Tomaž Humar: »Gora me kliče!«
Klic gore, ki mu je vselej predano sledil, je Kamničana Tomaža Humarja z njegovimi neponovljivimi vzponi zapisal med svetovno znane alpiniste, ime naše male države je ponosno ponesel v svet. Premikal je meje nemogočega, še posebej z vzponom na Daulagiri leta 1999, ko je v alpskem slogu preplezal novo smer in s tem postavil nov mejnik v svetovnem vrhunskem alpinizmu.
Svoji začrtani poti je bil zvest že od rane mladosti, ko je začel plezati v domačih kamniških gorah. Kmalu pa je začutil klic Himalaje, za katero je trdil, da ga ima rada, da imata prav poseben odnos. Kot je govoril, pleza zato, ker zares zadiha šele na 5000 metrih. V dolini nima obstanka - srce, razum in noge ga že, kar ve zase, vlečejo gor, v stene.
Le gora ve, kaj se je dogajalo v zadnjih urah njegovega bogatega, izrednega življenja, ko se je v ponedeljek, 9. novembra, ponesrečil na gori Langtang Lirung (7227 metrov).
Kot, da bi se potrdil rek: Kogar ljubijo gore in bogovi, odide prekmalu!«, je Himalaja postala njegov poslednji dom.
Spominjali se ga bomo kot vrhunskega alpinista, kot poštenega, optimističnega, duhovitega in iskrivega človeka. Kot človeka, ki je sanjal in si upal živeti svoje sanje. Kot človeka, ki so ga prekalile mnoge življenjske preizkušnje, a je vsakič vstal še močnejši. Njegova močna karizma je bila nalezljiva, pustila je pečat mnogim. Pogrešali bomo njegov iskriv pogled, nasmeh in topel, krepak stisk roke!
Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ
Pred desetimi leti, 11. novembra 1999, smo Kamničani z navdušenjem in občudovanjem pričakali in pozdravili našega Tomaža Humarja ob vrnitvi z Daulagirija. Za največji dosežek v zgodovini modernega himalajizma s prvenstvenim vzponom v alpskem slogu po osrednjem delu južne stene Daulagirija in trezno odločitev za sestop v pravem trenutku ter vrnitev k prijateljem mu je prav vsak želel stisniti roko. Tomaž pa je med nas hvaležno razdajal svoj optimizem, iskrivo veselje in topel nasmeh.
Več o življenju in dosežkih Tomaža ter spominih nanj na 4. in 5. strani.
Bronasto priznanje Za Kamnik
Minulo soboto se je v Velenju s slavnostno prireditvijo zaključilo tekmovanje projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga Tu-nstična zveza Slovenije (TZS) pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka ter v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za okolje in prostor razpisuje vsako leto.
V kategoriji srednje velikih 'best si je Kamnik prislužil bro-nasto priznanje, ki ga je na odru velenjskega kulturnega doma Prevzel. Kot je povedal, je priznanje ponovna potrditev in podala občini, da smo pri načrto-Vanju našega razvoja na pravi Poti, poti zagotavljanja čistega ?kolja in ustvarjanja pogojev za Cln) boljšo kvaliteto bivanja za []aše prebivalce, kar pa posledič-0 Pomeni velike prednosti tudi Za razvoj turizma.
, M letošnjem letu je to po srebrnem priznanju evropskega tekmovanja v urejenosti mest cntente Florale že drugo pomembno priznanje.
Več na 3. strani.
Zasadili lipe za ohranitev Kranjske sivke
Da bi prispevali k ohranitvi čebel saditvijo medovitih rastlin po Slo- in povabilo kamniških čebelarjev avtohtone slovenske vrste Kranjska	veniji zagotoviti medenje rastlin in	so se odzvali v Šolskem centru Ru-
sivka, so v Čebelarski zvezi Slove-	s tem več hrane za čebele.	dolfa Maistra in Vzgojno varstve-
nije začeli akcijo z naslovom »Za-	57 sadik je prejelo Društvo čebe-	nem zavodu Antona Medveda. Na
sadimo lipo kot drevo življenja«,	larjev Kamnik in se odločilo, da jih	prijazen jesenski dan.5. novembra
Različnim društvom po Sloveniji posadijo v bližini vrtcev, osnovnih	so skupaj zasadili 34 lip.
so namenili 4000 lip, saj želijo z za- in srednjih šol v občini. Na pobudo Več na 3. strani.
Pri sajenju dreves so pomagali tako najmlajši, kot dijaki gimnazije in srednje ekonomske šole ŠCRM, za delo pa so poprijeli tudi župan Tone Smolnikar in ravnateljice obeh zavodov. Se pred tem pa so prisluhnili navodilom strokovnjaka Mihe Zabreta, vodje kamniške enote Zavoda za gozdove, preden so skupaj posadili lipo.
Ngradn\a s*(onirao')e'*
SČSSS-
prod1'® aoV)i'n*e’
garmin.
Prodaja in vgradnja navigacij Garmin.
*k^tlTdaja
Ugodni naročniški paketi za mlade. Itak.
* imi
AvtoAkustika
Pp tlu/jJu 'j P /ioJ- •' - :
"-ena velja za sklenitev/podaljšanje naročniškega razmerja s paketoma Povezani 44 ali 77 za 24 mesecev.
Ljubljana, Vojkova cesta 58, (041) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031) 555 333 Jarše, Kamniška cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) 555 222 www.avtoakustika.si
Zveza društev general Maister in Občina Kamnik ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra,
vabita na slovesnost,
ki bo v ponedeljek, 23. novembra, ob 18. uri v Galeriji Veronika (Japljeva ulica 2 v Kamniku)
Na slovesnosti bodo podeljena spominska priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra. Slavnostni govornik bo prof. Janez Kranjc. Za kulturni program bo poskrbel Javni sklad kulturnih organizacij v občini Kamnik.
Predstavitev podjetniškega inkubatorja ter možnosti odprtja poslovne enote v Kamniku
V četrtek, 12. novembra, je v prostorih Območno obrtno zbornice v Kamniku potekala predstavitev podjetniškega inkubatorja. Javna tribuna na temo ustanovitve inkubatorja je prvi korak Občine Kamnik k izpolnitvi želje, da Kamnik pridobi podjetniški inkubator, katerega cilj je vzpodbujati razvoj in ustanavljanje novih podjetij oziroma potencialnim podjetnikom pomagati realizirati inovativne poslovne ideje v uspešna podjetja.
Več na 3- strani.
Naslednja številka Kamniškega občana izide v četrtek, 3. decembra. Rok za oddajo gradiva je petek, 27. novembra, do 14. ure; za oglase in zahvale pa ponedeljek, 30. novembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa. meiac@siol net.
IZ VSEBINE
AKTUALNO	na straneh 2, 3
S seje občinskega sveta: Brez zavajanj in pasjih bombic
Sprejem rebalansa proračuna (spet) razburjala Velika planina -Predlog proračuna za prihodnje leto po prvem branju: obremenjeni konsenzi ob pomanjkanju denarja
Pri osnovni šoli v Šmartnem raste športno igrišče
POGLEDI, IZ STRANK	na straneh 6 in 7
ZANIMIVOSTI	na strani 7
Občina Kamnik pripravlja nov energetski koncept Publicus: Zbiranje odpadne embalaže bo možno tudi v posodah
KULTURA	na strani 10
Odkritje spominske plošče jezikoslovcu dr. Milanu Grošlju Izza odra Doma kulture Kamnik
Ambrožič, Žurga, Japelj in leposlovje za 780-letnico Kamnika Iz Kotlovnice
ZANIMIVOSTI, MIKLAVŽEVANJA na straneh 9 in 11 ŠPORT	na straneh 12 in 13
Brez zavajanj in pasjih bombic
Sprejem rebalansa proračuna (spet) razburjala Velika planina - Predlog proračuna za prihodnje leto po prvem branju: obremenjeni konsenzi ob pomanjkanju denarja
Sedem ur je trajala 27. seja občinskega sveta 11. novembra, ki je bila tokrat zaznamovana z denarnimi pogledi in na trenutke tudi pregrevanji; vendar slednjim, pregrevanjem namreč, niso botrovala martinova pokušanja. Ob pohvali, da bo rebalans realno še pred koncem finančnega leta omogočil, da se denar nameni tja, kjer bo koristil in reševal, ne pa da ostane tam, kjer ob koncu leta potem samo ostane neizkoriščen zaradi nerealiziranih odločitev med letom, so bile kaplje čez rob zaradi pravzaprav že kar stalnice, ki ima ime Velika planina.
Ob tem, ko se predlagani izdatki v rebalansu letošnjega proračuna pokrivajo s prejemki in imajo 2,8-odstotni delež v njem krajevne skupnosti, je pomembno, da so uspeli 480 tisoč evrov privarčevanih sredstev dodatno nameniti v sklad za šole. Proračun bo letos za 6 odstotkov manjši od načrtovanega; med drugim tudi zaradi manjše prodaje pri postavki stavbna zemljišča in, kot je bilo ugotovljeno, izostanka na postavkah, kjer bi bilo treba vložiti nekaj več napora. Prihranek oziroma varčevanje pa beležijo tudi postavke župan in uprava.
In kaj so bile pri Veliki planini kaplje čez rob?
Ob pojasnilu, da so ugotovili za 300 tisoč evrov neporavnanih obveznosti iz minulega in iz leta 2007 in ugotovitvi, da zamenjava zagonskega sistema nihalke stane brez davka blizu 650 tisoč evrov, je razburil predlagani amandma pri rebalansu proračuna v višini 65.000 evrov za dokapitalizacijo Velike planine. Obrazložitev, da je sprejem amandmaja nujen zaradi grozečega stečaja, je bila ob poudarku, da poteka revizija in pričakovanje morebitnih ovadb, sprejeta precej burno.
Vsaj petkrat v mandatu se že leta in leta, iz mandata v mandat, svetniki spopadajo z reševanjem in s problemi Velike planine (D. Perčič)... Rebalansi in dokapitalizacije
so, po pogovorih s tem ali onim, oziroma že s petimi direktorji stalne ugotovitve pred volitvami (G. Koncilja)... Čas je, da se zavemo, spoznamo in vemo, da Velika planina nikdar ne bo delala plusa, ampak bo potrebovala 250 tisoč evrov na leto... Predvsem pa ne gre pozabljati, da je pri Veliki planini glavni in osnovni motor, da se na njej sploh lahko kaj dogaja, gondola. Zato se moramo odločiti; če ne drugače, tudi na referendumu, je v razpravi med drugim ugotavljal R. Kokotec.
Eni in drugi, koalicijski in opozicijski sedeži v občinskem svetu, so si bili pri ugotovitvah enotni, da je Velika planina res že zelo dolgo velika zadrega občine Kamnik. Po odmoru pa so pri odločanju o rebalansu in amandmaju za Veliko planino prevladale ugotovitve, da velja počakati rezultat revizije in kar bo po njej sledilo, ter drugo branje občinskega proračuna za leto 2010. Tako so amandma za Veliko planino sprejeli s 16 glasovi ZA in 5 PROTI, rebalans proračuna pa s 24 ZA in s 4 PROTI.
Bolj »umirjena«, zato pa nič krajša, je bila razprava o predloženem občinskem proračunu za prihodnje leto. Oba podžupana, Brane Golubovič in Rudolf Pfajfar, sta po končani razpravi pred glasovanjem predloga v prvem branju v povzetku ugotovila, da je predlog pripravljen v sodelovanju med službami, krajevnimi skupnostmi, politiki in z razumnim usklajevanjem. Ne velja pa pozabiti, da ima občina Kamnik tudi mesto in ne le okolico oziroma krajevne skupnosti in tako imenovane okoljske probleme.
Med tako imenovanimi prednostmi v blizu 24 milijonov evrov težkem predlaganem proračunu za prihodnje leto sta dva nova vrtca z desetimi oddelki, dve šoli, obnavljanje šol Mekinje, Sela in Nevlje, varne šolske poti, šport, kultura, igrišča (Šmartno, Zgornji Tuhinj, Vrhpolje), povečanje denarja za društva v občini, socialno
POZIV
Občina Kamnik je na seji Občinskega sveta dne 11.11.2009 sprejela sklep o sofinanciranju varstva otrok, za katere je v skladu s predpisi dolžna kriti del cene programa, pri varuhih predšolskih otrok, registriranih pri Ministrstvu RS za šolstvo in šport. Občina bo sofinancirala varstvo otrok, starih od 1 do 3 let.
Sofinanciranje v višini 20% cene programa na otroka prvega starostnega obdobja, ki velja za vrtce v občini Kamnik, bo trajalo od 1. 1. 201 Odo 31.8. 2010.
Varuh predšolskih otrok mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o vrtcih;
-	imeti mora končano najmanj srednjo poklicno šolo ali srednje strokovno izobraževanje (ne glede na smer);
-	obrazec vloge za pridobitev statusa varuha predšolskih otrok na domu pošlje na Ministrstvo za šolstvo in šport (Masarykova 16, Ljubljana). K vlogi priloži dokazila o pridobljeni izobrazbi, izpisek iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje ter uporabno dovoljenje za objekt, v katerem se bo izvajalo varstvo otrok. Ministrstvo o vpisu v register fizični osebi izda odločbo. Na podlagi odločbe se oseba registrira kot samostojni podjetnik in vpiše v poslovni register.
Varuh predšolskih otrok opravlja dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Zainteresirane fizične osebe, ki so že registrirane kot varuhi predšolskih otrok in opravljajo omenjeno dejavnost varstva ali so v fazi registracije, pozivamo, da oddajo vlogo za sofinanciranje varstva otrok na Občino Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, Kamnik, do vključno 26.11.2009.
Vlogi je potrebno priložiti;odločbo Ministrstva RS za šolstvo in šport o vpisu v register varuhov predšolskih otrok pri Ministrstvu za šolstvo in šport ter podatke o otrocih (osebno ime in naslov prebivališča otroka in staršev ter datum rojstva in datum vključitve v varstvo) ali izjavo, da je vlagatelj v fazi registracije pri omenjenem ministrstvu.
Vse dodatne informacije lahko dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik (tel. 8318-139).
Anton Tone Smolnikar, l.r.
ŽUPAN
Kamniški OBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 19.11.2009.
in zdravstveno varstvo in denar za nova delovna mesta.
V svetniški skupini NSi so ob prednostih, kot so povezovalka, šole, vrtec, Velika planina, oziraje se.na predvolilne obljube tega mandata, menili, da se bo Občini potrebno zadolževati. V LDS so opozorili na denar za vrtec na Duplici, na 5-odstotno povečanje za društva, na projekte za varne poti, zimsko šolo v naravi, na preučitev programa požarnega varstva (nakup gasilskih vozil) v občini. V Listi Toneta Smolnikarja ocenjujejo, da je predlog socialno naravnan in ga kot dobrega podpirajo s poudarkom, da bi šli otroci po krajevnih skupnostih lažje v šolo v naravi, če bi bilo za to nekaj več denarja. V svetniški skupini SDS pa opozarjajo na kamniško sramoto (Utok in Klavnica), na ugotovitev, da Kamnik postaja spalno naselje za zaposlene v Ljubljani, premalo pa daje za športne objekte, da Maistrova soba lahko pomeni tudi
Svetniki so sprejeli rebalans letošnjega in v prvem branju predlog proračuna za prihodnje leto.
oživitev Šutne in da bi morali imeti v občini program posodabljanja lokalnih cest.
Ob vrsti posameznih pobud, opozoril, predlogov, zahtev iz različnih vsebinskih področij in iz različnih okolij v občini bo sedaj v službah pri oblikovanju predloga in amandmajev potrebno veliko temeljitega usklajevanja. Denarja
je preprosto premalo. Od 26 navzočih svetnikov jih je predlog v prvem branju podprlo 20,4 pa so bili proti.
Zgovorna pa sta pri tem nekako dva poudarka, ki smo ju slišali na seji. Prvi je ugotovitev, da je politika džentelmenski spopad brez zavajanj in različnih manipuliranj z javnostjo; drugi pa, da tokrat v predlogu ni
tako imenovanih »pasjih bombic oziroma postavk«, s katerih se lahko jemlje pri novih predlogih; česat smo bili vajeni v preteklosti. Če je temu res tako, potem usklajevalce in oblikovalce končnega predloga proračuna za prihodnje leto čaka po tokratni »martinovi seji« še veliko trdega dela.
A.Ž.
Svetniki sprašujejo, občinska uprava odgovarja
Kakšen je nadzor nad »pobiranjem« turistične takse?
Občina Kamnik ima s svojimi naravnimi danostmi izredni turistični potencial. Turistična taksa je neposredni prihodek občine, zato je svetnik Matjaž Jug povprašal občinsko upravo, na kakšen način se kontrolira pobiranje turistične takse in kdo to izvaja (občinski redarji, občinski inšpektorji)?
Martina Bajde pojasnjuje, da zavezance, višino turistične takse ter način pobiranja turistične takse določata Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) in Odlok o turistični taksi v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 78/98,16/02 in 17/06).
Nadzor nad odvajanjem turistične takse določajo Zakon o spodbujanju razvoja turizma, Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o inšpekcijskem nadzoru ter Zakon o davčnem postopku. Problem je v izvajanju zakonov ter pomanjkanju kvalitetnih baz podatkov o zavezancih oziroma omejen dostop do teh podatkov zaradi različnih stopenj varovanja podatkov. Posamezne občine se nadzora nad pobiranjem turistične takse lotevajo na različne načine, čeprav se z upoštevanjem obstoječe zakonodaje kot najboljšo možno rešitev predvideva vzpostavitev občinske oziroma medobčinske inšpekcijske službe. Problem se pojavlja v številnih občinah, s čimer se je na eni izmed sej ukvarjalo tudi predsedstvo Skupnosti slovenskih občin. Eden izmed zaključkov seje je bil, da je najboljša rešitev tega vprašanja osveščenost zavezancev, da turistična taksa ni davek ampak pavšalen prispevek turista za turistično infrastrukturo in storitve, ki jih koristi v destinaciji in ki pomenijo boljše počutje turista od česar imajo koristi tudi zavezanci.
