnih ustvarjalnih delavnic, posvetov, okroglih miz, razstav ipd., je za pomur-ske študente bil pomemben še en dogodek, in sicer podelitev štipendij, ki jih vsako leto po-deljuje Pomurska izobraževalna fundacija v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota. Tako je okviren dogodek predstavljala prav slavnostna akademija, na kateri so podelili kar 95 zlatih štipendij; dogodek se je zaključil z akademskim plesom.
V petek in soboto je prav tako v okviru festivala potekala 6. znanstvena konferenca Pomurske akademije PAZU. Kot vsako leto doslej je bila tudi letos za znanstveno konferenco dolo-čena vodilna tema, in sicer je letos to mesto zavzemala tema Zgodovinska identiteta sveta ob Muri. Na znanstveni konferenci so se imeli priložnost predsta-viti tudi novi člani PAZU, ki so v okviru posameznih preda-vanj prikazali svoje znanstvene dosežke.
Bujta repa
v Ljubljani
Bujta repa je tradicionalna prekmurska zabava v Ljubljani, na kateri se zberejo prekmurski študenti, gospodarstve-niki, politiki ter drugi pomembneži iz javnega življenja.
Prireditve pa se vsako leto udeleži tudi veliko število študentov iz vse Slovenije, saj prav Bujta repa slovi kot ena najboljših študentskih zabav v Ljubljani, na kateri se vsako leto zbere več kot 1000 obi-skovalcev. Cilj Buj te repe, ki jo pripravlja Klub prekmur-skih študentov, je poleg dru-ženja Prekmurcev v Ljubljani tudi promovirati premursko
kulinariko in kulturo ter zanju navdušiti tudi druge študente.
Tokrat bo Bujta repa potekala v sredo, 7. januarja 2009, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Večerjo bosta s pri-četkom ob 20. uri popestrili Anja Sraka na cimbalah in pevka Moira. Koncerti glasbe-nih skupin se bodo pričeli ob 21.30 z nastopom rockerjev
Sphericube. Sledil bo prvi javni koncert novonastale za-sedbe Samo Budna & Band. Samo Budna je sicer bivši čla-ne legendarne prleške skupine Posodi mi jürja. Temeperaturo pa bodo do vrelišča dvignili nesojeni evrovizijski zmago-valci - Langa. Po koncertih bo za plesno glasbo do jutranjih ur poskrbel DJ Berti.
21
TONDACH SLOVENIJA, PROIZVODNJA OPEČNE KRITINE, D.O.O. BOREČI 49, 9242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
22
AKTUALNO
brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota
Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:
•	preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,
•	z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/ murskasobota/.
Seja mestnega sveta, komen-tar, vprašanje
1.	Pri spremljanju zadnje seje me-stnega sveta na TV sem preslišal, kateri od svetnikov bi želel(-i) imeti brezplačne vstopnice za kulturne in druge prireditve, za katere občina dovoli uporabo dvoran. Če mu njegovi dohodki in sejnine ne omogočajo nakupa vstopnice, tako kot jih kupimo vsi navadni občani (kar on, kot kaže, ni), se lahko oglasi pri meni, da mu dam tistih 5,10 ali 20 evrov. Da ga ni sram. Sicer pa bi, po tej isti logiki, bili do tako pridoblje-nih vstopnic upravičeni tudi drugi občani, saj dvorana ni v lasti ob-činskih svetnikov.
2.	Nekakovostno saniranje cest po polaganju optičnih kablov, o kate-rem je bilo tudi govora na seji, se na srečo ne pozna kaj dosti, saj v Murski Soboti nimamo ceste ali ulice, ki bi bila po vseh teh “med seboj usklajenih” prekopavanjih še normalno prevozna. En uda-rec v podvozje avtomobila gor ali dol.
Vprašanje: Ali načrtujete celotno preplastitev tako prekopanih in zakrpanih ulic in kdaj naj bi se to zgodilo?
S spoštovanjem!
P.S. Če sem mogoče narobe ra-zumel debato o brezplačnih vsto-pnicah, se opravičujem. V naspro-tnem primeru pa lahko moj naslov posredujete “revnemu” svetniku.
Odgovor občinske uprave
Pozdravljeni, odgovarjamo vam na prvo vprašanje, za od-govor na drugo pa boste mo-rali še nekaj časa počakati. Odgovor vam je pripravila Ivanka Cifer, višja svetovallkaza mestni svet in splošne zadeve.
“Na zadnji, to je 17. seji mestnega sveta, ki je bila dne 4. decembra 2008, je svetnik Anton Tonček KOS med drugim predlagal:
“9. decembra bo velika kulturna prireditev, saj bo nastopil Orkester Slovenske vojske. Prejel je obvesti-lo o koncertu, ne pa tudi vstopnic. V bodoče bi mestna občina v ta-kem primeru morala poskrbeti za svetnike, in jim priložiti vstopnice. ” Vaše pripombe bomo seveda gospodu Kosu tudi posredova-li na njegov naslov v taki obli-ki, kot ste jih posredovali nam.
Cvetlična korita na cesti
Sprašujem, če je dovoljeno po-stavljati betonska korita na cesto oz. kdo to dovoljuje. Na Cvetkovi ulici v Murski Soboti ogrožata promet dve veliki betonski koriti, postavljeni na cestišču, ki najbrž nekomu služita za rezervacijo parkirišča. Koriti zasedata skoraj polovico vozišča. Navedena cesta - čeprav ZZto služba. Malo preveč je zadev, na katere mora-mo opozarjati občani.
Upam, da bo poskrbljeno za var-nost na Cvetkovi ulici.