Na podlagi prejetih poročil o plačani turistični taksi je bilo v letu 2008 v občini Kamnik 40.833 nočitev. Prihodki iz naslova pobrane turistične takse so v letu 2008 znašali 34.876 evrov poleg tega pa je bilo na dan 31.12.2008 evidentiranih 3 083,21 evrov terjatev iz naslova plačila turistične takse, od tega 592,50 evrov zapadlih. Med zapadlimi terjatvami (več kot 60 dni) je bilo za 278,76 evrov terjatev že podan predlog za izvršbo. Terjatve iz naslova plačila turistične takse so vključene v bilanco stanja proračuna občine Kamnik od leta 2007 in na podlagi evidentiranih terjatev zavezance sproti opominjajo.
»Glede na to, da v Občini Kamnik nimamo inšpekcijske službe, ki je po zakonu pristojna za izvajanje nadzora nad pobiranjem turistične takse, se nadzor nad pobiranjem turistične takse izvaja v manjšem obsegu v okviru občinske komunalno redarske službe«, še pojasnjuje Bajdetova.
Nov odlok prinaša vrsto novosti, zlasti na področju sortiranja in prevzemanja komunalnih odpadkov ter spreminja naš odnos do ravnanja z odpadki
V	letošnjem letu je Občinski svet občine Kamnik sprejel Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v naši občini, ki prinaša vrsto novosti, predvsem na področju sortiranja in prevzemanja komunalnih odpadkov. Tudi na terenu smo priča posameznim aktivnostim, ki jih s pomočjo občinske uprave vodi koncesionar podjetje Publicus Ljubljana.
V	imenu svetniške skupine LTS-Za Kamnik Marinka Mošnik sprašuje občinsko upravo, katere aktivnosti na tem področju se trenutno odvijajo v naši občini in kaj je predvideno v prihodnje. Ker gre za nekatere korenite spremembe, ki posegajo ne samo v razmišljanje, ampak spreminjajo tudi naš odnos do ravnanja z odpadki, je potrebno ob vsaki priložnosti opozarjati. Kot pravi Mošnikova, je pomembno tudi vprašanje, v kolikšni meri so posamezna gospodinjstva na vse to pripravljena in kako poteka obveščanje javnosti.
Kot odgovarja Mihela Veternik, je ločeno zbiranje odpadkov določal že Odlok o ravnanju z odpadki v občini Kamnik, sprejet leta 1997. Na območju celotne občine se že več kot desetletje ločeno zbirajo in dvakrat na leto odvažajo kosovni odpadki, Občina Kamnik je bila med prvimi slovenskimi občinami, ki je leta 1998 uvedla zbiranje posebnih (nevarnih) odpadkov, od leta 2002 dalje je koncesionar uredil preko 60 ekoloških otokov za ločeno zbiranje stekla, papirja, plastične, kovinske in ostale embalaže. V lanskem letu je koncesionar začel uvajati ločeno zbiranje bioloških odpadkov, najprej v mestnem delu občine, nato pa v okolici.
Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Kamnik, ki je bil sprejet 22. aprila 2009, še bolj natančno opredeljuje ločevanje odpadkov in vsebuje še več določil s področja ravnanja s komunalnimi odpadki, za kar so osnova sprejeti in veljavni državni predpisi. V letošnjem letu koncesionar izvaja bistveno več aktivnosti na področju obveščanja in ozaveščanja uporabnikov, kot prejšnja leta. Vsa gospodinjstva so prejela brošure z navodili glede ločenega zbiranja odpadkov. V Kamniškem občanu, Novicah, Kamniško-Domžalskih novicah, na hrbtni strani položnic so pogosto objavljena obvestila, opozorila, članki.
Zadnja in trenutno zelo aktualna novost pa je zbiranje odpadne embalaže v rumenih vrečah in odvoz po sistemu »od vrat do vrat«. V mesecu septembru je koncesionar izvajal pilotni projekt v KS Novi trg. Nekaterim gospodinjstvom je razdelil rumene vreče, drugim pa rumene posode za zbiranje embalaže. Prvi in tretji teden v mesecu je pptekal odvoz ostanka (mešanih) odpadkov, drugi in četrti teden pa odvoz odpadne embalaže. Analiza opravljenega pilotnega projekta je pokazala dokaj dobre rezultate; ločevanje je bilo boljše pri gospodinjstvih, ki so odpadno embalažo zbirala v rumenih vrečah, za prevzem in odvoz rumene vreče je izvajalec porabil polovico manj časa kot za praznjenje posode, prehod z enotedenskega na dvotedenski odvoz ostanka odpadkov ni bil problematičen.
S1. novembrom je koncesionar na območju celotne občine (ra zen v blokovskih naseljih) uvedel zbiranje embalaže v rumenih vrečah in odvoz po sistemu »od vrat do vrat«. Ta sistem oddajanja embalaže je za občane zelo enostaven, saj jim te ne bo treba nositi na ekološke otoke. Glede na statistično dokazana dejstva, da odpadna embalaža predstavlja daleč največji delež komunalnih odpadkov, je posledica striktnega ločevanja embalaže bistveno zmanjšana količina ostanka (mešanih)1 odpadkov, zato zadostuje dvotedenski odvoz (v nekaterih občinah so uvedli celo možnost oddajanja ostanka odpadkov enkrat na mesec). Koncesionar je konec oktobra vsem gospodinjstvom po pošti poslal pakete z rumenimi vrečami (glede na število članov gospodinjstva število vreč zadošča za približno pol leta). Skupaj z vrečami je vsako gospodinjstvo prejelo obvestilo s podatki v zvezi z uvedbo novega sistema, na katerem med drugim piše, da so na vrečah natisnjena natančna navodila glede odpadkov, ki sodijo v vreče. Še bolj obširno obvestilo je Publicus objavil v Kamniškem občanu, objavljeno bo tudi v Novicah. Obvestilo je natis-' njeno tudi na hrbtni strani položnic za mesec oktober.
Ker pa obveščanja in opozarjanja ni nikoli preveč, smo se s koncesionarjem dogovorili, da morajo predvsem v času poskusnega obdobji1 (november, december) intenzivno obveščati uporabnike in mu posredovali pobudo za izdajo zloženke. Občani zadnje dni posredujejo veliko vprašanj in mnenj; večini je sistem všeč, nekaterim ni, večina želi črne posode za ostanek odpadkov zamenjati za manjše, nekateri pravijo, da črnih posod sploh ne rabijo več ali pa da bi zadoščal mesečni odvoz ostanka odpadkov, drugim se zdi nezaslišano, da se bodo mešani odpadki odvažali le vsaka dva tedna, nekateri bi namesto rumenih vreč raje imeli, dodatno posodo za embalažo...	i
Tovrstni način zbiranja embalaže »od vrat do vrat« se izvaja že v več slovenskih občinah, nikjer pa uvajanje ni potekalo brez začetnih problemof Dejstvo je, da bo z novim republiškim predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami tak način predpisan in se bo moral izvajati. Vsekakof pa bo koncesionar Publicus d.o.o. moral upoštevati nekatere želje oz. predloge uporabnikov (npr. namestitev posod za ločeno zbiranje embalaže namesto rumenih vreč).
Koncesionar bo nov način zbiranja odpadne embalaže v začetku leta 2010 uvedel tudi v blokovskih soseskah, kjer pa bo ključnega pomena sodelovanje z upravniki stanovanjskih blokov, s katerimi je že sklican skupni sestanek. Glede na to, da se tovrstni način zbiranja odpadne embalaže v več slovenskih občinah že uspešno izvaja, verjamemo, da bodo tudi v naši občini kmalu vidni dobri rezultati.
V letu 2010 bo izvajalec Publicus d.o.o. uvedel še eno pomembno novost in sicer prevzemanje kosovnih odpadkov na poziv uporabnikov. Vsako gospodinjstvo bo lahko dvakrat v koledarskem letu brezplačno naročilo izvajalcu odvoz kosovnih odpadkov. O novem načinu bo izvajalec vse uporabnike obvestil prihodnji mesec.
Vi sprašujete, župan odgovarja
V.H. iz Godiča sprašuje, kako bo potekalo nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Godiču?
Že v letu 2006 smo pričeli z izgradnjo kanalizacije na območju Godiča. Vsako leto smo glede na višino sredstev, ki se zbirajo na posebnem računu iz naslova takse za obremenjevanje voda, pristopili k izvedbi posameznih projektov, in sicer v prvih letih predvsem z izgradnjo primarnega voda kanalizacije. Tudi v letošnjem letu smo objavili razpis za izgradnjo fekalnega kanalizacijskega omrežja na območju Godiča. Dela za izgradnjo trase primarnega voda, ki jih izvaja podjetje Nivo Celje, so se v teh dneh pričela na jugo-zahodnetn delu Godiča. Gradnja bo potekala mimo prve cestne ovire v začetku naselja po ulici vse do drevesnice ter ob drevesnici do sakralnega znamenja v naselju.
Istočasno se bo pričelo z deli tudi za izgradnjo sekundarnih priključkov v bližini zaključka omenjenega primarnega voda, ki jih bo izvajalo Komunalno podjetje Kamnik. Na že izgrajenem delu kanalizacije v Godiču so hišni priključki že izvedeni, na novo grajenem delu pa pričakujemo še približno petdeset novih.
Vprihodnje načrtujemo povezavo kanala s kanalizacijskih omrežjem v Zg. Stranjah ter omrežjem, kije bilo zgrajeno pd obnovi regionalne ceste. Nadaljevali bomo tudi s priključevanjem posameznih uporabnikov. Žal pa je nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja, kot mnogokrat, odvisno tudi od lastnikov zemljišč, kjer naj bi trasa potekala. V kolikor služnostne pogodbe ne bodo podpisane, bomo prisiljeni načrtovati nove smeri izgradnje kanalizacije proti severu, kar pomeni, da bodo določane skupine hiš vključene v kasnejšem obdobju.
Potrebno je poudariti, da je skladno z Občinskim odlokov1 o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih vodd Občina dolžna po izgradnji novega javnega kanalizacijskega omrežja in pridobitvi uporabnega dovoljenja zanj, najkasneje v šestih mesecih priključiti vse objekte, razen objektov, kjer to tehnično ni izvedljivo. Stroški za priključitev na kanalizacijsko omrežje bremenijo uporabnika.
ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKA*]
Zasadili lipe za ohranitev Kranjske sivke
Da bi prispevali k ohranitvi čebel avtohtone slovenske vrste Kranjska sivka, so v Čebelarski zvezi Slovenije začeli akcijo z naslovom »Zasadimo lipo kot drevo življenja«. Različnim društvom po Sloveniji so namenili 4000 lip - toliko, kot je članov zveze z željo, da jih zasadijo v okolici šol in vrtcev. Z zasaditvijo medovitih rastlin po Sloveniji želijo zagotoviti medenje rastlin in posredno več hrane za čebele. 57 sadik je prejelo Društvo čebelarjev Kamnik in se
odločilo, da jih posadijo v bližini vrtcev, osnovnih in srednjih šol v občini. Na pobudo in povabilo kamniških čebelarjev so se odzvali predstavniki Šolskega centra Rudolfa Maistra in Vzgojno varstvenega zavoda Antona Medveda. Na prijazen jesenski dan 5. novembra so skupaj zasadili 34 lip.
Sajenja dreves, ki je potekalo v okolici štirih enot vrtca - Rožle, Sneguljčica, Tinkara in Pestrna, in ob novi tekaški stezi ŠCRM so se udeležili vzgojitelji VVZ A. Med-
veda z ravnateljico Renato Hojs, profesorji ŠCRM z ravnateljicama Veroniko Kališnik in Tatjano Novak, župan Tone Smolnikar, podžupan Brane Golubovič, kamniški čebelarji s predsednikom Jurijem Reščičem ter Miha Zabret, vodja kamniške Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Pri sajenju dreves so pomagali tako najmlajši, kot dijaki gimnazije in srednje ekonomske šole ŠCRM, za delo pa so poprijeli tudi župan Tone Smolnikar in ravnateljice
obeh zavodov. Otroci so ob tej priložnosti župana in podžupana s sodelavci povabili na »medeni zajtrk« v okviru dobrodelno-izobraže-valne akcije »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev«, ki jo Čebelarska zveza Slovenije že tretje leto zapored organizira po vrtcih in šolah z namenom seznanjanja in učenja otrok o pomembnosti čebel in vlogi čebeljih pridelkov pri zdravi prehrani. V kamniških vrtcih bo potekala jutri, 20. novembra.
SAŠA MEJAČ
Pri osnovni šoli v Šmartnem raste športno igrišče
V minulih dneh so pri osnovni šoli v Šmartnem zabrneli stroji in začela se je težko pričakovana ureditev zunanjih šolskih površin.
Osnovni namen investicije je ureditev večnamenskega športnega igrišča, ki bo služil kot otroško
igrišče in kot primeren prostor za panoge atletike, rokometa, košarke, nogometa, odbojke ter individualne športne panoge.
V prvi fazi, ki bo zaključena še v tem letu, poteka izravnava terena, kjer je potrebno uskladiti
nivo sedanjega športnega igrišča z novim igriščem (prestavitev instalacij vključno z zamenjavo rezervoarja za kurilno olje za gasilskim domom, demontaže in izvedbe ograj ob atletski stezi, nasutje gramoznega tampona kot podlaga atletski stezi, itd).
Prvotni načrti so bili izdelani v manjšem obsegu, po pogovorih z vsemi uporabniki teh površin pa so se ti v precejšnji meri povečali. Investicija, ki bo vključevala temeljito prenovo in povečanje športnega igrišča (ureditev atletske steze, preplastitev obstoječega igrišča, ureditev površin za skok v daljino, ureditev površin za suvanje krogle), bo predvidoma zaključena v letu 2010. Ob tem bo urejena tudi učilnica v naravi ter zunanji prostor, namenjen članom domačega Gasilskega društva Šmartno.
V lanskem letu je Občina Kamnik ob osnovni šoli na novo postavila otroško igrišče in parkirna mesta.
Župan Tone Smolnikar je ob začetku že kar težko pričakovane pridobitve povedal: »Sredstva za prvo idejno rešitev so bila zagotovljena že v letošnjem letu, predvsem zaradi usklajevanja interesa posameznih uporabnikov pa smo se odločili za širši projekt, ki bo celovito in dolgoročno zagotovil sicer ne najboljše, ampak dobre pogoje za športno dejavnost osnovne šole in krajanov«.
Za prvo fazo je Občina Kamnik v letošnjem letu namenila slabih
100.000	evrov, za prihodnje leto, ko bo na vrsti dokončanje prenove športnega igrišča, pa so v proračunu zagotovljena sredstva v višini 150.000 evrov. Del nepovratnih sredstev pričakuje Občina tudi iz razpisa Fundacije za šport, na katerega se prijavlja v teh dneh. Na isti razpis pa prijavlja tudi projekt za ureditev športnega igrišča na Vrhpoljah.
SAŠA MEJAČ
Predstavitev podjetniškega inkubatorja ter možnosti odprtja poslovne enote v Kamniku
V četrtek, 12. novembra, je v Prostorih Območne obrtne zbornice v Kamniku potekala predstavitev podjetniškega inkubatorja. Javna tribuna na temo ustanovitev inkubatorja je prvi korak Občine Kamnik k izpolnitvi želje, da Kamnik pridobi podjetniški inkubator, katerega cilj je vzpodbujati razvoj in ustanavljanje novih Podjetij oziroma potencialnim Podjetnikom pomagati realizirati inovativne poslovne ideje v Uspešna podjetja.
njen delujočim malim in srednje velikim podjetjem, podjetjem, ki so v začetnem obdobju rasti (do 3 let), podjetjem, ki imajo inovativen projekt ter uspešnim podjetnikom, inovatorjem, samostojnim podjetnikom in obrtnikom s podjetniško idejo. Omogoča različne storitve, kot so telekomunikacijska infrastruktura in storitve, čiščenje, pravno svetovanje, računovodske storitve, finančne informacije in administrativne storitve po nižjih cenah. Hkrati je
Občina Kamnik se je pri tem °dločila, da skupaj z zasebno iniciativo ter že uveljavljenim mrežnim podjetniškim inkubatorjem 'z Celja ter mrežnim spin-off inkubatorjem Univerze v Mariboru, ki se lahko pohvalita s številnimi Tferencami s tega področja in Priznanjem za delo tudi s strani države, preuči možnost odprtja Poslovne enote v Kamniku.
Podjetniški inkubatorje name-
naloga inkubatorja, da išče možnosti ter načine za pridobivanje nepovratnih sredstev, pridobivanje potencialnih partnerjev ter konkurenčne prednosti, usmerjene v nadaljnje poslovanje mladih podjetij. Univerzitetni inkubator pa je v prvi vrsti namenjen akademsko - raziskovalni sferi na fakultetah Univerze v Mariboru ter njihovim študentom.
Kamniški podžupan Brane
PRVO SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO LIRA VABI
Imaš posluh? Ne veš kaj bi ob ponedeljkih in četrtkih zvečer počel sam s seboj? Si želiš novih poznanstev? Želiš potovati po Sloveniji ter njeni okolici? Želiš potovati v London na odprtje olimpijade 2012?
Vabljen, da se v novi pevski sezoni pridružiš moški Pevski bratovščini LIRE iz Kamnika. V novembru pridi na Vaie, kjer boš opravil manjšo avdicijo, nato pa boš z nami °dkrival čudoviti svet zborovskega petja!
Zakaj ravno LIRA?
-	zaradi 127-letne tradicije
-	zaradi dobrega počutja na vajah in nastopih
-	zaradi čudovitega dirigenta maestra dr. Andreja Missona ~ zaradi vseh neformalnih nadaljevanj druženja po vajah ...
aj te ne bo strah, pridruži se nam in postani LIRAŠ! a vse dodatne informacije se obrni na Jožeta Prezlja, tel. 041 732 930
Golubovič, ki se je udeležil javne tribune, je povedal, da je zelo pomembno, da obstaja zasebna iniciativa za ustanovitev inkubatorja ter želja že uveljavljenega inkubatorja, kateremu ob strani stoji univerza, pomembna za uspeh projekta.
»Cilj inkubatorja je predvsem vzpostavitev pogojev za razvoj podjetništva v občini, ki temelji na novih in inovativnih idejah ter na načelu partnerstva med vsemi sodelujočimi. Prepričan sem, da bi podjetniški inkubator posredno bogatil občino z ekonomsko močjo, omogočal ustanovitev domačih podjetij, pomagal razvijati nova delovna mesta, vzpodbujal podjetniški duh predvsem med mladimi, na dolgi rok bi preprečeval »beg možganov«, povečeval prepoznavnost Kamnika ipd. Vse skupaj ima multiplikativne učinke, ki se pokažejo šele na dolgi rok, ena dejavnost posredno spodbudi razcvet ali nastanek druge, ena ideja spodbudi drugo... Poleg tega pa bi se k sodelovanju pritegnili tudi druga kamniška podjetja, ki bi opravljala določe-
ne storitve za potrebe delovanja inkubatorja,« je mnenja podžupan Golubovič.
Na predstavitvi je bilo s strani udeležencev največ vprašanj namenjenih načinom črpanja evropskih sredstev ter pripravi poslovnih načrtov.
Objavljen prvi javni poziv za zbiranje in ocenjevanje podjetniških idej Občina Kamnik je v novembru, skupaj z Mrežnim podjetniškim inkubatorjem Savinjske regije-Mrežnim spin-off inkubatorjem Univerze v Mariboru, objavila javni poziv za zbiranje in ocenjevanje podjetniških idej »Borza idej Občine Kamnik 2009«, katerega cilj je zbiranje in ocenjevanje podjetniških idej posameznikov, samostojnih podjetnikov in podjetij v občini Kamnik.
Prvi rok za oddajo vlog je petek, 20. november, podrobnejše informacije pa so na voljo na spletni strani www. kamnik.si in www.inkubator-celje.si
NIKA VRHOVNIK Odnosi z javnostmi Občina Kamnik
Zavod za gozdove Slovenije
prodaja poslovno stavbo na lokaciji
Pot na Poljane 1, Kamnik
v izmeri 86 m2 s pripadajočim zemljiščem v izmeri 706 m2 na pare. št. 361/6 k.o. Kamnik.
Izhodiščna cena je 125.000,00 EUR.
Rok za zbiranje ponudb je 3.12. 2009 do 8.30. Javno odpiranje ponudb bo 3. decembra 2009 ob 9. uri na ZGS, Večna pot 2, Ljubljana.
Za dodatne informacije se obrnite na vodjo lovišča Kozorog Kamnik Darka Veternika, tel. 031-235-709.
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
MIBOS d.o.o.	e-mail: mibos@volja.net
| Zikova ul. 4, Kamnik	tel.: 01/831-45-15, 03V305-451
Zaključek tekmovanja projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna
Bronasto priznanje za Kamnik
Minulo nedeljo se je v Velenju s slavnostno prireditvijo zaključilo tekmovanje projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga Turistična zveza Slovenije (TZS) pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Tiirka ter v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za okolje in prostor razpisuje vsako leto.
Namen projekta je vzpodbuditi urejeno in gostoljubno okolje, ki je pogoj za uspešen razvoj turizma, kar je tudi temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Turistična zveza Slovenije skuša zato, v sodelovanju s turističnimi društvi in zvezami ter z vse bolj zavzetim sodelovanjem občin, podjetij in mnogih organizacij ter strokovnih institucij, uresničevati vrsto programov na tem področju.
Podžupan Brane Golubovič in direktorica Agencije za turizem in podjetništvo dr. Andreja Eržen s predsednikom Turistične zveze Slovenije Dominikom S. Černjakom.
Turistična zveza Slovenije vsako leto, poleg kategorij večjih, srednjih in manjših mest, priznanja podeljuje v še 19 drugih kategorijah, od osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, gasilskih domov, bencinskih servisov, do mladinskih hotelov, kampov, turističnih kmetij, term ter večjih in manjših izletniških in turističnih krajev. V kategoriji večjih mest je prvo mesto pripadlo Velenju, med srednjimi mesti je slavil Slovenj Gradec, v kategoriji večjih term so bile prve Terme 3000 - Moravske toplice, med kampi pa Camping Šobec.
V kategoriji srednje velikih mest si je Kamnik prislužil bronasto priznanje, ki ga je na odru velenjskega kulturnega doma prevzel podžupan Brane Golubovič. Po besedah podžupana je priznanje ponovna potrditev in pohvala občini, da smo pri načrtovanju našega razvoja na pravi poti, poti zagotavljanja čistega okolja in ustvarjanja pogojev za čim boljšo kvaliteto bivanja za naše prebivalce, kar pa posledično pomeni velike prednosti tudi za razvoj turizma.
»Nagrada je veliko priznanje za vse naše občanke in občane, različna društva, podjetja, javne zavode, ipd., ki Kamnik delajo zanimiv in prijazen ter skrbijo za njegovo urejenost, kar vsekakor opazijo turisti, tokrat pa je to opazila tudi komisija Turistične zveze Slovenije. Zato zahvala vsem Kamničankam in Kamničanom,« dodaja podžupan Golubovič, ki ob tem veliko vlogo pripisuje tudi uspešnemu delu turističnih društev v občini ter Agencije za razvoj turizma in podjetništva.
V letošnjem letu po Entente Florale to že drugo priznanje za Kamnik
Posebno priznanje so ob koncu podelili tudi za sodelovanje ter uspešno udeležbo na mednarodnem tekmovanju v urejenosti mest in krajev Entente Florale 2009. Priznanje za Kamnik, ki se je letos z zaključne prireditve v Cardiffu vrnil s srebrnim priznanjem, je prevzela direktorica Agencije za turizem in podjetništvo iz Kamnika dr. Andreja Eržen. Po njenih besedah je Kamnik v letošnjem jubilejnem letu, ko praznuje 780-let prve omembe meščanov, dosegel vrsto uspehov, pohval in dosežkov, s katerimi si bodo leto 2009 zagotovo vtisnili v spomin.
»Kamnik se je na sinočnji podelitvi v Velenju pojavil na seznamu ob mestih, ki jih v naši deželi prav tako odlikuje želja po vzpostavitvi kvalitetne ravni življenja, skrbi za okolje in ljudi, ki v njem živijo. In to zagotovo ni zanemarljivo dejstvo, ki nam daje energije in zanosa za delo tudi v prihodnje« dodaja dr. Andreja Eržen.
Poleg predstavnikov Občine Kamnik ter Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik so se zaključne prireditve v Velenju udeležili tudi predstavniki Turističnega društva Kamn'k, ki se na bazi prostovoljnega dela že nekaj let uspešno trudijo obogatiti turistično ponudbo Kamnika in bližnje okolice.
Vsem nagrajencem je čestital predsednik države dr. Danilo Turk, ki se je prireditve udeležil kot častni pokrovitelj projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna.
RAZPIS
ZA PRIZNANJA ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM ZA LETO 2009
Na podlagi 1. in 5. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj v športu (Uradni list RS, št. 121/04)
objavljamo razpis za podelitev priznanj v športu za leto 2009 športnikom in športnicam za njihove športne dosežke ter športnim delavcem za delo v športnih organizacijah.
Obrazec za izdelavo predloga za podelitev priznanj za leto 2009 in vse morebitne dodatne informacije dobite v času uradnih ur na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik - II. nadstropje, soba 51 (Vesna Krmavnar - telefon: 01/ 831 81 14). Javni razpis in obrazec za izdelavo predloga za podelitev priznanj za leto 2009 sta dosegljiva tudi na vložišču Občine Kamnik (soba št. 1) in spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si).
Predloge s potrebnimi dokazili pošljite do ponedeljka, 21. 12. 2009 na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24 - 1240 Kamnik.
Anton Tone Smolnikar Župan
»PA SAM PLEZAT SEM HOTU
40-letni Tomaž Humar, kamniški alpinist svetovnega slovesa, alpinistični inštruktor in gorski reševalec, oče 13-letnega Tomija in 17-letne Urške, je svoj drugi dom našel v Himalaji, med belimi vršaci najvišjih vrhov sveta. Rad jo je imel in Himalaja njega; sprejela ga je v svoje belo naročje. Za vedno. Njegovo poslanstvo na zemlji se je končalo na sedemtisočaku Langtang Lirung (7227 m).
Težko poškodovan, z zlomljeno nogo, morda tudi hrbtenico, se je 10. novembra dopoldan s slabotnim glasom še zadnjič javil šerpi v bazni tabor: »Jagat, to je moje zadnje...« Nepalcem so na pomoč prihiteli švicarski reševalci, ki so Tomaža v soboto, 14. novembra, s pomočjo helikopterja našli na višini 5600 m. Žal, prepozno...
KDO JE BIL TOMAŽ HUMAR?
Tomaž se je rodil 18. februarja 1969. S starši in mlajšima bratoma Matejem in Marjanom je odraščal v Kamniku, v naročju planin. V svoji knjigi Ni nemogočih poti je zapisal: »Ne vem natančno, kdaj sem prvič zaslišal klic gora. Mislim pa, da že v rani mladosti, le da takrat še nisem bil pripravljen nanj. Ko se je v meni nabralo zadosti nemira, sem se kar naenkrat znašel z biciklom ob vznožju domačih gora. Kamniška Bistrica je bila takrat moj drugi dom... In potem so se oglasile tudi stene. Sprva sicer tiho, pa vendar... Stene povedo več...«.
Z alpinizmom se je začel ukvarjati pri 18-letih, kar sam. Prve alpinistične korake je naredil s prijateljem Bojcem. Ta ga je nekoč previdno opozoril: »Pazi, da ti stvari ne postanejo prelahke!« Začel se je zavedati, da je treba v življenju vse natančno premisliti. Na vrsto je prišla družina, pa branje knjig o bio energiji, kitajski medicini, prehrani, filozofiji življenja, poslanstvu...
Leta 1994 ga je prijatelj navdušil za vodenje alpinistične šole in alpinizem ga je »zastrupil«, od takrat je šla njegova alpinistična pot strmo navzgor. Čeprav je sam »preskočil« Julijske Alpe in je pravzaprav iz kamniških hribov poletel naravnost v Himalajo, pa je pogosto poudarjal, da je pri tem imel veliko sreče, danosti in izredne učitelje alpinizma, sicer pa je bil mnenja, da se je vsake stvari treba lotiti po piramidalnem sistemu.
VRHUNSKI ALPINIST
V svojem življenju je opravil preko 1500 vzponov v domačih in tujih gorah, med njimi je več kot 70 prvenstvenih, vsak med njimi pa nekaj neponovljivega, edinstvenega, na meji mogočega.
Jeseni 1994 se je s Stanetom Belakom - Šraufom povzpel na 6986 metrov visoki Ganesh V. To je bilo za »mucka z dobro nabruše-nimi kremplji,« kakor ga je takrat imenoval Šrauf, prvo srečanje s Himalajo. Spomladi 1995 je osvojil 8091 metrov visoko Annapurno I; spomladi 1996 je z Vanjo Furlanom v alpskem stilu preplezal sveto goro šerp - Arna Dablam (6828 m), jeseni istega leta je opravil solo vzpon na Bobaye (6808 m). Jesen leta 1997 zaznamujejo vzponi na Lobuche East (6119 m), Pu-mori (7165 m) in eden najtežjih, vzpon z Janezom Jegličem - Johanom na Nuptse (7742 m), ki ga je z vrha odpihnil veter in Tomaž je sam, brez prijatelja sestopil v bazo. Izguba dobrega prijatelja ga je zaznamovala za vse življenje - upal je, da ga bo nekoč našel: »Kamnov v Himalaji je veliko. Ostal pa je nepopisan list papirja v moji glavi, ostal je kamen, na katerega še ni zapisano ime. Tako bo, dokler ga ne najdem in pokopljem...«.
»NOR, A NE NEUMEN!«
Oktobra 1998 sledi solo vzpon po kopni skali 1300 m visokega granitnega zidu El Capitan v Ameriki. Od 25. oktobra do 4. novem-
bra 1999 je preplezal osrednji del južne stene 8167 m visokega Da-ulagirija. Ko je Elizabeth Hawley, kronistka in odlična poznavalka alpinizma iz Katmanduja, pred odhodom na goro slišala njegov podroben načrt vzpona, je rekla: »On je nor, vendar ni neumen...« Strokovnjaki so namreč napovedovali, da te strme, ponekod celo previsne stene, ki jo imenujejo tudi območje smrti, v 20. stoletju ne more nihče premagati. Tomažu Humarju je po devetdnevni kalvariji vzpona in po dveh dneh sestopanja uspel plezalni vrhunec tisočletja.
O svoji težki, a pametni odločitvi za sestop tik pod vrhom mi je (intervju za Našo luč, decembra 1999) Tomaž povedal: »Bivak na
8.000	metrih je bil nova prelomnica. Prebita noč v snežni luknji brez šotora je pomenila tudi končno odločitev, grem na vrh ali ne. Računal sem na vrh in sem na japonskem grebenu pustil vso odvečno opremo. Ves čas sem bil na zvezi z bazo, od koder sta mi Gorazd in Stipe brala elektronsko pošto, mi vrtela glasbo Adija Smolarja in Vlada Kreslina in me tako ohranjala pri življenju. Po satelitskem telefonu sem se povezat z družino. Žena Sergeja mi je rekla, stena je preplezana, cilj je dosežen. Triletni Tomi mi reče, da bo šel na avion in me bo snel z gore, da me ne bo več gledal na računalniku, Vreme je vse slabše. Tomijev čeveljček na nahrbtniku... Se sem razmišljal, ko mi je On poslal nedvomno sporočilo, da se z vrha ne bom vrnil. Dhaula mi sporoča, da me bo spustila na vrh, z njega ne več. Podarila mi je sladkost stene, ne pa tudi zmagoslavja vrha. Dosegel sem rob stene,
se odločal kam: gor, dol, gledal sliko družine. Na sliki sem nekako nejasno opazil, da moj sin Tomi s prstom kaže: pridi dol... Konec ugibanj. Odločil sem se za življenje in začel sestopati na severno stran gore.«
Ta vzpon zapiše Tomaža Humarja med največja alpinistična imena na svetu. Ob vrnitvi na brniško letališče ga pričaka velika množica ljudi. Tirolec Reinhold Messner, ki je prvi na svetu osvojil vseh 14 osemtisočakov in velja za alfa in
...«
omego alpinizma, je takrat dejal: »Prišel sem čestitat Tomažu za veliki vzpon. Smer, ki jo je preplezal, je čudovita, težka ih nevarna, predvsem pa je pomembno, da se je Tomaž vrnil z gore živ. Prvenstveni vzpon Tomaža Humarja v alpskem slogu, brez uporabe dodatnega kisika, fiksnih vrvi, postavljanja taborov, v enem zamahu od dna do vrha po osrednjem delu južne stene Daulagirija, je največje dejanje sodobnega alpinizma. Ce bi bil dvajset let mlajši, bi Tomažu zavidal, ker sem prav toliko starejši, ga sprejemam z navdušenjem in odobravanjem.«
SPREJEM V KAMNIKU
Takrat, pred desetimi leti, 11. novembra 1999, so Tomažu Humarju v Kamniku pripravili veličasten sprejem. Takole mi je o njem pripovedoval kasneje: »Sprejem v Kamniku - ne vem, če je v Kamniku že kdaj kakšnega človeka pričakala takšna množica. Srečen sem, da sem lahko pripomogel k temu, da se je slovenski alpinizem približal svetu. Kar pa se tiče prihoda Reinholda Messnerja, sem ga bil iskreno vesel. Slovenci smo pač taki, da zelo neradi priznamo lastne dosežke, dokler jih ne prizna tudi tujina. Prihod Messnerja je bil potrditev mojega vzpona. Nevoščljivost pa je sploh slovenski narodni šport, čeprav je bilo tega tokrat manj in so moj vzpon z resnično skrbjo in zanimanjem spremljale tudi mamce, ki sicer le prebirajo fižol in hodijo v cerkev. Veliko podpore sem dobil po elektronski pošti in zato resnično iskrena hvala vsem, ki ste bili z mano, držali pesti, mislili in molili zame.«
KAM NAPREJ?
Po' tem uspehu se je Tomaž spraševal: »Kam naprej?« Skupni imenovalec vseh njegovih odprav, velikih zgodb in stremenj je bil klic stene. V življenju je veliko bral in že kmalu spoznal, da ne po-
trebuje nobenih pravil igre, ki bi ga omejevala. Predvsem zahodna stena Nuptseja in južna stena Daulagirija sta mu prinesli spoznanje, da lahko potegne iz sebe bistveno več, če je sam. S težkimi solo vzponi, s svojim načinom razmišljanja je premikal meje v stenah in glavah. Alpinizem je približal ljudem na kavču v dnevni sobi, saj smo njegove odprave lahko spremljali preko računalnika ali TV zaslonov. S tem si je nakopal veliko sovražnikov, češ, da išče le medijsko pozornost.
Že leta 2002 sledi vzpon na Šiša Pangmo (8046 m), maja 2003 se neuspešno spopade z mogočno steno Nanga Parbat (8125 m), decembra 2003 prepleza Acon-caguo (6960 m), sledi poskus na 7464 m visok Jannu, aprila 2005 osvoji Cholatse (6440 m), julija 2005 ga znova pokliče Nanga Parbat (8125), najbolj zahodni himalajski vrh, ločen od ostalega gorovja, nahaja se v Pakistanu in
PRIZNANJA IN NAGRADE:
•	zlati cepin za vzpon na Ama Dablam (1996)
•	slovenski alpinist leta 1996
•	zlato priznanje občine Kamnik
•	2000, nominacija za zlati cepin za vzpon na Daulagiri (Francija, 1999)
•	Bloudkova nagrada (1999)
•	častni znak Republike Slovenije (1999)
•	encian za življenjsko delo (2000, Trento, Italija), ki ga prejme poleg dveh legend Reinholda Messnerja in Edmonda Hillaryja
•	nominacija za zlati cepin za Aconcaguo (Francija, 2004)
Po devetdnevni kalvariji vzpona na Daulagiri in po dveh dneh sestopanja je novembra 1999 Tomažu uspel plezalni vrhunec tisočletja. Ob vrnitvi 11. novembra 1999 je bil iskreno vesel veličastnega sprejema v rodnem Kamniku, ko mu je prišla za vrhunski podvig čestitat množica ljudi. S takrat triletnim sinom Tomijem v naročju je s svojim edinstvenim in nalezljivim nasmehom na obrazu hvaležno sprejemal čestitke. Takrat smo v Kamniku pozdravili tudi alpinistično legendo Reinholda Messnerja, ki je prvi na svetu osvojil vseh 14 osemtisočakov. Povedal je: »Prišel sem čestitat Tomažu za veliki vzpon. Smer, ki jo je preplezal, je čudovita, težka in nevarna, predvsem pa je pomembno, da se je Tomaž vrnil z gore živ. Prvenstveni vzpon Tomaža Humarja v alpskem slogu, brez uporabe dodatnega kisika, fiksnih vrvi, postavljanja taborov, v enem zamahu od dna do vrha po osrednjem delu južne stene Daulagirija, je največje dejanje sodobnega alpinizma.«
Foto: Vera Mejač
iS SsfefiCi
M
'A
teaugk,. ■ j* im
HHpr
:
F__■__________
sli
Tomaž je bil prav poseben človek. Nekateri ga niso povsem razumeli, a večina ga je vzljubila, trepetala z njim na njegovih poteh, sledila njegovi karizmi. Preprost, razmišljujoč, iskriv in iskren je bil priljubljen prav med vsemi generacijami! *
Rad je imel Himalajo in Himalaja njega. Sprejela ga je v svoje belo naročje. Za vedno.
je deveta najvišja gora na svetu.