Odgovor občinske uprave
Odgovor vam je pripravil Bogomir Bola, višji referent za komunalne dejavnosti mestne občine.

Betonski koriti na Cvetkovi ulici, v M. Soboti sta postavljeni izven smernega vozišča, namenjenega vožnji vozil, v območju pasu za
parkiranje in ustavljanje, kjer pa je v določeni dolžini pasu parki-ranje in ustavljanje prepovedano
(s talnimi označbami za prepo-ved parkiranja) zaradi tega, da se omogoči neovirano vključevanje s priključkov na nasprotni strani ce-ste v promet in obratno. Betonski koriti sta bili postavljeni v sklopu ureditve enosmernega prome-ta po Cvetkovi ulici, na podlagi odločitve Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot pristojnega organa mestnega sveta za urejanje prometnega re-žima. Koriti sta bili postavljeni kot fizičen ukrep za spoštovanje re-žima, določenega s prometno si-gnalizacijo, saj so številni vozniki svoja vozila parkirali v nasprotju z označbami (prepovedjo) in s tem ovirali ali onemogočali vključeva-nje v promet in k hišam tam žive-čim občanom. Koriti (prva v nizu v smeri vožnje) sta opremljeni tudi z znakom “tabla pokončne zapore" (VI-3.1), ki se v skladu s pravil-nikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah sme uporabljati tudi za označitev stalne ovire znotraj gabarita pro-stega profila ceste.
23
AKTUALNO
Mozaik in sekcija ročnih del
na skupni razstavi
Geza Grabar
Zgodilo se je prvič, da sta se sekciji, de-lujoči pod okriljem DU Murska Sobota, predstavili na skupni razstavi.
V Pokrajinski in študijski knji-žnici, ki upokojencem oziro-ma njihovim prireditvam nudi stalno zatočišče, sta se s svojimi deli predstavili likovna sekci-ja Mozaik, ki jo vodi Ernest Bransberger, in sekcija ročnih del pod vodstvom Dragice Vlaovič. Kakor je že v navadi, so upoko-jenci odprtje razstave pospremili z lastnim priložnostnim kultur-nim programom mešanega pev-skega zbora Vladimir Močan in s krajšimi proznimi deli članic literarne sekcije Suzane Lebar in Ane Novak. Program je tudi tokrat povezovala Elizabeta Rožman.
Med likovnimi ustvarjalci je 22 svojih del, ki so jih ustvarjali na številnih slikarskih koloni-jah v deželi ob Muri in v sose-dnjih državah, na ogled posta-vilo enajst slikarjev. To so ob že omenjenem Bransbergerju tudi Anton Bertalanič, Darinka Horvat, Ivanka Lehner, Marija Pavlič, Vlado Sagadin, Marija Skledar, Zora Sonaja, Elizabeta
Tibaut, Lojze Stevanec in Lojze Veberič.
Sekcija za ročna dela v sedanji zasedbi deluje eno leto in že so pod spretnimi prsti prizadevnih članic nastali kvačkani, pleteni, vezeni, šivani ali kako drugače narejeni izdelki: tudi iz cunj od-padnega materiala, pa voščilni-ce bližajočih se praznikov in še bi lahko naštevali. V sekcijo je vključenih okoli 15 članic, to-krat se jih je predstavilo devet: ob
prav tako že omenjeni Vlaovičevi še Vera Kalamar, Ida Drole, Kristina Dajčar, Danica Varga, Tončka Köveš, Helena Šenčur, Irena Morčič, Elizabeta Rožman in Ester Pleša.
Velja še omeniti, da so za prvega fantka in prvo deklico, ki sta se rodila v letošnjem letu, pripravili priložnostno darilo, ki so se ga starši zelo razveselili.
Za dobroto
ni nikoli prepozno
Tudi letos je od 24. do 30. novembra potekal teden Karitas, in sicer pod geslom »Rad te imam, zaupam ti«.
Letošnji teden Karitas je bil posvečen predvsem mladim in poudarjanju medgeneracijskega
sožitja. V Slovenski karitas si pri-zadevajo k večjemu in boljšemu razumevanju mlajše in starejše generacije. V tednu Karitas se bodo po celotni Sloveniji zvrsti-le številne dobrodelne akcije, s katerimi po omogočena pomoč ljudem v stiski. V teh težkih ča-sih gospodarske krize se je veliko ljudi znašlo na pragu revščine in tako so ti ljudje še kako potrebni tuje pomoči. Lansko leto je kar 11.047 družin prejelo pomoč v najrazličnejših oblikah: od hrane do finančne pomoči ali pa zgolj toplega nasveta. V Sloveniji de-luje kar šest škofijskih karitas, ki si prizadevajo pomagati ljudem v stiski, in ena izmed delujočih je tudi Škofijska karitas Murska
Sobota, kjer je potekala dobro-delna akcija za pomoč družinam z invalidnimi otroki. V akciji je sodelovalo tudi več srednjih šol, kjer so dijaki zbirali različ-na sredstva. Teden Karitas se je sklenil z osrednjim regijskim do-godkom — z dobrodelnim kon-certom Klic dobrote. Sredstva, zbrana na dobrodelnem kon-certu, bodo namenjena štirim mladim iz Pomurja, ki so kljub svoji mladosti priklenjeni na in-validske vozičke. V župnijski ka-ritas si prizadevajo zbrati čim več sredstev, da bodo mladim, ki so se znašli v hudi stiski, vsaj delno pomagali olajšati življenje.