Humar je izbral še neprepleza-no osrednjo smer, ki je ena največjih težav sodobnega alpinizma. S svojimi 4700 metri višine velja za najvišjo steno na planetu, ob dejstvu, da gre za tehnično izredno zahtevno, logistično in orientacijsko zapleteno ter nenazadnje zelo nevarno steno. Zaradi neuspešne aklimatizacije leta 2003 se 1. avgusta 2005 spet poda v Rupalsko steno. Po dveh dneh se zaradi močnega sneženja znajde v »ledeniški mišelovki«. Po šestih dneh, ki jih je nemočen prebil v Rupalski steni himalajskega osemtisočaka, ga je iz stene rešil helikopter pakistanske vojske.
Od takrat dalje se je v steno vedno podajal sam. Leta 2007 je ponovno stal na Anapurni, zadnja odprava se je pred nekaj dnevi za vedno končala na gori Langtang Lirungu...
PREIZKUŠNJE SO GA PREKALILE
Bil je zvest svoji začrtani poti. Včasih kontroverzen, a pošten, pokončen, odprt in optimističen človek. Bil je človek iskrivega duha, pametnih misli, ki jih je sam imenoval »brihtoli«. Pogrešali bomo njegov smeh, njegov stisk roke. Spominjali pa se bomo njegove vztrajnosti in zgleda, kako se prenašajo življenjske preizkušnje. Iz vsake je vstal še močnejši. In teh ni bilo malo.
»Po Nuptseju, ko sem izgubil prijatelja Janeza Jegliča, ko sem bil sedem mesecev v bolnici, me
je zelo preganjala Janezova smrt. Nekateri so že mislili, da je z menoj konec. Toda z močno voljo sem se pobral in prehod iz nič, iz minusa, nazaj v alpinizem je uspel. Fizično sem zmožen narediti marsikaj. Velikokrat sam ne razumem, kako zmorem. Nekateri pravijo, da imam več življenj, da že vsaka žival crkne, Humar pa še kar vleče...« je pripovedoval.
Zavedal se je, da mora nekaj narediti za družino. Z velikim veseljem se je lotil gradnje hiše. A zgodila se je nesreča... Leta 2001 je v nedograjeni hiši skozi odprtino za stopnice vzvratno padel v klet, si polomil obe nogi. Zdravniki so mu rekli, naj na plezanje kar pozabi, da bo do konca življenja na invalidskem vozičku. Tomaž se ni vdal. Po desetih operacijah, po mesecih bivanja v bolnišnicah in zdraviliščih se je izkazalo, da bo še hodil, pa čeprav je desna noga nekaj cm krajša in levi gleženj delno negibljiv. Spominjam se najinega srečanja v zdravilišču Laško. Sedeli smo v kavarni, ko je zagledal znanca. Ne vem kako, vendar je z rokami, sedeč na vozičku, le-tega dvignil kvišku in ga v zraku prestavil v drugo smer... Smeje mi je dejal, naj tega sama nikar ne poskušam! Takrat si je želel le, da bi bil končno doma... Čeprav na robu preživetja. Z nečloveško močjo je poganjal svoj voziček proti hribom. Vedel je, da zmore. Vedel je, da bo prišel dan, ko bo spet plezal...
Izgubil je veliko soplezalcev. V svoji knjigi se sprašuje: »Kdaj bo prst usode pokazal name?« Ob
S smrti prijatelja Mateja (Andi, Peru S 2004) je zapisal: »Jokal sem za veliko alpinisti in soplezalci. Za Matejem sem tulil... Bil je predober za ta svet, zato ga je On vzel k sebi...« Za prvi november, praznik Vseh svetih, sta s sinom Tomijem obiskala njegov grob: »Da boš vedel, kje počiva najin prijatelj...«
Za revijo Jana je Tomaž julija 2009 povedal, da sta mu pred časom borelioza in erlihija, hudi bolezni, ki ju prenašajo klopi, do temeljev zamajali in močno spremenili življenje. Ko je že verjel, da jo je premagal, se je optimistično podal v Himalajo, tam pa ugotovil, da je z njegovim zdravjem nekaj hudo narobe. Zaradi napačnih rezultatov preiskave krvi, ki ni jasno potrdila zastarane borelioze, je bil v Sloveniji deležen pomanjkljivega zdravljenja. In to tako dolgo, da so mu bolezenski znaki uničili skorajda vse, pri čemer niti ni bilo najhuje to, da je izgubljal zavest. Svetla luč na koncu temnega predora so bili zanj nemške in luksemburške preiskave, te so potrdile že alarmantni stadij obeh bolezni, in nato večmesečno zdravljenje na nemških klinikah s sodobnimi terapijami. Po njem je, pravi, končno zlezel na zeleno vejo.
PLEMENITO SRCE
Tomaž je imel jeklene roke in plemenito srce. Kot gorski reševalec je velikokrat pomagal pri reševanju življenj, brez pomisleka je odpotoval v Himalajo reševat Dejana Miškoviča, pred leti je bil pripravljen iti pomagat v Peru; ko pa je bil s pomočjo pakistanske vojske rešen iz Rupalske stene, je bil mnenja, da so mu njegovi reševalci s svojim trudom podarili še en rojstni dan. V spomin na pogum vseh, ki so mu pomagali, da je srečno prestal težko preizkušnjo, se je Tomaž odločil pomagati prebivalcem tamkajšnjih krajev z ustanovitvijo fundacije za izgradnjo bolnišnice.
»SMRTI SE NE BOJIM...«
Tomaž je odšel. Ostala pa so njegova dejanja, zapisana v zgodovino. Verjel je, da se vsaj osemdeset odstotkov alpinizma skriva v glavi. Zanj alpinizem ni bil le način življenja, zanj je bil predvsem umetnost življenja v vertikali. »Slediti moraš »tretjemu očesu«, kot pravim jaz. S smrtjo se ne igram in se je ne bojim. Smrt je le del življenja, važno pa je, kaj med rojstvom in smrtjo narediš. Dodobra se zavedam, kaj bom pustil za sabo. Pred leti le grenke spomine, danes družino. Žena lahko dobi drugega moža, otroka očeta nikoli več...«.
Spet je tu november, mesec spomina na pokojne. Pred desetimi leti, 11. novembra, smo Tomažu v Kamniku pripravili bučen sprejem; te dni pa se ljudje zaviti v žalost tiho in spoštljivo vpisujejo v žalno knjigo v spomin na kamniškega alpinista Tomaža Humarja.
Tomaž je nekoč zapisal: »Življenje šele s smrtjo dobi pomen...«-
Pa sam plezat je hotu!
MARINKA MOSNIK
Spomini prijateljev alpinistov
»Sled, ki si jo pustil bo ostala za vedno«
Vse nas je globoko pretresla nenadna vest, da je preminil Tomaž Humar. V svojem relativno kratkem življenju je dosegel in dal toliko, da je težko zajeti celo samo najpomembnejše o alpinističnem delu njegovega opusa v tem zapisu.
Svojo alpinistično kariero je začel leta 1987, ko se je vpisal v AŠ pod vodstvom Franceta Malešiča in Borisa Stuparja. Leta 1990 je opravil alpinistični izpit in sprejem med kamniške alpiniste. Opravil je tudi izpit za Al, vodil plezalno in alpinistično šolo ter sodeloval tudi pri drugih. V letih 1996/97 je bil načelnik AO Kamnik in je ponovno vzpostavil odlične odnose z matičnim PD. Leta 1991 se je pridružil postaji GRS Kamnik in 1993 postal tudi gorski reševalec. Če so mu okoliščine in čas dopuščale, se je vedno odzval klicu na pomoč, doma ali na tujem.
Ze kot tečajnik, posebej pa kot pripravnik, je pokazal velik talent za plezanje, tako da ga je bilo potrebno občasno malo brzdati. Kot alpinist pa je v polni meri uveljavil svoje sposobnosti, poglede in nazore in opozoril nase najprej z odličnimi solo vzponi in prvenstvenimi vzponi. Opustil je redno zaposlitev, da se je lahko popolnoma posvetil temu, v čemer je videl smisel svojega življenja, svoje poslanstvo - alpinizmu in plezanju.
Razvil se je v enega najboljših alpinistov na svetu, ki je utiral nove smeri v alpinizmu po svojem motu: »ni nemogočih poti«. Po uspešnih vzponih v stenah domačih hribov, slovenskih in evropskih, se je leta 1994 odpravil na Ganeš z legendarnim Šraufom, ki mu je bil nato še
dolga leta svetel vzor. Sledila je Anapurna, leta 1996 pa Ama Dablam, ki je Tomažu in Vanji Furlanu kot drugi slovenski navezi prinesel prestižno priznanje »zlati cepin«. Jeseni je bil še Bobaje, naslednje leto pa Pumori, Lobuče in tragični Nupce, kjer je izgubil prijatelja Johana. Zato se je odločil, da bo
Leta 2006 je pripeljal na obisk na Veliko planino Bernadetto McDonald, ki je nato napisala knjigo o njem. Ko smo sedeli in se pogovarjali, je posebej poudaril, da sem bil njegov »učitelj«, ki ga je navajal na postopnost in potrpežljivost, ko je začel zajemati plezanje s preveliko žlico: »In sva šla v Paklenici v »Oliverja Dragojeviča«, pa »Bele plati«, pa »Oprosti mi pape« in druge.... Ampak, še bolj sem si zapomnil, ko si mi rekel, da postane najbolj nevarno takrat, ko vse postane vse (pre)lahko....«
plezal predvsem sam. To je storil najprej v granitu El Capitana, nato leta 1999 še v Daulaghiriju. Njegov solo vzpon v južni steni je skoraj ves čas neposredno spremljala vsa Slovenija, pa tudi ostali, predvsem alpinistični svet. To je bilo dejanje, ki je pomenilo nekaj povsem novega, neponovljivega v zgodovini alpinizma. Ne samo zaradi vzpona samega in nevarnosti, ampak predvsem zaradi neposrednega »prenosa« preko interneta. Alpinistični vzpon je iz nečesa odmaknjenega, oddaljenega, kar se spoznava samo nazaj, prenesel v trenutno dogajanje in ga približal kot kakršenkoli drug športni dogodek. Na ta način ga je nekako demistificiral, razgalil.
Po nesreči doma, ko so mu prerokovali prisilno upokojitev, je bilo potrebno kar nekaj časa, da so vztrajnost, trma, trdo garanje in odrekanje »Gozdnega Joža«, kakor se je v šali sam imenoval, spet pripeljali na vrh Šiša Pangme. Nato je prišla Aconcagua, kamor je s seboj vzel mladega Aleša Koželja. V okviru priprav na Nanga Parbat je skupaj s Koželjem in Oprešnikom priplezal na Čolatse. Po uspešnem spektakularnem reševanju iz stene Nanga Parbata so sledili Mera, Baruntse in južna stena Anapurne, letos pa še Lantang Lirung - prelep vrh s hermelinskim plaščem, kot ga imenuje Škarja, ki pa je postal usoden.
Po čem se ga bomo spominjali? Po njegovih delih - kot je pel Anton Aškerc v Čaši nesmrtnosti:»... v delih svojih sam boš živel večno!«. Njegova dela, ne samo v alpinizmu, ga bodo ohranjala v spominu še mnogim generacijam. Meni pa bo v spominu ostal predvsem njegov močan stisk roke, njegov prešeren nasmeh in najin obojestransko spoštljiv odnos.
Tomaž je bil izjemen alpinist in izjemen človek, izjemna osebnost, nekaj posebnega, človek, ki je utiral nove poti. Zato mu v slovo ne pišemo običajnega nekrologa, ampak mu je nekaj njegovih tovarišev, prijateljev v slovo napisalo delček svojih spominov nanj.	BOJC
Najini poti sta se prekrižali leta 2003, v kratkem sva odšla na prvo skupno odpravo na Aconcaguo. Hitro sem spoznal, da Tomaž ni običajen človek, ampak nekdo, ki močno izstopa iz povprečja. Nikakor tega ne mislim samo v alpinističnem smislu, temveč na vseh področjih. Nikjer ni bil zadržan, niti pri močnem stisku rok brhki deklici, ki se je ob tem šibila v kolenih. Po močnem stisku roke smo ga poznali vsi.
Dokler ga še nisem dobro poznal, me je nekajkrat »speljal na led«. »Pejva sam mau pogledat«. Seveda brez varovalne vrvi... Take situacije so včasih pripeljale do plezarije po skrajno krušljivih grebenih, celo tako krušljivih, da se nihče od naju za nobeno ceno ni hotel vračati po isti poti. Nato sva staknila glave in skupaj drugje našla sestop, ki je bil ponovno tehnično podoben vzponu. Prepričan sem, da je s tem preizkušal iz kakšnega testa sem.	AČONCAGUA 2003
Soplezalca in prijatelja: Tomaž in Aleš Koželj.
Vedno pa najbolj ostanejo v spominu razni zapleti. Če gre vse gladko in brez detajlov vse zelo hitro izpuhti.
Obisk Chamonixa (pozimi 2004 z Anžetom Marenčetom) je bil ponovno v Tomaževem duhu. »Eno za popoldan«, je rekel. V dolino smo se vrnili po treh dneh. Da ne omenjam tega, da je imel vsak samo en majhen sendviček in čutaro pijače, kar pa je pošlo že prvega dne.
PETITJORASSES 2004
Po sestopu z vrha Eigerja (pozimi 2007 z Anžetom Marenčetom) pridemo do prvih hiš ob železnici, kjer le ta vstopi v Eiger. Preznojeni, lačni, žejni, nikomur ni do še enega bivaka v snegu. Okoli ene ure zjutraj. Tomaž zagleda luč v eni od hiš, gre do vrat in začne, kot da mu gre za življenje, na vso moč razbijati po vratih in ni vrag, da nam ni izprosil le spanja na klopeh v topli jedilnici, ampak še želodce smo napolnili. Meni pa je bilo preveč nerodno, da bi storil kaj takega, on pa se na to ni oziral. Sedaj vem, da je imel prav.	EIGER 2007
Prav je imel, da je živel za trenutek... Vsak trenutek je bil najpomembnejši. V spominu imam »Zdajle ga dajmo, bogve kaj bojutr«.
NAMASTE ALEŠ KOŽELJ
Odprava Nanga Parbat 2003: spredaj Tomaž Humar, Tomo Drolec, Lado Ogrin, Matej Mošnik in Boštjan Repinc. Slikano ob vzponu po Mesnerjevi smeri na Nanga Parbat, smer Tomaževega sestopa, če bi preplezal Južno steno Nanga Parbata.
Tomaž, v svoji knjigi Ni nemogočih poti si napisal, da so bili časi, ko sva bila midva naveza in sva drug drugega poimenovala Burek, najlepši časi. Imela sva fičota in željo plezati. Pet dni v tednu sva delala, ob vikendih pa sva plezala, za nič drugega nama ni bilo mar. Kako z občudovanjem sva opazovala gore, ko sva se prvič odpravila plezat v Francoske Alpe. Bila sva tako nebogljena, a splezala sva, kar sva si zamislila. A ti si že takrat vedel, da se boš še vračal v tuja gorstva in splezal marsikaj. In res, ko si me čez osem let povabil s seboj pod Daulaghiri, si imel doma že Zlati cepin za Ama Dablam, takrat sem v Kathmanduju lahko samo z občudovanjem opazoval, kako vsi, ki kaj vedo o alpinizmu, poznajo Tomaža Humarja iz Zgornje Fovšije 4b, kot si se sam rad pošalil. Tudi ko smo prišli pod goro, si nam hitel razlagati in kazati možno smer, kot da smo na Kamniškemu sedlu in opazujemo Planjavo. Ko si vstopil v steno, sem resnično dojel, da si iz nadobudnega postal Velik alpinist.
Tvoja pot se je nadaljevala, postal si vzor mnogim po svetu, vsi smo se spraševali kako daleč boš še prerinil mejo nemogočega. In res si jo daleč, ne samo v alpinizmu, tudi na drugih področjih. Ni nas malo, ki vemo, da Langtang Lirung ni tvoja zadnja postaja, verjetno se sprehajaš med vrhovi in grebeni s še večjo lahkoto kot si se do sedaj. Tomaž, hvala ti in pa srečno!	TOMO DROLEC
Slovo od našega Tomaža
Naš rojak in prijatelj, alpinist Tomaž Humar bo za vedno ostal v Himalaji. Tam bo pokopan. Njegova družina, sorodniki in prijatelji so se od njega poslovili z mašo zadušnico, ki je bila v ponedeljek popoldan v župnijski cerkvi na Šutni v Kamniku.
Za vse, ki ste imeli Tomaža radi, ki ste ga spoštovali, pa njegovi prijatelji skupaj z Občino Kamnik pripravljajo spominsko žalno slovesnost v soboto, 21. novembra, ob 11. uri pri Domu v Kamniški Bistrici.
Ker pričakujejo veliko ljudi, bo na ta dan veljal posebni prometni režim. Vzpostavljena bo posebna avtobusna linija Kamnik - Kamniška Bistrica, in sicer ob 9.00, 9.30 in 10.00 iz Kamnika (glavna avtobusna postaja Kam Bus), Predviden povratek iz Kamniške Bistrice ob 14.00, 14.30 in 15.00 (avtobus se bo ustavljal na vseh rednih postajališčih). Da ne bi prihajalo do nepotrebnih zastojev, prosimo, da upoštevate navodila varnostnikov, predvsem pa, da se Pripeljete z javnim prevozom.
V občinski stavbi je do petka, 20. novembra odprta žalna knjiga, prav tako Pa tudi na spletni strani www.kamnik.si. Žalna knjiga je odprta tudi na spletnem socialnem omrežju Facebook, kjer se je Tomaževemu spominu do zaključka naše redakcije v sredo, 18. novembra, poklonilo že preko 70.000 ljudi.
Odkar smo zvedeli za tragično smrt velikega alpinista, prihajajo v kamniško občinsko hišo, kjer so že v ponedeljek odprli žalno knjigo, mnogi, ki se želijo Pokloniti Tomažu in za trajno zapisati svoje misli in spomine nanj. Prvi listje s svojimi mislimi popisal župan Tone Smolnikar, v sožalni brzojavki Humarjevi družini pa zapisal: »Tako kot Vi, najbližji vašega Tomaža, smo tudi mi upali in pričakovali dobro novico z gore. Zal njegovega veselega obraza in trdnega stiska rok ne bo več. Sočustvujemo z vami in izražamo iskreno sožalje v imenu vseh Kamničanov.«
Globoke misli, prepletene s spoštovanjem in občudovanjem, ob izgubi prijatelja in vrhunskega alpinista dokazujejo Tomaževo priljubljenost, vedrino, njegovo voljo in veselje do življenja. Poudarjajo veličino njegovih dejanj, tako v alpinizmu kot v vsakdanjem življenju - v življenju človeka, ki si je upal sanjati in živeti svoje sanje!
Nekaj misli iz žalne knjige smo izpisali in shranili tudi v Kamniški občan.
' Alpinist svetovnega formata, predvsem pa človek. Pogrešali te bomo.
' Tomaž - legenda ne samo slovenskega, ampak svetovnega merila.
' Najbolj meje zaznamoval stavek »Pejmo naprej«. Za mnoge si bil velikokrat nerazumljen in zaradi tega bi večina popustila. Ti nisi. Bil si večji optimist in prav to te je delalo močnega. Premikal si meje nemogočega. Hvaležen sem ti za vse občutke, ki si mi jih dal s svojimi dosežki. Pogrešali te bomo.
" Mladi ne prenesejo besede nemogoče ... prav zato si jim bil ti velik vzor in junak...
" Kogar bogovi ljubijo, odide prekmalu! Spočij si, Tomaž!
' Za vedno zaspal si v naročju ljubljenih gora, a z nami živel boš večno, globoko v delčku našega srca.
" Tomaž, hvala ti za vse, kar si storil v alpinizmu za nas in za Slovenijo.
" Za vedno boš ostal junak.
' Tomaž, bil si moj vzornik, si moj vzornik in boš to tudi ostal!
- Njegova ljubezen in strast do gora je bila tako močna, da ni več hotel videti opozoril o naši minljivosti. Pa vendar današnji svet bolj kot kadarkoli prej Potrebuje strastne ljudi.
' Tomaž! Tebe in tvoje cilje sem razumel. Občudoval sem tvojo moč, voljo in Pogum in sledil vsem tvojim pustolovščinam. Počivaj v miru v Himalaji - kot si vedno hotel.
' Tomaž, dosanjal si sanje, ki niso dane vsakomur - tebi so bile! Ponosen sem, jja sem te poznal! Pogrešali te bomo!
Počivaj v miru, ki si ga vedno iskal in deli!. Hvala ti za vse!
^ore si ljubil in one so ljubile tebe!
I°maž! Ostal si tam, kjer ti je bilo najlepše...
»eprav si ostal daf&č od doma, boš za kamniške planince in plezalce vedno s' definicija klenega slovenskega naroda, tvoj ponosen in iskren nasmeh v
V žalno knjigo se je v torek, 17. novembra, vpisal tudi premier Borut Pahor. Zapisal je naslednje misli: Dragi Tomaž! Kako si že rekel ob najinem zadnjem srečanju? »Ko bo prišel moj čas, naj me pokličejo gore!« No, ta želja se ti je izpolnila prehitro. Ostal boš v mojem spominu kot nasmejan človek«.
mojem srcu ne bo zbledel nikoli! Postal si luč, ki mi bo kazala pot v najtežjih trenutkih mojega življenja!
-	Dragi Tomaž! Nisi bil samo velik človek alpinizma, znal si biti tudi človek in prijatelj. Hvala ti za človečnost, ki si jo nama izkazal v stiski.
-	Bogovi očitno hočejo najboljše le zase...
-	Sem eden izmed mnogih, ki imam to srečo, da te poznam. Hvala!
-	Nisva se poznala, Tomaž. Pa vendar si tiho prišel v moje srce. Hvala ti...
-	Rada imam ljudi, ki gledajo v oči. Rada imam ljudi, ki kljub svoji veličini ob stisku roke - pogledajo naravnost v oči. Tomaž, hvala za pogled in stisk roke. Mirno spi.
-	Imel sem to priložnost, da sta se najini poti srečali in sem lahko spoznal kako izjemen človek si. Vtisnil si se mi v neizbrisen spomin. Prišel si tiho in ostal za vedno v mojem srcu. Tomaž, pogrešali te bomo.
-	Prišla sem se poklonit Velikemu alpinistu in Velikemu človeku. Verjamem, da boš v objemu tebi ljubih gora našel svoj mir in spokoj.
-	Nedosegljivo je rezervirano za velikane in Ti, Tomaž, si to bil.
-	Počivaj v miru in sanjaj dalje. Veliko nas je, ki smo te razumeli in bomo s teboj sanjali dalje.
-	Živel si svoje sanje...Ko bi jih lahko vsi!
-	Tomaž, dejstvo, da te ni, enostavno ni sprejemljivo. Človek, kot si bil ti, enostavno ostane za vedno.
-	Tomaž, bil si velik, kot je bila gora, ki te je vzela. Ponosna sem, da sem te poznala in hvala ti za vse! Počivaj v miru in nekoč se srečamo!
-	Tudi zaradi tebe so gore veličastne!
-	Tomaž, ime Kamnika in slovenskega alpinizma si ponesel daleč v svet. Hvala Ti!
-	Ni močnejšega čustva, kot je hrepenenje, Ti si hrepenel po gorah, ki so ti postale tudi večni dom. Počivaj tam, kjer ti je najlepše.
-	Dragi Tomaž! Občudujem tvoj pogum - v gorah in življenju. Spoznal in občutil si svetove, ki so večini nepoznani. Hvala ti, da si upal o tem govoriti na glas.
-	Tomaž! Hvala ti, da si s svojim življenjem bogatil naša življenja, hvala ti za tvoj življenjski optimizem, vedno nasmejan obraz, nagajiv nasmeh, iskriv pogled, stisk roke... Počivaj v miru v kraljestvu tvojih gora.
-	Tomaž, ob vsakem najinem srečanju mi je bilo toplo pri srcu!
-	Dragi Tomaž, bil si kot član naše družine. S teboj smo se veselili, zate nas je skrbelo. Danes, ko vemo, da ne bomo nikdar več slišali tvojih iskrivih misli in čutili tvojega stiska rok, se naše solze nočejo posušiti.
-	Tomaž, bil si in ostal boš ponos malega slovenskega naroda v širnem svetu. Naj ti bo miren gorski sen!
Tomaž je bil izjemno odprta osebnost in silovito se je odzival na vse, kar ga je pritegnilo. Tudi, ko ni šlo le za alpinizem. Predvsem pa se je znal duhovito odzvati, kadar njegova prepričanja nekako niso ustrezala dejstvom. .
Med področji, ki so ga zelo prevzemala, je bila duhovnost, iskanje notranjega ravnovesja, predvsem pa njegovo prepričanje v zaznavanje sveta s »tretjim očesom«, ki človeku, ki zna gledati z njim, razkrije tisto, kar je za večino nevidno.
Sam, predvsem pri plezanju, takim stanjem nisem nikoli posvečal kakšne pozornosti, saj bi me razmišljanja v to smer le dekoncentrirala pri nujno potrebnem stiku z realnostjo takrat, ko gre za preživetje. Nič kolikokrat Sva, vedno nekoliko v šali, zagovarjala vsak svoja stališča in seveda od njih ne on ne jaz nisva odstopila niti za ped.
Po srečnem reševanju iz Nanga Parbata, ko sva se prvič spet srečala, sem ga takoj zbodel: »No, kaj pa tvoje tretje oko? Očitno ti ni bilo v pomoč tako kot si pričakoval?«
»Kva? A tretje oko? No, ni pomagalo. Mogoče mi je dol padlo.«
VIKL GROŠELJ
Dragi Tomaž,
čeprav sem te dostikrat težko razumel in sprejel, sem vedno lahko našel stvari zaradi katerih si mi nekaj pomenil, sem te imel po svoje rad...
Pri tebi, v alpinistični šoli, ki si jo vodil, sem se učil prvih plezalnih korakov, ravno v času, ko so se tebi prvič odprla himalajska nebesa. In kako te je pričelo vleči skozi ta vrata...
Na tori lednega plezanja v Repovem koto smo tečajniki plezali slap, eden po eden, ti pa si vmes soliral najmanj deset krat okrog po Repu gor in po desnem dol...
Preden si se oddaljil od odseka si vodil nepozaben sprejem v ledenici Cojzove koče, v katerem sem bil sprejet tudi jaz...
Čeprav si imel drugačne poglede, si odpiral številna okna... nekako sem te pogrešal v naši druščini,...večkrat sem te vabil nazaj na odsek...zadnja leta pa popolnoma sprejel, da živiš svojo pot., in čeprav je že nekaj let, odkar sva bila zadnjič na skupni vrvi, bo vez in sled, ki si jo pustil, ostala za vedno...
ALEŠ HOLC
Tomaža sem spoznal kaj kmalu, ko sem se vpisal v alpinistično šolo. Zanj sem seveda slišal že prej, a trenutka, kako mi je dal roko ne bom pozabil nikoli. Pa ne zaradi Tomaža, ampak zaradi njegovega močnega stiska roke. Ta je bil ponavadi tako močan, da tudi, ko sem bil kasneje že pripravljen nanj, me je vsakič znova presenetil. Njegov stisk je bil odraz njegove energije, malo pa tudi zafrkantstva. Bil je zabavljač in karizmatičen. Se posebej v družbi. Posebej rad je kako dobro »začinil« še malo več, kot je bilo v resnici. A ravno to je bil njegov dar. Dar govora v preprostem, iskrenem jeziku, a vendar z dramaturškim prizvokom in kretnjami ter grimasami, da je pritegnil pozornost še tako odmaknjenemu poslušalcu. Rad je imel glasbo in ko je bil njegov dan jo je poslušal na glas, zraven pa tolkel v strop, da ga je kar privzdigovalo. Hiperaktiven, poln idej in trde volje, da jih pripelje do konca. Bil je fant narave. Sam sebi je dokazoval svojo neverjetno močno psihično vzdržljivost Plezati sam zmore le redko kdo. Nekateri pravijo temu norost. Jaz temu pravim iskanje sebe in pristne človeške prvobitnosti s preizkušanjem svoje psihe. Danes za nakup kile kruha ne potrebuješ posebnega poguma, iniciacija pa je že dolgo, žal, stvar preteklosti. Prav zato je verjetno človek danes zgubil spoštovanje do narave in ljudi s pogumom. Ko smo se še morah boriti za preživetje z divjimi zvermi in sovražniki je bil Veliki bojevnik največje priznanje, ki ga je mož lahko dosegel.
In Tomaž je bil bojevnik, velik bojevnik! S svojo energijo in pogumom ter optimizmom je marsikomu vlil upanje v življenje. Žal je svoje končal prezgodaj, a vendar tam, kjer je bil najraje: na grebenih in stenah sveta, daleč od civilizacije in sodobne norišnice globalne družbe. Ostal mi bo v lepem spominu. Naj počiva v miru.	VUNDI-MLHA BOGATAJ
Te dni meje prijetno presenetila uslužbenka Centra za socialno delo v Kamniku. Pokazala je veliko občutljivost do potreb ene izmed družin iz Kamnika, ki meje zaprosila za pomoč.
Uslužbenka se je samoiniciativno vključila v reševanje stanovanjskega problema družine.
Ko bi le bilo več takšnih uslužbencev na tistih mestih, kjer se da odločilno vplivati na socialno varnost naših občanov in občank, ko se ti znajdejo v stiskah.
Deložacije so tudi v Kamniku
Tisti, ki varno živimo v svojih stanovanjih ali hišah, se niti ne zavedamo, da se v naši bližini dogajajo tudi prisilne izselitve iz stanovanj. Običajno to doleti najbolj revne družine in posameznike. Celo tiste, ki živijo v neprofitnih občinskih stanovanjih in ki zaradi različnih razlogov ne morejo več plačevati stanarine. Pogosto bi se lahko posameznik prisilni izselitvi izognil, če bi znal sebi v prid uporabiti določbe stanovanjskega zakona. Žal pa je pogosto tako, da so občani ali občanke oškodovani tudi zato, ker ne poznajo zakonov, nihče pa jim pri tem ne svetuje.
Zelo me je prizadela zgodba družine iz naše občine, ki je bila v zadnjih 12. letih že dvakrat prisilno izseljena iz stanovanja. Težko mi je bilo ob pripovedi očeta in matere, ki so jima ob spominu na travmatična dogodka stopile solze v oči. Zadnji dogodek je kot zelo brutalen doživljala tudi njuna hči, tedaj osnovnošolka, ki je jokaje spraševala po svojih šolskih knjigah, ko jih je izvršitelj deložacije ob prisotnosti policista in najvišjega občinskega funkcionarja zmetal v kontejner skupaj z ostalim bornim premoženjem deložirane družine. Ko je občina izpeljala deložacijo te družine, so dobri sosedje v mrzlih zimskih nočeh vzeli hčer pod streho. Ker nista imela kam, sta se starša zvečer po brutalni deložaciji splazila v zapečateno stanovanje. Tam sta preživljala mrzle noči, dokler niso dobri ljudje družini priskrbeli skromno bivališče. Danes sta starša ponosna na hčer, ki je medtem končala univerzitetni študij.
Eden izmed obiskovalcev moje poslanske pisarne mi je omenil, da naj bi pred kratkim umrl mož, deložiran iz enega izmed neprofitnih stanovanj v centru Kamnika. Po deložaciji naj bi prenočeval v parku. V preteklih letih sem ga pogosto srečevala v Kamniku in doslej mi ni bilo znano, da je kruta usoda deložacije doletela tudi njega.
Naloga družbe je bila od nekdaj, da poskrbi tudi za svoje najrevnejše prebivalce in za tiste, ki sami ne zmorejo poskrbeti zase. Ob teh zgodbah pa imam občutek, da smo pozabili na to pomembno vlogo skupnosti, v kateri sobivamo.
Prijeten večer z ministrico za obrambo
Premalu je bilo premalo sedežev v dvorani za vse obiskovalce javne tribune v Kamniku, na katero sem povabila ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič. Po javni tribuni sem v gostilni Mlakar preživela prijeten večer s svojo gostjo. Govorili sva tudi o tem, kako zagotoviti varnost na področju tovarne Kik. Svojo vlogo vidim vtem, da pomagam spodbuditi razpravo in zavedanje o tem problemu ter povežem najbolj odgovorne za reševanje tega problema. Zaradi stečaja Kik-a obstaja nevarnost opustitve potrebnih varnostnih ukrepov. Potrebna bi bila močna vloga občinske uprave, njena povezanost z ministrstvom za obrambo, pa tudi močna vloga civilne družbe. Uničenje velikih količin nevarnih sredstev v skladiščih bo drago. Da ne bi breme financiranja očiščenja področja Kik-a padlo na občino, bi bili potrebni pravočasni ukrepi odgovornih, s katerimi bi se zagotovilo odvoz nevarnih snovi iz Kamnika in plačilo odvoza iz stečajne mase Kik-a. Skrbijo pa me tudi informacije nekaterih bivših zaposlenih, po katerih naj bi se na območju Kik-a dolga leta zakopavalo nevarne snovi. Kdo ve, kaj se še skriva pod zemljo.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
Velika planina je kot zvezda stalnica
Po več kot mesec trajajočem premoru smo svetniki obravnavali rebalans proračuna za leto 2009- Debata okoli rebalansa je bila presenetljivo kratka in zdelo se je, da bo točka zelo hitro zaključena. Ko pa je prišel na vrsto amandma g. župana, ki predvideva 65.000 eur za sanacijo družbe Velika planina, pa se je zataknilo. Čeprav smo imeli pred nekaj meseci sejo, kjer smo obravnavali problematiko v družbi Velika planina, se je zgodba ponovila. Obtoževanja, kdo bi moral koga tožiti za na vem kakšna kazniva dejanja, stroški sanacije gondole, ki so po mnenju različnih strokovnjakov v razponu od 200.000 do 8 milijonov evrov, prerekanja o tem, katera uprava je dobra in katera slaba. Večino tega smo že slišali, pa še vedno nismo niti milimetra dlje s konceptom, kaj sploh delati z napravami na Veliki planini. Že občinski Nadzorni odbor v prejšnjem mandatu se je seznanil z delovanjem in stroški družbe. Takrat je bilo ugotovljeno, da je glavni strošek družbe vzdrževanje gondole. Mnenja sem, da ta ugotovitev velja še danes. Kot je znano, ima gondola le začasno uporabno dovoljenje in to do septembra leta 2011. Do takrat bo potrebno gondolo temeljito sanirati. Po mnenju občinske uprave, ki je pridobila eno izmed strokovnih mnenj, je predvidena cena za obnovo 650.000 eur. Ali bo ta denar zagotovil sedanji občinski svet ali naslednji, seveda ne vem. Mnenja pa sem, da bi bilo najbolje za mnenje vprašati vse davkoplačevalce na referendumu. Le-ti naj se odločijo, ali so pripravljeni svoj davkoplačevalski denar vlagati v obnovo dotrajanega sistema. Zavedati se namreč moramo, da žičnice same ne bodo nikoli poslovale pozitivno. Če torej želimo obiskovati svoj biser z gondolo, bomo morali za to odšteti tudi nekaj davkoplačevalskega denarja. Po mojem skromnem mnenju bi bila ta številka okoli 250.000 eur na leto. Seveda je to velik denar in skrb nad tako veliko vsoto je potrebno dodeliti samo strogo nadzorovani družbi. Denar bi namreč lahko koga tudi
zasrbel. Dokler pa ne bo neke resne odločitve, kaj z žičniškim sistemom narediti, bomo priča »gasilskim« akcijam gospoda župana v smislu: »Če ne odobrite denarja, bo šla družba Velika planina v stečaj«.