24
KULTURA
Božično-novoletni koncert
Orkestra Slovenske vojske
Geza Grabar
Potrditev, da se Pomurci radi udeležu-jejo kakovostnih glasbenih prireditev, je tudi nedavni brezplačni božično-novoletni koncert Orkestra Slovenske vojske z gostom - tenoristom Janezom Lotričem.
Dvorana nekdanjega Kina Park, ki jo naslednje leto čaka korenita prenova v kakovostno gledališko dvorano, je bila skoraj pretesna za okrog 500 obiskovalcev in va-bljenih gostov.
Orkester Slovenske vojske je od ustanovitve leta 1996 prerasel v vrhunski profesionalni orkester, ki nastopa na vseh največjih od-rih in priredivah doma in v tu-jini. S svojo kakovostjo se lahko primerja z najboljšimi tovrstnimi zasedbami.
To je potrdil tudi z izjemnim glasbenim dogodkom v Murski Soboti, ko je pod taktirko Andreje Solar in vodstvom koncertnega mojstra Aljoše Deferrija inter-pretiral dela Čajkovskega, Parme, Arnolda, Mascagnija in Johanna Štrausa ml., tenorist Lotrič pa je
zapel arije iz opere Puccinija, Rossinija in De Curtisa.
Po koncertu je bil obiskovalcem v avli nekdanjega kina in pred vho-dom v dvorano na voljo ogled
razstave Slovenski kontingenti v operaciji kriznega odzivanja (OKO) ISAF v Afganistanu.
Z otvoritve razstave
slikarske kolonije Primož Trubar
Geza Grabar
Likovna dela, nastala na letošnji sli-karski koloniji Primož Trubar so na ogled v klubu PAC. Med njimi je tudi škofov portret, pred katerim se mag. Geza Erniša pogovarja s strokovnim vodjem kolonije, akademskim slikar-jem Nikolajem Beerom.
Slikarska kolonija, ki je pote-kala pod organizacijskim vod-stvom Slovenskega protestant-skega društva Primož Trubar, je tokrat že štirinajstič gostila sodobne slovenske umetnike različnih generacij in različnih likovnih izrazov.
Sodelovalo je sedem umetni-kov in umetnic: Dubravko Baumgartner, Mihail Hodin, Narcis Kantardžič, Anka
Krasna, Tomaž Perko, Jernja Smolnikar in Samo Siles.
V pozdravnem govoru je Geza Farkaš, ob predsedniku Slovenskega protestantske-ga društva Primož Trubar, Viktorju Žaklju in mag. Francu Obalu, poudaril: »Z aktivnostjo, ki se je začela pred štirinajstimi leti smo ustvarili lep nabor in pravo bogastvo likovnih del, ki jim vsako leto dodamo še nova. Veseli smo, da lahko ta dela vsako leto
razstavimo na priložnostni raz-stavi, prav tako pa smo veseli, da ta dela lahko predstavimo tudi druge po Sloveniji, tako smo letos ob Trubarjevem letu del teh slik predstavili tudi na Rašici. Seveda pa si bomo pri-zadevali, da bi ta dela predsta-vili tudi izven Slovenije.«
25
KULTURA
Zdenko Huzjan
razstavlja v Galeriji Murska Sobota
Karlo Vratarič
V četrtek, 11. decembra, so odprli zaključno razstavo v Galeriji Murska Sobota v letošnjem letu, v samostojni razstavi pa se s svojimi slikami in ris-bami, ki so nastale v obdobju od med 2000 in 2008, predstavlja Pomurec Zdenko Huzjan.
»Jean Delemeau nekje pravi, da so ne samo posamezniki, pač pa celotne skupnosti in celotne civilizacije v nenehnem dialogu s strahom. Nezavarovanost je znamenje smrti, zavarovanost znamenje življenja. Slikarstvo Zdenka Huzjana je že od svojih začetkov v sredini 70-ih let 20. stoletja posvečeno temu dialogu. Ze več kot trideset let lahko v njegovih slikah opazujemo neslu-ten razvoj slikarjeve imaginacije in prepoznavno likovno govori-co, s katero gradi lastno likovno kontinuiteto. Glavni nosilec ek-sistencialne stiske pri Huzjanu vseskozi ostaja groteskna podo-ba čudnega bitja, ki je človeku ravno toliko podobno, koliko se od njega razlikuje,« je v katalogu razstave o avtorju zapisal direktor galerije Robert Inhof. Akademski slikar Zdenko Huzjan je bil rojen 13. septem-bra 1948 v Lendavi. Leta 1972 je diplomiral na Akademiji likovne umetnosti v Ljubljani pri profe-sorju Gabrielu Stupicu, še dve leti pa je obiskoval specialko za slikarstvo na ALU pri profesorju Janezu Berniku. Od devetdese-tih let prejšnjega stoletja je redni
profesor za risanje in slikanje na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, izdal pa je tudi nekaj pesniških zbirk. Za svoja dela je prejel več nagrad in priznanj, med njimi nagrado Prešernovega sklada za leto 1988 ter leta 2002 Jakopičevo nagrado. Danes živi in dela v Ljubljani.
Strokovno vodstvo po razstavi bo potekalo 18. decembra ob 10. in 17. uri ter 15. januarja ob 17. uri. Galerija poleg otvoritev, strokovnih vodstev in ogledov iz-vaja tudi andragoški in pedagoški program, v prednovoletnem do-gajanju pa so dali svoj prispevek k okrasitvi mesta in novoletne smreke na Trgu kulture. V želji, da se okrasitev izvede z naravni-mi okraski, so povezali likovne pedagoge vseh štirih osnovnih šol z namero, da bi izdelali okraski iz žgane gline. Odziv je bil velik odziv, v zadnjem mesecu v letu pa pripravljajo tudi delavnice za izdelovanje voščilnic.