Naslednja točka dnevnega reda je bil predlog proračuna za volilno leto 2010. Za volilno leto mora biti seveda tudi predvolilni proračun. Zato g. župan povečuje znesek za obnovo cest, ki so še vedno zelo popularna predvolilna tema. Na žalost pa v naši občini ne obstaja vrstni red urejanja lokalnih cest, ki bi uredil veliko zmedo na tem področju. V proračunu se močno povečujejo tudi sredstva, namenjena časopisu Kamniški občan. Upam, da bodo ta sredstva namenjena temu, da bomo lahko pisali nekoliko daljše članke, in ne temu, da bo v predvolilnem letu barvna slika g. župana na vsaki strani omenjenega časopisa. V zelo dolgi debati so skoraj vsi svetniki po vrsti želeli več denarja za ta ali oni program. Pogrešal pa sem tudi govorce, ki bi podali rešitve, kje zmanjšati stroške, oziroma kje pridobiti nove vire za izpolnitev vseh želja in potreb. Prepričan sem, da bi občinski proračun prihranil precej denarja, če bi se končno odločili, da bi sklenili pogodbe za opravljanje zimske službe z ljudmi, ki že sedaj opravljajo to dejavnost in ne z nekim posrednikom, ki v končni fazi »požre« neka sredstva, do katerih po mojem mnenju sploh ni upravičen. Kot možen nov vir prihodkov za občinski proračun pa bi bilo bolj dosledno pobiranje turistične takse na Veliki planini, saj so prihodki na tem področju presenetljivo majhni.
V SDS smo mnenja, da bi bil skrajni čas, da bi v Kamniku in okolici uvedli mestni avtobusni promet, ki bi zmanjšal pritisk na naše preobremenjene ceste, premnogim starejšim občankam in občanom pa olajšal pot do nakupov.
ROBERT KOKOTEC, SDS Kamnik
Velika planina: Kaj z njo?
Ko razmišljamo o Veliki planini, ki ima za kamniško občino gospodarski, etnološki, naravovarstveni in zgodovinski pomen, moramo izhajati iz predpostavk, na katere ne moremo vplivati. Gre za dediščino svetovnega pomena in jo moramo ščititi. Zaradi kratke vegetacijske dobe je rast počasna in vsak poseg v naravo zelo škodljiv. Splošna otoplitev povzroča dvig gozdne meje. Če se krči paša, se planina zarašča in izginja značilna krajina. Turistično gospodarstvo na njej je občutljivo na vreme. Storitve in izdelki z nje so relativno dragi zaradi ekoloških bremen, večjih vlaganj v znanje, transportnih stroškov in posebne, pretežno ročne tehnologije. Ne prenese množičnega turizma, ki obremenjujejo naravo. Visoki zaslužki v kratkem času niso možni.
Tudi prednosti ima. Je dovolj blizu prestolnice in gospodarskega zaledja, da bi lahko bila rekreacijsko okolje za te ljudi. Ima zimsko in letno sezono. Pa tudi
“TtCrf (Uacf.
Skrb za okolje je vrednota
Vsi se zavedamo, da z ločenim zbiranjem odpadkov izražamo naš odnos do okolja in s tem tudi do planeta in težav, s katerimi se kot »uporabniki« okolja že soočamo. Čisto okolje je naša pravica, a tudi dolžnost in dolžnosti prinašajo nove obveznosti in obveznosti v tem primeru prinašajo spremembe, na katere se bomo morali navaditi. Vsaka sprememba pa je običajno težka. Veliko gospodinjstev je že sedaj ločevalo odpadke in jih odlagalo na ekološke otoke, pa tudi otroci v šolah in vrtcih se izobražujejo o pomenu ločevanja odpadkov, njihovi predelavi in ponovni uporabi.
V mesecu novembru se je tudi v Kamniku začelo z ločenim zbiranjem odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« in v ta namen so gospodinjstva dobila rumene vrečke za obdobje 6 mesecev, ki se bodo odvažale izmenično s črnimi posodami, en teden vreča, naslednji teden posoda, saj bomo po izkušnjah koncesionarja potrebovali manj prostora za odpadke, ki sodijo v črno posodo.
Osebno bi raje videl tako iz praktičnega, higienskega kot tudi estetskega vidika, da bi nam namesto rumenih vrečk dostavili plastične posode. Čeprav koncesionar kot razlog za vrečke navaja, da gre tu šele za pilotni projekt, pa tega ne razumem, saj je zajeta vsa občina in se je pilotni projekt izvajal v Novem trgu. Prav tako sem mnenja, da bi morali vsaj rumene posode odvažati enkrat tedensko, saj bo teh odpadkov več kot odpadkov za črno posodo. To se bo pokazalo tudi s popolno uvedbo ločenega zbiranja organskih odpadkov v občini - mimogrede, organske odpadke zbiramo v biološko razgradljivih vrečkah, saj organskih odpadkov ne bomo odlagali v rjave posode v plastični vrečki. Težava pri zbiranju odpadkov v rumenih vrečah je tudi v tem, da jih lahko
na dan odvoza raztrgajo mački, psi ... in zadeva postane dokaj zoprna, ko moraš zjutraj pobirati odpadke na dvorišču pred odhodom v službo, ali pa se kaj takega zgodi po tvojem odhodu od doma in pred prihodom smetarjev, ki raztresenih smeti ne smejo in ne morejo odpeljati.
Torej! Dosledno ločevanje odpadkov zahteva od nas kar nekaj reorganizacije v gospodinjstvu, dodatnega prostora, sistematičnosti in tudi nekaj sredstev, zato bi pričakoval večjo stopnjo in daljše obdobje obveščanja, v katerem bi se izvajale tudi različne akcije v obliki nagrajevanj vestnih uporabnikov. 2 »nagrajevanjem« imam v mislih male kompenzacije v obliki nižje cene za naš prispevek k manj obremenjenemu okolju, nagradno igro (nekatere občine jo izvajajo), odprti brezplačni telefon za vprašanja, morda biološke razgradljive vrečke, ... To bi bila vsekakor dodatna stimulacija k ločenemu zbiranju odpadkov, če za trenutek odmislimo našo skrb za okolje.
Na spletni strani Snage preberemo, da pri procesu preobrazbe odpadkov v ponovno uporabne surovine sodelujemo prav vsi ter tako pomembno prispevamo k možnosti njihove ponovne uporabe. Na odlagališče bodo tako prispeli le odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristno uporabiti, s čimer bomo zmanjšali količino odpadkov na odlagališčih ter podaljšali dobo delovanja teh odlagališč.
Z vsem srcem podpiram ločeno zbiranje odpadkov in doma imamo že posebno posodo za ločeno zbiranje, ko bodo dostavili še posodo za zbiranje organskih odpadkov (kdaj naj bi se to zgodilo nam ni nihče zaupal), bomo kupili tudi razgradljive vrečke, a k tako pomembnemu projektu bi moral naš koncesionar pristopiti bolj sistematično, bolj spodbudno ter s pravočasnim in bolj obsežnim
informiranjem javnosti. Tako pa se sedaj gasi požar.
Po mojem mnenju mora biti naloga Občine v prihodnjem mesecu, da poleg sodelovanja s koncesionarjem pri spremljanju in uvajanju izboljšav modela ločenega zbiranja odpadkov ter informiranju javnosti vzpostavi inšpekcijski nadzor, ki je določen v predpisih in bo na začetku občane in pravne osebe opozarjal na kršitve in napake ter jih informiral, po določenem času pa tudi sankcioniral kršitelje, za katere so predpisane kazni zelo visoke. Vendar verjamem, da bomo vsi sprevideli, da so določene spremembe narejene v naše dobro in jih bomo kot take tudi sprejeli. Ni vsaka novost dobra, sem pa prepričan, da ta vsekakor sodi mednje, saj gre za skrb za naše okolje, naš življenjski prostor.
BRANE GOLUBOVIČ
zgodovinske, etnološke in naravne potenciale, ki jih mnoga alpska okolja nimajo. »V trendu« sodobnega turizma in preživljanja prostega časa je sproščanje v naravi stran od visoke tehnologije. Tako se uveljavlja zdravstvena preventiva, učinkovito izobraževanje ali projektno delo z umikom daleč in v naravo, tudi reševanje zahtevnih poslovnih problemov. Po modrosti arhitekta Kopača je turistični del ločen od »pvaninskega«, kar do neke mere omogoča neovirano delovanje obeh, oziroma njuno komplementarnost.
Ko se spet sprašujemo o prihodnosti Velike planine, bi se morali vprašati, s čim lahko podpremo navedeno. Večina alpskega sveta v drugih državah ekonomsko deluje po enakih zakonitostih, a ima manj potencialov kot Velika planina.
Zato pri odgovarjanju na ta vprašanja ni smiselno odkrivati unikatov. Kdor se z njo ukvarja, mora vedeti za kaj gre, zato velja pohvaliti modrost tistih sil v Kamniku, ki se doslej niso vdale ruskemu in drugemu sumljivemu kapitalu.
V preteklih dveh desetletjih je bilo več idejno dobrih, a neizpeljanih projektov, ker so se ustavili pri izpeljavi. V nekatere sem imela vpogled, analizirali smo tudi nekatere tuje ekonomske rešitve. Neuspehi so kopičili nezaupanje morebitnih vlagateljev, tudi bank, saj so vložki »padli v brezno«. V glavnem po nepotrebnem se nabira dvom v direktorje družbe in občinsko vodstvo. Podrobna analiza stališč lahko ovrže mnenje, da so zainteresirane strani na Veliki planini predaleč vsaksebi, da bi našle skupni interes. Napetosti bolj izvirajo iz dejstva, da zadeva ni rešena zgoraj, torej sistemsko, in da ni vizije, zato je potrebno medsebojno prerivanje pri kratkoročnih nalogah. V izhodišču se zdi napačno prepričanje, da bodo tisti, ki od planine živijo, živeli kot v davnini, čeprav preteklost turiste zanima, a oni odidejo. Izhajati je treba iz današnjega človeka, pri tem pa ne uničevati. Vzorce, da to
gre, imamo. Po že omenjeni analizi nekaterih avstrijskih in italijanskih družb lahko zaključimo, da zgolj od dejavnosti na planini ni mogoče živeti. Vzroki so navedeni v uvodu. Tako so prizadevanja, da bi družba Velika planina preživela nepovezana v stabilnejše ekonomsko okolje, dolgoročno gledano jalova. Potrebujemo celovito ponudbo, gospodarski prispevek planine pa je lahko njen komplementarni del. Lahko tudi manj, le »vaba«, ki posluje s pozitivno ničlo, in obstaja z namenom, da imajo turistični subjekti v dolini več obiska.
Kaj torej? Občina se mora nujno umakniti iz solastništva v družbi Velika planina, ne pa tudi občinska politika od interesa, da se na planini razvijata gospodarska dejavnost in turizem. Občina mora torej materialno in moralno podpirati tiste, ki so na planini voljni delati, na primer z nekaj helikopterskimi in drugimi prevozi letno, z vzdrževanjem poti ali platojev, kjer se zbirajo ljudje, z obnovo infrastrukture, s spodbujanjem novih dejavnosti (intenzivnih jezikovnih tečajev, zelišč-arstva ali raznovrstnega naravnega zdravljenja). Pri tem kdaj oproščati davkov, na primer v prvih letih dejavnosti ali kadar več kot 3 dni dežuje, uvesti brezplačno izobraževanje in svetovanje...
Na področju občinske gospodarske politike je potrebno povabiti vse, ki so posredno ali neposredno povezani s turizmom v konzorcij ali drugo obliko s skupnimi interesi in vizijo. Vanjo naj se vključi družba Velika planina. Uspešen konzorcij bo pritegnil tudi tiste, ki ga bodo na začetku zavračali, saj bo izven njega težje delovati.
Običajno se Kamničani zganemo, ko je ogrožena gondola. Vse več ljudi se prevoza z njo boji zaradi občutka, da nekaj ni v redu. A nobene nevarnosti ni, drži pa, da bo v dveh letih potrebna večja investicija, ali pa je ne bo več. Zmanjšati bi morali odvisnost planine od gondole in zgraditi ter vzdrževati z avtom prevozno cesto s točno določenimi postajališči iz Tihe doline do Šimnovca. Traso bi morali, kolikor je mogoče, diskretno speljati po eni od obstoje-
čih, da bo manj moteča za krajino. Nato dvema ali trem podjetnikom podeliti koncesijo za prevoz potnikov in tovora s kombijem ali terencem. Lastniki koč in nosilci dejavnosti, ne pa tudi turisti, naj imajo možnost, da za plačilo po njej peljejo dvakrat letno. Tiste, ki so nad to idejo zgroženi, velja spomniti, da je planina prepreže-na s cestami in da tovorni promet že imamo. Nekatere nastajajo zato, ker glavna prometna žila ni vzdrževana, spere jo erozija in je treba peljati po planinski trati, tako pa nastajajo vedno nove ceste. V Dolomitih sem videla, da od postajališč vozijo tovor s koleslji na človeški pogon ali s konji, pozimi pa s sanmi. Nadzor je strog, nadzirajo in kaznujejo ljudje iz drugega okolja, da ne prihaja do zapletov na medčloveški ravni. Bolj kot sankcije sta pomembna svetovanje in lojalnost do ljudi, ki so pripravljeni biti na planini v službi.
Pred kratkim je nekdo zapisal, da lastniki koč niso zainteresirani, da bi zaslužili z oddajanjem. Tudi tisti, ki so, imajo redko goste, dosežena cena pa ne omogoča zaslužka. Edina korist je, da leseni objekt prezračijo. Vzrok? Ljudje iz pokrajinsko drugačnega okolja o njej ne vedo toliko, da bi jih pritegnila. Tako v Murski Soboti, v Metliki in Kopru v agencijah nisem našla ponudbe. Resnici na ljubo o njej malo vedo priseljenci v Kamnik in okolico, polovica od njih pa na njej v zadnjih desetih ni bila (ugotovitev iz diplomske naloge študentke ekonomije M. L.). Pred leti je zasebnik svojo kočo oddajal Nizozemcem, zdaj pa zanimanja iz tujine ni. Za goste je pomembno, kaj početi, ko narava ukine svojo ponudbo (slabo vreme!). Šimnovec, kjer smo se nekoč družili in tudi plesali, je žal razbit, drugega dogajanja ni. Prodornejše trženje, vseslovenski razpis za dodatno, planini prilagojeno ponudbo v turističnih kočah in na prostem, oživitev Šimnovca... obetajo.
Po zapisanem se zdi, da Veliki planini bolj kot denar manjka pametna, odločna in zaupanja vredna glava, ki bi jo cenila tako v njeni lepoti kot v muhavosti.
VANDA REBOIJ
PRAZNA VREČA
Prejšnjo sredo smo na občinskem svetu obravnavali osnutek proračuna občine Kamnik za leto 2010. Ker gre za zadnji proračun pred lokalnimi volitvami, sem v roke vzel županovo predvolilno zloženko iz leta 2006 in pregledal uresničevanje predvolilnih obljub. Bilanca ni blesteča, številne pomembne obljube ostajajo nerealizirane. Do konca mandata je samo še eno leto in en občinski proračun. Denarja je premalo in župan se je znašel pred dilemo: prelomitev predvolilnih obljub ali zadolževanje občine?
Osnutek občinskega proračuna za leto 2010, ki ga je pred svetnike predložil župan, je velik 23 milijonov evrov. Če ga primerjamo s proračuni Kamniku primerljivih občin ugotovimo, da je kamniški proračun manjši za nekaj milijonov evrov. Razlika med kamniškim proračunom in proračuni drugih primerljivih občin nastaja predvsem pri sredstvih, ki jih pridobimo iz evropskih in državnih razvojnih
skladov. Na tem področju smo povprečni, kljub temu pa je potrebno priznati, da se situacija z nekaterimi kadrovskimi okrepitvami izboljšuje, kar hkrati zavrača županovo stališče iz pred nekaj let, ko je trdil, da občina Kamnik skoraj ne more pridobiti evropska in državna sredstva, ker naj bi bila preveč razvita. V proračunu za leto 2010 velja izpostaviti štiri ključne investicije, ki naj bi se jih lotila občina prihodnje leto, to so: 1. gradnja povezovalne ceste B31, 2. povečanje kapacitet otroškega varstva, 3. gradnja nove OŠ Frana Albrehta in adaptacija OŠ Toma Brejca ter 4. vlaganje v Veliko planino.
Nenavadno, vendar resnično je, da so v osnutku proračuna v celoti predvidena samo sredstva za gradnjo povezovalne ceste B31. Celotna investicija je ocenjena na 4,8 milijona evrov. Kot sem povedal na samem občinskem svetu, ne bi bil presenečen, če bi povezovalka postala »zaviralka«, saj se bo na kam-
niško obvoznico priključila ravno na območju, kjer sedaj promet poteka najbolj tekoče. Vsi vemo, da je prometno najbolj obremenjena kamniška obvoznica, zato bi v Kamniku največ naredili za razbremenitev prometa, če bi nadaljevali s širitvijo kamniške obvoznice.
Kljub temu, da smo bili letos priča precej burni javni razpravi o zagotavljanju dodatnih kapacitet v otroških vrtcih in glede na to, da so bile pred meseci staršem vendarle dane določene obljube o gradnji novih vrtcev v Šmarci, ob OS Marije Vere in tudi ob OŠ 27. julij, so v osnutku proračuna za leto 2010 zagotovljena samo sredstva za vrtec v Smarci. V Šmarci naj bi občina za 20 let v najem vzela dve preurejeni stanovanjski hiši. Letna najemnina naj bi znašala okrog 100.000 EUR, ob tem pa bo občina za notranjo opremo vrtca iz proračuna namenila še
300.000	EUR. Dodanih 6 oddelkov v Šmarci še zdaleč ne more zadovoljiti vseh potreb po vrtcih v občini Kamnik. Rešitev je koncesijski vrtec ali gradnja novih oddelkov vrtca ob
OŠ Marija Vera (nekateri opozarjajo župana, da je ta lokacija zaradi pretirane prometne obremenitve neprimerna) in OŠ 27. julij, problem pa je, da za nobeno od teh investicij v proračunu ni zagotovljenih sredstev.
Gradnja nove OŠ Frana Albrehta in adaptacija OŠ Toma Brejca jo ocenjena na 19 milijonov evrov, v skladu za gradnjo OŠ pa naj bi bilo v tem trenutku zbranih okrog 30% predvidenih sredstev. Z gradnjo naj bi začeli prihodnje leto. Najbrž j® vsakomur jasno, da imamo zbranih premalo sredstev. Kot da nimamo dovolj težav, smo na zadnji sej1 občinskega sveta izvedeli še, da je Velika planina tik pred propadom' Do konca leta 2011 bi bilo potrebno v Veliko planino samo za obstanek vložiti vsaj 1 milijon evrov, od tega
300.000	evrov za poplačilo terjatev, ostalo za zamenjavo pogonskega s1' stema gondole. Denar potrebujem0 za vrtce, šole. Veliko planino in druge stvari, vendar vreča z denarje01 je prazna. Čakajo nas težki časi. .
MATEJ TONf
Občina Kamnik pripravlja nov : energetski koncept
> Ciljev, ki jih je EU do leta 2010 državam članicam postavila na področju učinkovitejše rabe energije (URE) in izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE), v Sloveniji - tako kot v i večini drugih držav članic - ne bomo dosegli. Ker pa se pri izkoriščanju OVE od zastavljenih ciljev celo oddaljujemo, je i država z namenom da bi dosegli vsaj cilje do leta 2020 vsem i občinam do konca prihodnjega leta naložila izdelavo »lokalnih energetskih konceptov« (LEK). Gre za dokument, v katerem si mora na področju izkoriščanja OVE in URE vsaka občina do leta 2020 postaviti svoje povsem konkretne in merljive cilje.
Na nedavnem posvetu na to temo pa smo slišali tudi to, da ti cilji ne bodo zgolj sami sebi namen, ampak občinam, ki svojih ciljev ne bodo dosegle, gospodarsko ministrstvo ne bo več dajalo soglasij za druge razvojne projekte.
Nekatere občine so si energetske koncepte izdelale že pred leti, toda sedaj jih bodo morale Vsaj prilagoditi novim zahtevam ali pa pripraviti povsem na novo. »Tudi v naši občini je bil energetski koncept v okviru pilotnega projekta in ob sofinanciranju ministrstva za gospodarstvo izdelan že leta 1993 in je bil v naslednjih ■ letih tudi delno realiziran, v ce-i. loti pa zastavljenih ciljev nismo i dosegli,« pojasnjuje Mihela Br-- not Veternik, višja svetoval-i ka za energetsko dejavnost i in varstvo okolja na Občini j Kamnik. Med cilji, ki naj bi jih i dosegli z novim LEK-om, sogo-, Vornica izpostavlja posodobitev i dosedanjega LEK-a, ki bo služil kot temeljni planski in delovni dokument za oblikovanje enotne politike občine na področju oskrbe z energijo, prilagoditev energetskih usmeritev državni in evropski energetski politiki, boljše obveščanje in sodelovanje Z javnostjo, večjo zainteresiranost javnosti za izvajanje ukrepov za 1JRE in intenzivnejše izkoriščanje OVE, povezavo občinskih struktur z izvajanjem energetske 1 Zasnove ter reševanje oskrbe z energijo na celotnem območju |' občine.
Priprava LEK-a bo potekala v dveh fazah
Občine so svoje energetske koncepte dolžne izdelati v skladu z določili energetskega zakona in pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov. »Za dobro načrtovanje lokalne energetske politike, ki je realna in izvedljiva, je predhodno nujno potrebna seznanitev z dejanskim stanjem tako na področju energetske oskrbe, kot na področju ostale gospodarske javne infrastrukture, okoljske problematike in prostorskega načrtovanja. Konkretna priporočila za bolj učinkovito rabo energije in boljšo izrabo obnovljivih virov energije, ki bodo temeljila na dejanskih možnostih oziroma bodo realno izvedljiva, seveda upoštevajoč zahteve oziroma določila veljavnih predpisov, bodo podana šele v drugi fazi projekta.
Projekt izdelave lokalnega energetskega koncepta je namreč razdeljen v dve fazi. V prvi fazi, ki se izvaja letos, bomo izvedli pregled obstoječega stanja na področju oskrbe z energijo v občini Kamnik, oblikovana bo tudi baza podatkov, ki so pomembni za izvajanje celotnega projekta ter
Mihela Brnot Veternik: »Lokalni energetski koncept bo postal veljaven, ko ga bo sprejel občinski svet, še pred tem pa bo deležen tudi širše javne obravnave, pripravili bomo tudi predstavitev zainteresirani javnosti. Eden izmed ciljev LEK-a je namreč tudi spodbujanje interesa javnosti za izvajanje ukrepov za učinkovitejšo rabo energije in večjo izrabo obnovljivih virov energije. K sodelovanju pri pripravi našega LEK-a pa bomo povabili tudi institucije s področja varovanja okolja in oskrbe z energijo, ki delujejo na državni, predvsem pa na lokalni ravni, ter različne okoljevarstvene interesne skupine.«
pripravljena izhodišča za izdelavo druge faze projekta, pri čemer bodo določene tudi pomembnejše ciljne skupine in težišča dela. V drugi fazi pa bodo pripravljeni ukrepi, programi oziroma projekti za izbrane ciljne skupine in težišča dela, izdelan bo akcijski program in napotki za sistematično izvajanje energetskega koncepta občine,« je pristop naše občine k pripravi LEK-a pojasnila Mihela Brnot Veternik in dodala, da v tem trenutku še ni mogoče oceniti, koliko nas bo izvajanje LEK-a stalo in koliko sredstev bi za to
Pogovor z ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič
Varnost naj bo prvi upnik v stečaju KIK-a
Dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo Vlade RS, se je odzvala Povabilu poslanke Državnega zbora mag. Julijane Bizjak Mlakar in Se v petek, 6. novembra, udeležila zanimivega in zelo dobro obiskanega pogovora o aktualnih obrambno varnostnih vprašanjih v dvorani Matične knjižnice Kamnik.
Zanimiv pogovor z obrambno ministrico je Vodila poslanka DZ mag. Julijana Bizjak •Mlakar.
Kot je uvodoma dejala poslanka Mlakarjeva, je bil pomemben raz-°g za povabilo dr. Jelušičeve po-eg tega, da je trenutno ena redkih ministric za obrambo v Evropi, tudi ajeno vodilo, da gre človek v poli-. 0 zato, da bi naredil kaj dobrega za ljudi. Uvodoma je na vprašanje Jttag. Mlakarjeve, ki je vodila pogo-or, kaj pomeni biti ministrica na °brambnem področju v sedanjih razmerah, poudarila, da je pričako-ala hitrejše učinke svojih posegov tem resorju, vendar je ugotovila, a je državna uprava sistem, ki se e da na hitro popravljati in spre-[”'njati- Ni namreč lahko usklajeva-
''liko različnih interesov na tem Dv ■ .^jU’zat0 ie treba spremembe kot,ati počasi in previdno. Čeprav,
Je dejala voditeljica pogovora,
ministrici izkušenj, teoretičnih in praktičnih, ne manjka, saj je med drugim odslužila vojaški rok s činom poročnika, več let delovala kot pedagog na področju obrambnega usposabljanja na Univerzi v Ljubljani in delovala kot svetovalka za obrambo predsednika SD Boruta Pahorja.
Največji del dobro uro in četrt trajajočega pogovora pa se je sukal okrog vprašanj, povezanih z varnostjo, ki jo ogrožajo nevarne eksplozivne snovi, še vedno skladiščene v Kemijski industriji Kamnik. Še posebej zadeva postaja aktualna, ker je bila te dni sprejeta odločitev, da gre podjetje v stečaj.
Ministrica je orisala zgodovino te problematike od leta 2002, ko je ministrstvo za obrambo sklenilo dogovor s KIK-om za uničenje petih ton starih eksplozivnih materialov in naročena opravila tudi plačalo. Vendar v KIK-u tega niso uničili. Zaradi tega se je ministrstvo odločilo, da navedene snovi odpelje na Češko, kar se je konec oktobra tudi zgodilo. Za uničenje pa je ponovno moralo plačati 135.000 eurov.
V KIK-u pa hranijo še najmanj 20 ton nevarnih snovi, za njihovo odstranitev pa bodo ob nadzoru
ustreznih inšpekcijskih služb morali poskrbeti sami. Ob tem pa je ministrica poudarila tudi vlogo občine, saj so si z dolgoletnim delom v tem podjetju mnogi občani služili kruh.
Župan Tone Smolnikar je pri tem poudaril, da vlada glede lastništva KIK-a trenutno velika zmeda, zato je težko najti pravi naslov za odgovornega v podjetju. KIK tudi občini dolguje okrog 90.000 EUR prispevka za uporabo stavbnega zemljišča. Predlagal je skupen nastop pristojnih ministrstev in občine, da bi ta problem čimprej ustrezno rešili. V razpravi je bilo slišati tudi predloge, da bi v stečajni masi, kamor sodijo tudi zemljišča, prednostno zagotovili tudi sredstva za sanacijo oziroma odstranitev za prebivalce Kamnika nevarnih snovi. Prvi upnik naj bo varnost, so poudarili.
Na kritične pripombe nekaterih udeležencev v zvezi s sodelovanjem pripadnikov slovenske vojske v Afganistanu in na drugih kriznih območjih, je ministrica dejala, da smo kot člani zavezništva soodgovorni za varnost v svetu, saj je Slovenija del sveta. »Če bi se odpovedali temu sodelovanju, potem tudi drugi ne bodo več skrbeli za našo varnost in bomo v tem pogledu ostali osamljeni. Zato ne moremo enostavno reči, hvala, gremo domov...« je koncu poudarila ministrica dr. Jelušičeva.
Franc Svetel)
lahko dobili iz evropskih virov.
Tudi občani lahko veliko prispevamo k URE
LEK bo eden izmed tistih razvojnih dokumentov občine, ki bo pomemben tudi za občane, ne samo za Občino, saj bomo tudi v gospodinjstvih z ukrepi za URE lahko veliko prispevali k nujnemu zmanjšanju porabe energije ter nadomeščanju dosedanjih energentov z obnovljivimi. Tisti, ki spremljate občinske razpise, ste nedvomno že opazili, da Občina Kamnik občane že nekaj let z nepovratnimi sredstvi (subvencijami) spodbuja k izvajanju najrazličnejših ukrepov za URE in izrabo OVE.
Na vprašanje o tem, kje ima naša občina največ možnosti za URE in izrabo OVE, je Brnot Veternikova odgovorila, da je možnosti veliko. »Za redko kateri objekt lahko rečemo, da je energetsko varčen. Obnova starejših stavb v smislu boljše energetske učinkovitosti je kakovostna, če je izvedena celovito, to pa pomeni, da je objekt ustrezno toplotno izoliran, da so stara okna in zunanja vrata zamenjana z energijsko učinkovitimi z nizko toplotno prehodnostjo in da se vgradijo sodobne ogrevalne naprave z visokim toplotnim izkoristkom, ki kot energent v največji možni meri uporabljajo obnovljive vire energije. Zaradi sorazmerno visokih investicijskih stroškov se mnogi lastniki objektov odločijo le za izvedbo enega ukrepa, pri tem pa so jim poleg občinskih na voljo tudi državne finančne spodbude (subvencije in posojila z ugodnejšo obrestno mero), ki jih za tovrstne ukrepe že več let dodeljuje država
(preko Eko sklada),« pravi in do- trike in toplote...) Občina ne daja, da je predvsem na podeželju subvencionira z višjimi zneski, veliko možnosti tudi za uporabo ki bi občane še bolj spodbujali k biomase, aktualna je tudi uporaba tovrstnim naložbam. »V kolikor sončne energije tako za pridobiva- bo v prihodnjih letih v proraču-nje toplote kot tudi elektrike.	nu zagotovljenih bistveno več
Prihodnje leto bo uveden nov prispevek za spodbujanje URE
Med novostmi, ki se slovenskim porabnikom energije obetajo že prihodnje leto, je mag. Janez Kopač, direktor direktorata za energetiko na gospodarskem ministrstvu, na nedavnem posvetu na to temo izpostavil tudi uvedbo dodatnega prispevka, ki ga bomo vsi porabniki energije plačevali kot dodatek k ceni porabljene energije, ta sredstva pa bodo namenjena dobaviteljem energentov, da bodo z njimi spodbujali učinkovitejšo rabo energije (URE).
Če dobavitelji energentov programov za URE ne bodo pripravili, bodo morali sredstva, zbrana s prispevkom, prepustiti Eko skladu, je pojasnil Kopač in dodal, da zaradi te spodbude država od dobaviteljev energentov pričakuje podoben odziv kot smo ga v preteklih letih doživeli na področju čiščenja odpadnih voda, kar je številne občine spodbudilo h gradnji čistilnih naprav. ___________________________
Čeprav Občina za tovrstne sredstev za te namene, se bodo ukrepe vsako leto nameni več lahko subvencionirali tudi dražji sredstev, pa hkrati narašča tudi ukrepi,« pravi sogovornica, število prosilcev, zato dražjih O nastajanju, še zlasti pa o kon-ukrepov (kot so na primer grad-	kretnih projektih, ki bodo sestav-
nja pasivnih hiš, gradnja sončnih ljali naš LEK, bomo v Občanu pi-elektrarn, soproizvodnja elek- šali tudi v prihodnjih mesecih.
AtaMspifii ° Wi (steMMl Mfidggflsgp pDtos
ZBIRANJE ODPADNE EMBALAŽE BO MOŽNO TUDI V POSODAH
Podjetje PUBLICUS, d.o.o., Ljubljana je s ciljem zmanjšanja ostanka komunalnih odpadkov, ki se odložijo na odlagališču, s 1. novembrom 2009 pri objektih individualne gradnje na območju občine Kamnik uvedlo ločeno zbiranje odpadne embalaže po sistemu »od vrat do vrat«. V ta namen so gospodinjstva po pošti prejela rumene vreče za ločeno zbiranje odpadne embalaže, katerih število za posamezno gospodinjstvo zadostuje za obdobje pol leta.
V	rumeno vrečo sodijo: odpadna plastična embalaža (plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, plastični kozarci in lončki, plastične vrečke, plastična folija), odpadna kovinska embalaža (pločevinke živil in pijač, konzerve, kovinska folija), odpadna embalaža iz sestavljenih materialov (tetrapak, embalaža od sokov, mleka, jogurtov) ter
odpadna papirna in kartonska embalaža (manjše škatle od živil, čevljev).
V	rumeno vrečo ni dovoljeno odlagati steklene embalaže ter navaden odpadni papir, kot npr. časopisni papir. Za ločeno zbiranje teh odpadkov so še vedno na voljo ekološki otoki.
V	času od uvedbe novega sistema smo na podjetje prejeli precejšnje število klicev občanov (predvsem s podeželja), da se jim zdi za ločeno zbiranje odpadne embalaže primernejša posoda kot pa rumene vreče. V želji, da bi nov sistem ločevanja odpadkov čimbolj zaživel in bil občanom prijazen, smo se pri podjetju odločili, da bomo željam občanov prisluhnili in vsakemu gospodinjstvu, ki se bo za to odločilo, brezplačno dostavili tipsko posodo. Posode bodo prostornine 240 litrov, v prvi fazi opremljene z ustrezno rumeno nalepko, v nadaljevanju pa jim bomo tudi zamenjali pokrove v rumeno barvo.
Odpadno embalažo bo dovoljeno odlagati v posodo le v razsutem staniu (ne v vrečki) ali pa v tipiziranih rumenih vrečah oodietia Publicus (slednje bodo občani lahko kupili na sedežu Operativnega centra Kamnik, v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole). Odpadne embalaže, ki bo v posodo odložena v katerikoli drugi vreči, ne bomo odpeljali, saj nam je s tem onemogočen nadzor ustreznosti vsebine.
Kdor bi torej želel prejeti posodo za zbiranje odpadne embalaže namesto rumenih vreč, naj to sporoči na telefon 01/723 82 42 ali 01/561 17 10.
Posodo bomo brezplačno dostavili v najkrajšem možnem času.
Hkrati vam sporočamo, da je na tržišču vrsta dodatnih pripomočkov, ki omogočajo lažje ločevanje odpadkov v gospodinjstvu, kot npr.:
•	večprekatni koši za odpadke, ki jih lahko namestimo v kuhinji pod pomivalno korito,
•	žično stojalo za namestitev rumenih vreč,
•	ročna stiskalnica za plastenke.
Vse to je mogoče kupiti v vseh večjih trgovskih centrih, kot so Merkur, Bauhaus, Baumax, Obi.
Za vsa ostala dodatna vprašanja oz. pojasnila v zvezi z novim načinom ravnanja z odpadki smo vam na voljo na tel. 01/723 82 42 ali 01/561 17 10 ter po e-pošti na naslovu info@publicus.si.
S-PUBLICUS
\
popotovanja po svetu	Kamniški Občan >
——^——	h.a    	■
ČUDOVITA POTEPANJA IN DOGODIVŠČINE PO ŠIRNEM SVETU
Nova sezona zanimivih potopisnih predavanj, ki jih organizira Študentski klub Kamnik v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik, je že v polnem razmahu. Sredini večeri v dvorani kamniške in komendske knjižnice so prepleteni z vrsto novih spoznanj, vtisov, kulture, zgodovinskih in naravnih lepot z različnih koncev sveta. Tako smo v tej sezoni že spoznavali čare grške pokrajine, Bližnjega vzhoda in Tibeta.
Skozi zanimivo sedemnajstdnevno popotovanje od Miamija do San Francisca, od Floride do Kalifornije, od nič do sedem tisoč kilometrov, pa nas je pred tednom dni popeljal Jurij Bizjak z Duplice. Čeprav je v življenju še mnogo odprtih destinacij za potovanje, se Jurij, kot pravi,
ne prišteva k tistim popotnikom, ki vsak dan znova z mislimi odplavajo na drugi konec sveta, navsezadnje je bilo to njegovo prvo potovanje na drugo celino. Univerzitetnemu diplomiranemu inženirju geologije sta naravoslovje in tehnika kljub neopravljanju dela znotraj poklica blizu. Blizu mu je tudi glasba in koncertna fotografija, ljubezen do obojega pa združuje s pisanjem, fotografiranjem in urednikovanjem pri spletnem portalu Rockonnet.
Jurija smo povabili, da na popotovanje po vedno zanimivi in raznoliki Ameriki popelje tudi naše bralce. Upam, da boste uživali!