26
KULTURA
Tretji polčas
z Ivanko Klopčič Casar
Aleksandra Grah
V Pomurskem akademskem klubu je potekal zanimiv literarni večer z Ivanko Klopčič Casar, na katerem je avtorica predstavila in se podpisovala v svojo prvo samostojno knjigo.
Ivanka Klopčič Casar sodeluje pri literarnih skupinah sloven-skih seniorskih avtorjev in v njihovih zbornikih objavlja tudi krajše prozne pripovedi. Njen prvenec vsebuje 14 zgodb, ki so razvrščene v pet vsebinsko zao-kroženih sklopov. Knjiga je izšla v založbi Društva za izobraževa-nje za tretje življenjsko obdobje. Pripovedni svet, ki ga avtorica predstavlja v Tretjem polčasu, se vrti okrog ženskih likov, ki se ubadajo z najrazličnejšimi vpra-šanji; poglobljeno vstopajo v ospredje njihova doživetja, zelo nazorno se kažejo emocionalni odnosi. Avtorica je s svojim pr-vencem poskrbela za izjem odziv, saj se je literarne predstavitve udeležila množica ljudi. Gotovo pa Tretji polčas predstavlja velik prispevek v Društvu za tretje ži-vljenjsko obdobje, saj je hkrati sporočilo, da se lahko tudi tretje življenjsko obdobje preživlja kar se da ustvarjalno in razgibano. Z avtorico smo se pogovarjali o nje-nem pisateljskem delu in videnju lika ženske, kot ga je prestavila v svojem literarnem prvencu.
Z literaturo ste se intenzivneje začeli ukvarjati po upokojitvi. Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili, da boste tudi sami na-pisali knjigo?
»Na nek način me je k temu spodbudilo več dejavnikov, in sicer sem v svojih službah spo-znavala veliko ljudi, potem je tukaj prijateljstvo. Vsekakor je pa name najbolj vplivala strast do branja, ki me nikdar ni zapustila, in tudi nikoli nisem dala predno-sti televiziji pred knjigami.« Zakaj naslov Tretji polčas? Zdi, se da je že v naslovu prva asociacija na tretje življenjsko obdobje.
»Ja, to je resnična asociacija na tretje življenjsko obdobje in ena izmed zgodb iz tistega vsebin-skega sklopa, ki govori o odsevih erosa, ima prav tak naslov.« Povedali ste, da je pisanje izje-mno »samoten posel«.
»Da, kajti le v samoti se lahko zazreš vase in odkrivaš tisto, kar si bolj slutil kot pa zanesljivo ve-del o sebi bodisi v smislu spo-mina bodisi v smislu doživetij, čustev itd. Resnično mislim, da je pisanje samoten posel, ki ne dovoljuje motenj.«
V vaši pripovedi zavzemajo osre-dnje mesto ženske, moški lik ste umaknili v ozadje.
»Temu je tako najbrž zaradi tega, ker sem tudi sama ženska in imam tudi mnoštvo ženskih
prijateljic, ki si tudi s prijaznimi čustvi znajo polepšati življenje in osmisliti svoje bivanje.«
Koliko je v vaših zgodbah resnič-nega doživetja?
»Moram povedati, da je pri šest-desetih letih kar veliko doživetij, sama sem menjala nekaj služb, veliko sem prepotovala, preho-
dila sem večino evropskih gora: na Mont Blancu sem bila trikrat, okrog šestkrat v Andih ... Ob vsem tem se nabere toliko doži-vetij, da takrat, ko začneš pisati, nenadoma vpletaš v zgodbe veli-ko doživetega, nekaj je pa seveda izmišljenega.«
27
KULTURA
Predstavitev
muzejskega Zbornika
Karlo Vratarič
»Ta veseli dan kulture« so praznova-li tudi v Murski Soboti. V soboškem gradu sta Metka Fujs, direktorica Pokrajinskega muzeja in mag. Franc Kuzmič, urednik Zbornika, predstavila letošnjo dvojno številko.
Ministrstvo za kulturo je tudi letos organiziralo sklop prireditev pod naslovom »Dan odprtih vrat slo-venske kulture«. Pred osmimi leti se je rodila ideja, da bi vsako leto ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna različne kulturne ustanove odprle svoja vrata za obiskovalce. Tako že osem let na ta dan potekajo raz-
lične prireditve, s katerimi bi se naj kultura približala čim širšemu krogu ljudi, seveda so vsi kulturni dogodki brezplačni.
»Ta veseli dan kulture« so v mur-skosoboškem muzeju poleg pred-stavitve novega zbornika izkoristili tudi za povabilo na ogled stalne muzejske razstave ter kronološki pregled muzejske dejavnosti. Urednik zbornika mag. Franc Kuzmič je poudaril: »Nov zbornik je razdeljen v tri sklope, in sicer prvi sklop zajemajo razprave in članki, v drugem sklopu so oce-ne, v zadnjem pa je predstavljena kronologija mesta Murska Sobota. Poudariti moram, da so te razprave zelo zanimive, odkrivajo povsem nova področja, npr. čarovništvo v Prekmurju, potem novi vidik li-kovne umetnosti ipd. Zanimivo je tudi to, da je v zborniku predsta-vljen pregled mesta Murska Sobota z vsem slikovnim gradivom«.
Mednarodni festival kratkega filma Murska Sobota
V Mladinskem informativnem in kulturnem klubu v Murski Soboti se bo med 18. in 20. decembrom odvijal prvi pomurski festival kratkega filma MIKKROFILM FESTIVAL, s katerim želijo or-ganizatorji doseči predstavitev originalnih idej mednarodne in domače filmske kulture in hkrati ustvariti kreativni prostor za med-kulturni filmski dialog. Organizatorji so prejeli že več kot 100 prijavljenih del, od tega se je v tekmovalni del festivala uvrstilo 25 filmov. Informacije o dogodku najdete na spletni strani www.mikk.si/mikkrofilm/.
Uspešnica ljubiteljskih gledališčnikov
Doma starejših Rakičan - Caj za dve
Geza Grabar
Doslej se je ljubiteljska gledališka sku-pina Doma starejših Rakičan s svojo komedijo avtorja Toneta Partljiča in režiserja Andreja Rusa Čaj za dve, ki jo je naštudirala v zimskem času, predstavila 29-krat. Jubilejna 30. iz-vedba je bila v Grajski dvorani v Murski Soboti in je sovpadala s 30. obletnice preselitve te javne ustanove v novo stavbo.
Tudi tokrat je bil odziv na pred-stavo, ki je bila na letošnjem območnem tekmovanju gledali-ških skupin izbrana za najboljšo predstavo, zato se je gledališka skupina s še dvema uvrstila na regijsko Linhartovo srečanje, kjer je prejela Linhartovo priznanje, izjemno dober.
Ob tem velja izpostaviti še Sonjo Kolbl, ki je prejela po-sebno Linhartovo priznanje za najboljšo žensko stransko vlogo, in sicer za vlogo kmetice Angele Bračko. V predstavi nastopajo še Nada Hercan (v vlogi upo-kojene igralke Jasmine Rudolf), Stefan Lopert (upokojenec Janko Gregorič), Romana Dervarič (direktorica Marjana), Zdenka Kuzmič (medicinska sestra), Drago Titan (sin Ivek Bračko) ter Dejan Pintarič Martjašec (go-
spod župnik Blažič).
Celoten potek zgodbe, ki govori o gledališki igralki Jasmini, ki le s spomini iz slavnega obdobja živi sama v sobi doma starejših in zaradi polnih sob v domu začasno sprejme sostanovalko - kmetico.
To je zabavna in poučna zgodba
o njunih začetnih konfliktih ter pozneje medsebojnega spreje-manja, celo prijateljstva ob čaju za dve. Ni namreč pomembno, kdo smo in od kod prihajamo, pomembno je le, koliko člove-ške topline premoremo in kako smo se pripravljeni prilagajati na življenje v danih razmerah.
28
ŠPORT
Najboljši tekači Atletskega kluba Panvita
Geza Grabar
V Atletskem klubu Panvita, kjer so uspešno sklenili leto-šnjo tekmovalno sezono in so
že sredi priprav na dvoranska tekmovanja, so ovrednotili tekmovalne dosežke svojih
članov in članic, in sicer po mednarodno priznanih ma-džarskih tablicah.
Po. teh ima pri moških naj ve-čje število točk 965 mlajši član David Horvat za čas 1:19,67 na 600 metrov. 713 cm v skoku v daljino v dvorani je »vrednih« 943 točk, 931 točk s skokom dolžine 707 cm na prostem pa je med 17 atleti po točkah zbral tudi tretji naj-boljši rezultat. Sledijo Davor Gregorinčič z 920 točkami na 1.500 m (3:58,20) in 847 točkami na 800 m (1:56,84), Radovan Jokanovič za 460 cm v skoku s palico in Gregor Vinčec za dolžino 6,69 m v
skoku v daljino. Oba sta zbrala 852 točk.
Pri kar 31 ženskah s prvima najvišjima vrednostima naj-bolj izstopa 14-letna Urška Jelenovec - 902 točki je zbrala na 200 m (26,76), 863 točk pa za 13,04 na 100 m. Ines Horvat jih je zbrala 885 (12,89 na 100 m), Urška Martinec pa 859 točk za rezultat 2:21,13 na 800 m.
V
Štirideset let
mednarodnih iger šolarjev
Karlo Vrataric
Letos mineva štirideset let od prvih mednarodnih iger šolarjev, ki že vrsto let po vsem svetu združujejo otroke med 12 in 15 letom starosti. Letošnjih iger v ameriškem San Franciscu se je udeležila tudi ekipa iz Mestne občine Murska Sobota.
Igre vsako leto organizira med-narodni komite Mednarodnih iger šolarjev, ki je pridruženi član olimpijskega komiteja, v Sloveniji pa te igre pripravlja in koordinira Slovensko združenje Mednarodnih iger šolarjev, v katerem sodeluje 14 mest. Prve igre so bile na pobudo profesorja Metoda Klemenca v Celju junija 1968. Letos mineva 40 let teh iger, osnovni cilj pa sta druženje in prijateljevanje mladih športnikov iz različnih delov sveta v olimpijskem duhu, ne glede na nji-hovo rasno, narodno, politično in versko pripadnost. Na igrah lahko
sodelujejo športnice in športniki v starosti od 12 do 15 let. »Takratni športni delavci, udeleženci tako imenovane prve mednarodne olimpijade mladih so si zadali eno samo veliko nalogo, da s spodbu-janjem športnih tekmovanj in sre-čanj v različnih mestih in državah omogočijo osnovnošolcem celega sveta, da se med seboj spoznajo in v sožitju utrdijo prijateljske vezi ter tako prispevajo tudi k širjenju olimpijske misli in pomagajo pri krepitvi svetovnega miru. Takrat se verjetno še niso zavedali, da so postavili temelje mednarodnega športnega gibanja, ki bo v štirih desetletjih zajelo prav vse celine,« je povedal predsednik slovenskega združenja Mednarodnih iger šo-larjev Igor Topole na slovesnosti v Domžalah.
Pomembno vlogo ima tudi Murska Sobota, ki je igre organizirala (1974, 1976 in 1983), kar je naj-več od vseh mest. Od skupno 42. mednarodnih letnih iger šolarjev se je Mestna občina Murska Sobota udeležila iger 25-krat, vključno z igrami letos, ki so potekale v San Franciscu v Združenih državah
Amerike. Ker organizatorji vsako leto ne povabijo vseh slovenskih mest, se v Sloveniji od leta 2001 naprej organizirajo tudi nacional-ne igre, ki so bile v Murski Soboti pred petimi leti. Na vseh doseda-njih Mednarodnih igrah šolarjev je sodelovalo že čez 200 mest iz 50 držav z vseh kontinentov sve-ta, letos prvič tudi iz Avstralije. »V Slovenskem združenju imamo velike načrte. V Sloveniji želimo narediti mrežo mest članic zdru-ženja, ki bi kar se da enakomerno pokrivala celo državo. Tako bomo dali možnost udejstvovanja otro-kom od Dolge vasi do Sečovelj in od Rateč do Gorjancev. V okvi-ru Mednarodnih iger šolarjev pa si bomo še naprej prizadevali, da bomo sodelovali v vseh organih svetovne organizacije, ker bomo le tako zmogli uresničevati nacio-nalne interese, da dosežemo letno kar največ povabil slovenskim me-stom, da se kar največ naših šolar-jev udeležuje tudi mednarodnih iger,« pravi Topole. Naslednje, 43. mednarodne igre šolarjev bodo v letu 2009 v Atenah.
29
ŠPORT
Tudi letos dvoranski hokej
v Murski Soboti
Karlo Vrataric
Čeprav je bilo nekaj časa negotovo, ali bo 18. državno prvenstvo v dvo-ranskem hokeju odigrano ali ne, pa te bojazni več ni. Hokejisti bodo po no-vem letu ob vikendih znova merili moči v telovadnici tretje osnovne šole.
Pred mesecem dni ni bilo jasno, ali bo 18. državno prvenstvo v dvoranskem hokeju odigrano ali ne, saj je Zveza hokeja na travi Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti, prejela prepoved igranja v telovadnici tretje Osnovne šole,
kjer so v preteklosti vedno igra-li. Zaradi neprimernosti drugih dvoran v okolici so kot možnost omenjali, da bi prvenstvo odi-grali v sosednji državi Hrvaški ali pa bi prvenstvo celo odpovedali. Na srečo do črnega scenarija ni prišlo.
V začetku decembra so se pred-stavniki ZHNTS na pobudo Mestne občine Murska Sobota oglasili v prostorih občine (op. p. - zveza je bila samega začetka zagovornik, da mora do sestanka priti), kjer so predstavniki obeh stani s skupnim dialogom prišli do kompromisne rešitve. »Ob iz-menjavi mnenj je prišlo do do-govora o uporabi dvorane za pri-hajajoče prvenstvo. Dogovorjeno je bilo, da se uporaba dovoli za dobo enega leta ob sprotnem kontroliranju stanja v športni dvorani. S tem je vsaj začasno
rešen zaplet, ki je nastal zaradi operiranja z napačnimi podatki, ki jih je vodstvo zveze podalo mestni občini,« je pojasnil Jože Črnko, vodja tekmovalne komi-sije pri ZHNTS. Hokejisti bodo tako dvorano lahko koristili od 4. januarja naprej predvidoma pet koncev tedna, sklepni turnir prvenstva pa bo na sporedu 1. ali 8. februarja. V letošnjem letu je v dvoranskem prvenstvu v sedmih kategorijah sodelovalo okrog 140 igralcev in igralk, tekme pa so na tribune privabljale čedalje več gledalcev.
30
GASILCI
Jubilej
Murinih gasilcev
Geza Grabar
Industrijsko gasilsko društvo tovarne Mura je na območju mestne občine edino delujoče industrijsko oziroma tovarniško gasilsko društvo, čeprav jih je bilo svoj čas aktivnih še nekaj.
O vlogi in pomeni organizirane-ga gasilstva v tej največji obla-čilni tovarni v Evropi ni treba izgubljati besed, saj je stopnja požarne ogroženosti v tovrstnih dejavnostih daleč največja, prva in hitra intervencija v primeru nesreče iz vrst zaposlenih pa naj-več vredna.
Kot je na priložnostni obele-žitvi jubileja z zadovoljstvom ugotavljal predsednik društva Branislav Toplak - pred tem je društvo kot predsednik vodil Štefan Gorčan, prvi predsednik pa je bil Drago Posavec, sedanji poveljnik v društvu pa je Milan Duh — so zadane naloge s trdno voljo, ljubeznijo do gasilstva in tovarištvom uresničili. “Sedanji način življenja in s tem vse manj prostega časa nedvomno omejujeta delovanje društvenih aktivnosti, zato si upam trditi, da danes ne bi mogli govoriti o zgodbi o uspehu, v kolikor ne bi bila v vseh teh letih delovanja prisotna ljubezen do gasilstva,” je poudaril Toplak in se zahvalil vsem članom, ki je vsak po svojih
zmožnostih prispeval kamenček v mozaik te zgodbe.
Gasilcem je doslej materialno oziroma pri nakupu opreme največ pomagala njena usta-noviteljica — Mura, d. d., njen predsednik uprave Franc Huber pa je obljubil, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Že po tradici-ji društvo dobro sodeluje tudi z gasilsko zvezo v občini, neka-terimi društvi ter s sindikatom tovarne.
Tudi ostali govorniki — med nji-mi posebej izpostavljamo pred-sednika murskosoboške gasilske zveze Štefana Barbariča in po-veljnika Gasilske zveze Slovenije Matjaža Klariča, so poudarili vlo-go in pomen gasilstva v dejavno-stih, kjer je požarna ogroženost velika in kjer je od nemotenega delovnega procesa ekonomsko odvisnih na tisoče prekmurskih družin. Barbarič je obljubil, da bo IGD Mura znotraj zveze, ki jo vodi, tudi v prihodnje imelo vso podporo za svoje nemoteno de-lovanje, Klarič pa je izpostavil, da vodstva v vseh podjetjih v smislu
gasilstva (več) niso toliko zave-dna, kot so bila nekoč pri pod-pori industrijskega gasilstva. Dokaz je število aktivnih in-dustrijskih gasilskih društev v Sloveniji: leta 1990 jih je bilo 200, danes le še 67. Gasilstvo, ki dobiva tudi v naši državi zaradi vse večjega števila ujm in drugih naravnih nesreč novo vlogo pri reševanju ljudi in njihovih do-brin, (p)ostaja osnovni steber v sistemu nacionalne varnosti, je prepričan Klarič.
Med delodajalci in njihovimi zaposlenimi-gasilci pa se mora vzpostaviti nov odnos, pri kate-rem bo svojo vlogo odigrala tudi GZS.
Ob jubileju je IGD Mura šte-vilnim posameznikom izročilo priznanja, zahvalne listine in zahvale. Med organizacijami in društvi so jih prejeli Mura, d. d., GZ MO Murska Sobota, GD Murska Sobota, PGD Markišavci in Sindikat Mure, d. d., gasilsko društveno plake-to pa je prejel sindikalist v to-varni Jože Turki. Občinska pri-znanja so prejeli Franc Nemec (1. stopnje), Anton Lapoši (2. stopnje) in Albin Bagari, Jožef Horvat, Zvonko Novak, Janez Panker in Srečko Bobek (3. sto-pnje). Občinsko plaketo je dobil Branislav Toplak, priznanji GZS pa Karel Gjergjek (priznanje I. stopnje) in Miran Kolenko (pla-menico III. stopnje).
Kot se za jubileje spodobi, so tudi v IGD Mura ob tej prilo-žnosti izdali ličen bilten.
31
CIVILNA ZAŠČITA
Uspešni pri reševanju
so le izobraženi gasilci
Geza Grabar
Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota bo tudi v letošnjih zimskih me-secih organizirala niz izobraževanj za operativce iz društev, člane zveze ka-kor tudi za zunanje uporabnike.
Kot je dejal Štefan Barbarič, predsednik GZ MO, naj bi se že ta mesec začelo osnovno izo-braževanja za gasilca, zatem pa na nivoju celotne pomurske regije še izobraževanja za nižje gasilske častnike in strojnike.
Nekako na polovici pa je po načrtu Gasilske zveze Slovenije v republiškem izobraževalnem centru na Igu pri Ljubljani do-polnilno izobraževanje za nosilce dihalnih aparatov za 20 gasilcev iz društev v mestni občini.
Prva skupina je namreč z izobra-ževanjem že zaključila, druga pa bo to storila v petek oziroma so-boto, 19. in 20. decembra.
32
CIVILNA ZAŠČITA
Izdelan načrt ukrepanja
ob jedrski nesreči
Geza Grabar
Stanislav Wolf, poveljnik Civilne zašči-te Mestne občine Murska Sobota, je izdelal in javnostim predstavil Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči na območju MO Murska Sobota.
Načrt je zelo kompleksen, saj na več kot 30 straneh nadrob-no predvideva vse aktivnosti za učinkovito zaščito občanov, njihovega premoženja, živali, vodnih virov ...
Po splošnem opisu, kaj je jedrska nesreča, odkod nam preti nevar-nost in kakšne so možne posledi-ce tovrstnih nesreč, se je dotaknil področja obsega načrtovanja in koncepta zaščite, reševanja in pomoči, sil, sredstev in virov za izvajanje načrta, opazovanja, obveščanja in alarmiranja, akti-viranja sil in sredstev, upravljana, vodenja in nadzora radioaktivno-sti ter ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči. Posebno poglavje v načrtu predstavljata osebna in vzajemna zaščita.
Kot je dejal, nam morebitna nevarnost ob jedrskih nesrečah, ki obsega nesreče v atomskih elektrarnah in druge oblike ne-sreč z radioaktivnimi snovmi (Nuklearna elektrarna Krško). Nesreče v atomskih elektrar-nah ogrožajo našo občino tako v primeru nesreče v elektrarni v Krškem, ki je od Murske Sobote zračne linije oddaljena okrog sto kilometrov, kakor nesreče v je-drskih elektrarnah v 1000-kilo-metrskem radiusu od MO MS. Po znanih podatkih v tem pasu deluje kar 50 jedrskih elektrarn
s 109 energetskimi reaktorji, od tega jih je 32 v 500-kilometr-skem pasu. Nam najbližje jedrske elektrarne so na Madžarskem, Slovaškem, Češkem in v Nemčiji (Bavarska). Kar 17 od njih je od Slovenije oddaljenih manj kot 300 kilometrov.
Ker so lahko posledice nesreč v teh objektih hude, se z izdelanim občinskim načrtom planirajo dolgoročni zaščitni ukrepi.
Wolf v nadaljevanju pojasnjuje, da se občinski načrt zaščite in re-ševanja aktivira v dveh primerih jedrskih nesreč. Glede na obseg nevarnosti po posledicah nesreče pa se razglasi primerna stopnja ogroženosti območja mestne občine, za kar je pristojen po-veljnik Civilne zaščite. Za spre-mljanje, obveščanje in dozime-trijo sta odgovorna Uprava RS in Štab Civilne zaščite Republike Slovenije. Zaradi obsega nevar-nosti in morebitnih posledic pa je temeljni načrt državni načrt ZiR ob jedrskih nesrečah.
Pri izvedbi nalog zaščite in reše-vanja na območju mestne občine v prvi vrsti delujejo njeni orga-ni (župan, podžupan, občinska uprava, strokovna služba za ZiR), nadalje poveljnik CZ z občinski-mi silami za zaščito, reševanje in pomoč, kot so organi Civilne za-ščite (občinski štab, poverjeniki, enota prve pomoči ter službi za podporo in zaklanjanje), društva in druge nevladne organizacije (prostovoljna gasilska društva), kakor tudi javne službe za zaščito, reševanje in pomoč (Komunala, zdravstveni dom, veterinarska ambulanta).
Obveščanje javnosti prek sred-stev javnega obveščanja se začne ob razglasitvi objektne nevarno-sti v Nuklearni elektrarni Krško oziroma ob neposredni nevarno-sti zaradi radioaktivnega oblaka na območju Slovenije v primeru nesreč v jedrskih elektrarnah v tujini. Tedaj se s tem v zvezi akti-
virajo tudi sile in sredstva, enako pa tudi za to pristojni organi -od organov vodenja do organov civilne zaščite. Poleg zaklanjanja prebivalstva - odvisno od odda-ljenosti od kraja nesreče se po občinskem načrtu za to lahko uporabljajo notranji prostori v stanovanjskih objektih, lahko pa tudi gasilski domovi, šole, v skrajnem primeru pa se povelj-nik Civilne zaščite lahko odloči o izvajanju ukrepa zaklanjanja v zakloniščih osnovne in dopolnil-ne zaščite v mestni občini. Eden najpomembnejših ukrepov je gotovo ukrep radiacijske zaščite. Le-ta predvideva uporabo tablet kalijevega jodida za vse prebival-ce na ogroženih območjih (za primer MO Murska Sobota bi potrebovali okrog 9.450 tablet, saj je delitev predvidena za ljudi, mlajše od 40 let), prepoved upo-rabe pitne vode in prepoved ali omejitev uživanja najbolj izpo-stavljenih živil (sadje, zelenjava, poljščine), zaščito krme za živali ter živine, omejitev gibanja na prostem, omejitev nabiranja in uporabe poljskih pridelkov in gozdnih sadežev, omejitev paše in lovljenja ter uplenjanja prosto-živečih živali, dekontaminacijo ljudi, živali, objektov, predme-tov in površin, zaščitne ukrepe v kmetijstvu ter zaščito virov pitne vode.
Zaključimo lahko, da je najpo-membnejša ustrezna organizira-nost vseh organov vodenja in sil ZRP ter ustrezno, stalno in pra-vočasno obveščanje vseh ogrože-nih o načinu izvajanja zaščite. Na drugi strani pa je pomembno so-delovanje vseh občanov pri izva-janju osebne in vzajemne zaščite. Kontaminacija z radioaktivnimi snovmi je nevidna in neboleča, zato pa ob neupoštevanju potreb-nih postopkov pušča toliko hujše in dolgotrajnejše posledice.
33
KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev prejšnje križanke vodoravno:
ODSUN, GRAMOZ, PRAŠIČJA KUGA, RATINE, STREL, AGA, TB, SLA, ŠON, ZREZEK, IT, PATRONAŽA, TRPIN, TRASER, REŠUJEMO, OLA, ŽIVAL, OKTOBER, OPOMIN, RIBIČ, OMOTA, POPEVKA, LAN, PETIT, ETA, LAT, TONIK, NA, VOLEJ, ALIČ, KUPE, CA, AČ, TETRAPAK, PEKMEZ, NADINE, MANN, OK, AKO, KRALJICA, KOZLEVČAR, AIN, ANUS, ALBATROSI.
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,
GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC,
DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK
Naslovnica: TANJA ZRINSKI
Odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INQUA, d, o, o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 1619
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. decembra 2008 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.
34
TRADICIONALNO SILVESTROVANJE NA PROSTEM
Ob prehodu starega leta v novo Mestna občina Murska Sobota tudi letos pripravlja prireditev Silvestrovanje na prostem. Prireditev je že tradicionalna in našim občanom poznana.
Prireditveni prostor bo tudi letos v mestnem središču, in sicer na Trgu zmage, parkirišču pred zgradbo Nove ljubljanske banke in Pošte.
Za novoletno zabavo bo poskrbela skupina POP DESIGN z Miranom Rudanom, ki zadnje obdobje deluje v originalni postavi iz leta 1990. Glede na dolgoletno delovanje skupine verjetno ni treba posebej predstavljati in prepričani smo lahko, da bodo v Murski Soboti poskrbeli za odlično silvestrsko zabavo.
Za gostinsko ponudbo na prireditvi bo poskrbela Restavracija in pivnica Zvezda.
PROGRAM PRIREDITVE:
22:00
23:40
00:00
-	23:45
-	00:07
-	02:00
glasbeni program skupine POP DESIGN nagovor župana mestne občine Antona Štihca novoletni OGNJEMET nadaljevanje glasbenega programa
VABLJENI!
WWW.TISKAARNAKLAR.SI