Urednica Saša Mejač
Ameriška barvitost v družbi in naravi
Združene države Amerike nam že zaradi svoje skorajda nepredstavljive razprostranjenosti ponujajo ekstreme vseh vrst, tako v naravi kot v družbi. Že en samcat pogled v velemestu zajame tako Afričana, Indijca kot tipičnega Američana, tako reveža, bogataša kot povprečneža iz srednjega razreda, tako razcapanega pankerja, duhovnika kot bančnega poslovneža. Tudi narava po svoji barvitosti ne zaostaja kaj dosti... Vse to in še več smo skozi sedemnajstdnevno popotovanje opazovali od Miamija do San Francisca, od Floride do Kalifornije, od nič do sedem tisoč kilometrov, na poti pa prečkali še Georgio, Alabamo, Mississippi, Louisiano, Texas, New Mexico, Arizono in Nevado. Popotovanje z avtom oziroma t.i. roadtrip se od klasičnega nekajtedenskega potovanja, kjer ljudi, deželo, kulturo in kulinariko spoznavaš nekoliko bolj podrobno, loči prav v tem, da pri tem vse našteto okusiš le bolj površinsko, tako rekoč s ceste.
Naša prva dežela je bila Florida, točneje njeno največje mesto Miami. Gre za obmorsko mesto, kjer je glavna gospodarska veja turizem, in predstavlja matično pristanišče osmim največjim podjetjem, ki ponujajo križarjenje z luksuznimi ladjami. Na dvodnevnem obisku smo poleg vitalnih delov mesta dobili tudi vpogled v počitniške hiše filmskih, glasbenih in športnih zvezdnikov, ki jim bolj kot potreba po posestvu to imetje narekuje njihov status. Če ne poseduješ nepremičnine na Miami Beachu, te pač ni...
Temačnejša podoba Juga in pestra motelska ponudba
S prečkanjem prve meje in vstopom na nekoliko zakotnejši jug dežele se je začela tudi naša odisejada prenočevanja po filmskih motelih, ki jih je v Združenih državah dobesedno na pretek. Cena prenočišč je tokrat za spremembo v prid obiskovalcu, saj je v povprečni znesek 70 dolarjev, kolikor stane soba za štiri popotnike, všteto še kar nekaj dobrin, ki si jih v ta denar nekako ne bi upali vključiti. Poleg dveh zakonskih postelj smo v sobi našli še televizijski sprejemnik, hladilnik, brezžični dostop do interneta, avtomat za kavo, likalnik, likalno desko, mikrovalovno pečico, v kompleksu smo naleteli celo na bazen in mini fitnes. Po vsem udobju pa smo si zjutraj postregli še z zajtrkom, ki ga največkrat zaužijejo tudi filmski junaki: popečen toast z arašidovim maslom, kosmiči z mlekom ali z javorjevim sirupom preliti vaflji, tudi pomarančni sok smo si natočili iz nekajlitrske plastične kantice. Zajtrka prvakov z ocvrtimi jajci in popečeno slanino žal nismo bili deležni. Posplošeno rečeno so nam Georgia, Alabama in Mississippi ponudili nekoliko temačnejšo sliko ZDA, saj je zaradi kar nekajkrat nižjega BDP-ja na prebivalca kot v drugih zveznih državah tudi okolica bolj zanemarjena, pogosta so nevzdrževana in razpadajoča prikoličarska naselja, med njimi se znajde tudi kak avto odpad... K zaostalosti zagotovo pripomore tudi dejstvo, da je to del ZDA, kjer je bila sužnjelastniška ureditev zaradi ogromnih plantaž bombaža odpravljena šele okrog leta 1865.
V	Louisiani smo pristen ameriški način življenja izkusili na reprezentativnem statističnem vzorcu populacije, in sicer na košarkarski tekmi profesionalne lige NBA. Stereotip o družinski zabavi tipa kruha in iger, kjer je dogajanje na igrišču bolj kot ne stranskega pomena, se je izkazal za resničnega, saj je v nasprotju z evropsko kulturo obiskovanje tovrstnih športnih prireditev v prvi vrsti prehranjevanje s hamburgerji, ocvrtim krompirčkom, mehiškimi tortilijami, mini picami, solatami in vso ostalo »junk« ponudbo, ki jo je v ogromni dvorani v izobilju. Ravnodušnost gledalcev tako v največji meri prekinejo kratki premori, ko organizatorji vsako minuto izkoristijo za šov in zabavo gledalcev, ki lahko sodelujejo v kratkih igrah, izpiljenih do potankosti, in si tako priborijo mobilni telefon, predvajalnik mp3 ali zgolj družinski obrok v najbolj priljubljeni restavraciji s hitro prehrano. Čudoviti svet kulinarike je obiskovalcem ljub tudi na hokejski tekmi lige NHL, ki smo jo kasneje obiskali v Los Angelesu.
Ob imenu mesta New Orleans zibelka jazza ni več prva asociacija, le-to mu je žal vzel orkan Katrina, ki je avgusta leta 2005 prizadel širše območje mesta. Katastrofa ga je postavila na prvo mesto v vse svetovne medije, saj je v njej umrlo 1500 ljudi, uničenih ali poškodovanih je bilo približno 80.000 hiš, v enem letu se je število prebivalcev prepolovilo. Po pričevanju domačinov dobra tri leta pozneje se globoko zarezane rane celijo, grozni spomini počasi bledijo, življenje pa po starih tirnicah teče dalje. Tudi infrastruktura glavnih ulic je domala popolnoma obnovljena, v stanovanjskih soseskah pa je še vedno opaziti zapuščene in z grmičevjem popolnoma obrasle hiše, kjer ljudje niso več prepoznali svojega bivališča. Sicer New Orleans ponuja polno mero zabave predvsem v najbolj znameniti ulici Bourbon Street, kjer so nagneteni nočni jazz in strip klubi, restavracije, trgovine s spominki, brivci, frizerji, woodoo šarlatani..., stoji pa v predelu French Quarter, okrog katerega se je po odkritju mesta leta 1817 začela nadaljnja zazidava. V toplejših mesecih mesto zaživi tudi na prostem, kjer poulični glasbeniki s svojimi nežnimi jazzovskimi toni prebivalcem vsako leto znova na obraz vračajo nasmeh.
Naslednjih nekaj sto kilometrov je zrak zasičil močan vonj po surovi nafti, tako kot se za Texas, najrazvitejšo državo ZDA, tudi spodobi. Na nenaseljenem delu neštete črpalke noč in dan črpajo črno zlato, ki ga Američani potrebujejo za svoj udoben transport v prav nič varčnih avtomobilih. Poleg značilne teksaške arhitekture z lično urejenimi fasadami stavb, lesenimi obcestnimi klopcami in detajlno izrezljanimi reklamnimi tablami vsak pogled zajame tudi tipičen ameriški kami-onet, s katerim bi na naših cestah veljal za bahača, tam pa služi za vsakdanja opravila.
V	državi New Mexico smo obiskali mesto Roswell, okrog katerega se že pol stoletja pletejo najrazličnejše zgodbe, govorice, špekulacije, zarote in ugibanja, kaj se je 7. julija leta 1947 zares dogajalo in ali je resnica res tam nekje zunaj. Gre namreč za najbolj odmevno nesrečo neznanega letečega predmeta v zgodovini, ki je postala pravi popkul-turni fenomen in o kateri vsi vse oz. nihče nič ne ve. Uradna razlaga pravi, da fizični ostanki nesreče pripadajo raziskovalnemu balonu, zagovorniki NLP-jev pa so prepričani, da gre za ostanke neznanega plovila, trdijo celo, da vlada skriva žrtve nesreče. Kakorkoli že, celotna
neraziskana farna mestu pride še kako prav, saj podoba aliena na majicah, skodelicah, obeskih, kapah in magnetih lepo polni proračunsko malho, muzej o NLP-jih in mestne svetilke v obliki alienove glave pa mestu dajejo mistični pridih. Roswell vsako leto gosti tudi NLP festival, kjer se odvijajo razprave o novih dognanjih o človeštvu še vedno neznanih letečih predmetih.
Od vesoljskih skrivnosti smo v Arizoni prešli v naravni park Grand Canyon, ki se razteza 446 km v dolžino, 29 km v širino in 1,6 km v globino, s pomočjo naravnih procesov pa gajev dveh milijardah let oblikovala reka Colorado. Kanjon nudi razgiban teren za treking, ki pa zaradi mikroklimatskega efekta in nepredvidljive klime znotraj kanjona vsako leto zahteva kar nekaj žrtev, vzrok je podcenjevanje terena in dehidracija. V preteklosti so na tem območju svoje zatočišče našla tudi indijanska plemena, nekaj jih tam prebiva še danes. Preživljajo se večinoma s prodajo ročno izdelanih spominkov, sicer pa prav neurejen status in slabe bivanjske razmere severnoameriških Indijancev še dandanes predstavlja rak rano celine.
Razuzdanost Las Vegasa in njegovo popolno nasprotje
Večerna vožnja proti Nevadi oziroma Las Vegasu že lep del poti prej ponuja sij miljonov luči, ki ni prav nič svetniški, saj se mesta drži sloves najbolj pregrešnega mesta v Združenih državah. Na nekaj kilometrih glavnega Las Vegas Boulevarda se namreč v izobilju prepletata igralništvo in prostitucija, svetlobni napisi na vsakem koraku pa še tako skromnega obiskovalca privabijo k pretiranemu potrošništvu. Prepletenost igralnic poskrbi za prostorsko dezorientacijo, brezplačna pijača neomejenih količin pa za zamegljen um igralca, ki še bolj radodarno in brezskrbno odpira denarnico. O kakšnih pravilih oblačenja za obisk igralnic, ki smo ga vajeni na evropskem prostoru, ni govora, sem ter tja se zgodi, da kdo na svoj odmerek igralniškega adrenalina pricaplja iz hotelske sobe kar v kopalnem plašču in copatih. Povsod velja potrošniška mentaliteta mesta, ki kriterije prireja le teži kreditne kartice. Po nekakšnem naključju se na jezu Hoover Dam med Arizono in Nevado celo zamenja časovni pas, ki obiskovalcu Vegasa podari dodatno uro za zapravljanje.
Naravni park Death Valley (Dolina smrti), prostor ekstremov, ki v svoji razprostranosti in pisani lepoti preseneča iz kilometra v kilometer.
Že nekaj deset kilometrov naprej, ko Nevado zamenja Kalifornija, se tudi umetno ustvarjeni raj razvrata prelevi v popolno nasprotje blagodejne tišine, ki jo medse sprejmemo odprtih ust. Vstopimo namreč v Naravni park Death Valley (Dolina smrti), prostor ekstremov, ki v svoji razprostranjenosti in pisani lepoti preseneča iz kilometra v kilometer. Mavrično pisane kamnine zelene in rdeče se prelivajo v svetlejši, rumenkast odtenek, peščene sipine kmalu zamenja slano jezero, ogromne kamninske gmote nemočno postanejo le še po široki ravnini raztreseno kamenje, depresija 86 metrov se počasi, a vztrajno vzpenja na 3368 metrov visok vrh, prelomi in kamninske gube med seboj tekmujejo za lepši vzorec ... Park se razprostira na dobrih
13.000	kvadratnih kilometrih in čeprav območje velja za najbolj suho
MLEKO MAT
v KAMNIKU
na Ljubljanski cesti 5 d (nekdanja prodajalna Noč in dan)
Mleko z visokogorske kmetije pri Boltetovih
(Filip Žibert) z Malega Rakitovca boste lahko kupovali od sobote,
28. novembra.
Texas v podobi, kot smo je sicer vajeni iz filmov. Poleg značilne teksaške 1 arhitekture z lično urejenimi fasadami stavb, lesenimi obcestnimi klop- 1 cami in detajlno izrezljanimi reklamnimi tablami vsak pogled zajame ' tudi tipičen ameriški kamionet, s katerim bi na naših cestah veljal za bahača, tam pa služi za vsakdanja opravila.
in vroče v Severni Ameriki, je izrednega pomena za favno in floro. V njem namreč uspeva več kot tisoč vrst rastlin, zatočišče pa nudi prek štiristo vrstam najrazličnejših živali, tako sesalcem, pticam, kuščarjem, dvoživkam kot ribam.
Venice Beach
Tudi okrožje Venice Beach na zahodnem delu Los Angelesa nas j je presenečalo iz metra v meter, saj je bilo to v preteklosti zatočišče | t.i. beat generacije, ki je zavračala sredinske družbene norme in raje eksperimentirala z drogami, homoseksualnostjo in vzhodnjaškimi religijami. Na tem območju se prizori pojavljajo še danes, saj na obmorski aveniji naletiš na pisano družbo umetnikov, prodajalcev umetnin, pouličnih glasbenikov, zabavljačev in ostalih performerjev, med katere se spretno infiltrirajo brezdelneži, postopači, pozerji in novodobni hipiji. S poziranjem pred fotografskim objektivom si zaslužijo kak dolar in tako preživijo iz ure v uro in iz dneva v dan. V vročem poletju je območje popularna turistična destinacija; kilometri peščenih plaž namreč poleg osvežujočega Pacifika ponujajo tudi pravi raj za športne aktivnosti, saj so košarkarska, teniška in odbojkarska igrišča na dosegu roke, lično pod palmami so urejeni sprehajalni in kolesarski poligoni, najbolj samozavestni pa lahko svoje telesne čare po filmsko razkazujejo tudi v fitnesu in aerobiki na prostem.
Na zadnjih 700 km poti so nas kratkočasili dolgočasni in lenobni morski levi, ki so se ob obali Pacifika nastavljali vročim sončnim žarkom, pogled nanje pa so dopolnjevali fotogenično zasajeni kalifornijski vinogradi. Tudi znameniti most Golden gate sev vsej svoji veličini fotogenično razpenja med dva dela mesta, že od njegove gradnje leta 1937 pa velja za simbol mesta. Ta naziv pripada tudi strmim ulicam ter gor in dol drsečim tramvajem. Vse našteto pa opisuje našo zadnjo destinacijo, mesto San Francisco, ki kljub lanskoletnemu sprejetju in takojšnji prepovedi porok med istospolno usmerjenimi pari velja za najbolj liberalno mesto Združenih držav.
Kljub nešteto prepovedim in opozorilom, s pomočjo katerih Američani prav nič ne prepuščajo naključju, smo nekoliko paradoksalno vseeno dobili občutek o svobodni deželi. Table o omejitvi hitrosti in o plavanju na lastno odgovornost smo videli že vsi povsod. Kaj pa opozorilo, da si je po opravljeni potrebi potrebno umiti roke? Pri nas morda v vrtcih, v ZDA pač na domala vsaki toaleti. Ja, tudi take malenkosti ti v Ameriki lahko polepšajo dan...	JURIJ BIZJAK
NOVEMBER/ DECEMBER
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
sobota, 21. november 10h - Sobotna otroška matineja Mini teater, Ljubljana
Po angleški ljudski pravljici: TRIJE PRAŠIČKI lutkovna predstava
sobota, 21. november 20h - MESTNI KINO DOMŽALE
SLOVENKA (2009)
režija: Damjan Kozole, drama
23., 24., 25. in 26. november 20h SNG Drama, Ljubljana Thomas Bernhard: MOČ NAVADE drama, režija: Janusz Kiča
sobota, 5. december 10h - Sobotna otroška matineja Rozinteater
Andrej Rozman Roza: BALON VELIKON lutkovna predstava
četrtek, 10. december 20h Glej / Dejmo stisnt teater Po romanu Gorana Vojnoviča: ČEFURJI RAUSI monokomedija
sreda, 16. december 20h ROBIN BROWN & THE TRIUMPHANT DELEGATION
koncert gospela in črnske duhovne glasbe
torek, 22. december 20h - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v galeriji: NIKA VIPOTNIK “Billie Holiday - Lady sings the blues”
Nika Vipotnik (vokal), Blaž Jurjevčič (klavir)
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, 722 50 50 www.kd-domzale.si
2. mlekomat ob 13 uri
Bakovnik, v bližini pošte
3. mlekomat ob 15 uri
Medvedova ulica,
v bližini gostišča Cesar
Ob otvoritvi
1L mleka
PUSTOLOVŠČINE PIKA POKE
Popotovanje s kombijem-avto-domom Volkswagen s častitiljivo letnico 1962 spreminja dopust v nepozabne dogodivščine. Resnikovi pravijo, da je njihov dopust Vedno priredba filma ‘Ko to tamo pjeva’ v najboljši izvedbi.
Pogosto sanjamo o norih dogodivščinah na dopustu. Potujemo s prstom po zemljevidu ali goreče beremo potopisne zapise v raznovrstnih revijah. In le malokdaj se odpravimo na resnično potovalno raziskovanje. Modrost pravi, da je pomembna pot, ne cilj. Je res tako?
Naturalizirana Kamničana Lili in Boštjan s hčerko Dašo so navdušeni popotniki, ki vsak prosti trenutek posvetijo raziskovanju sveta. Do usodnega srečanja s Pika Poko na vse možne načine, od takrat naprej najpogosteje z njo. Boštjan je nekega dne spomladi lanskega leta po naključju pri brskanju po internetu naletel na zanimiv oglas. Morda pa le ni bilo čisto po naključju. V oglasu je bil predstavljen star kombi znamke Volkswagen (VW T2 1969), predelan v ličen in majhen avtodom. Ljubezen na prvi pogled pri Vseh članih družine. Cena je bila sprva previsoka, želja pa vedno večja. Oglas se je pojavil in izginil, spet pojavil in izginil, dokler se ni tistega junijskega dne spet pojavil, tokrat z nižjo ceno. Boštjan je poklical lastnika v Kranj, Lili v službo in že so drveli na ogled. Lili je bila na poti še skeptična in polna pomislekov, da je cena še vedno previsoka, a v trenutku, ko so zagledali Pika Poko, je bila takoj njihova. V bliskoviti akciji so jo takoj kupili in že risali potovalni načrt za naslednji dopust. Portugalska.
Prvi resnejši pregled pri mehaniku jih je malce prizemljil. Kombi, star 40 let, je kljub neverjetni simpatičnosti skrival kar nekaj lepotnih napak, ki so jih sčasoma začeli odpravljati. In sprva začeli delati izlete le po Sloveniji, Portugalsko pa so osvojili z drugim, Udobnejšim družinskim avtom. -Nakup starega avtodoma je družni Resnik spremenil življenje. Pika Poka je postala nov družinski član, včlanili so se v klub hroščarjev oldtimerjev, kjer so spoznali mnogo novih prijateljev, Boštjan se je naučil ‘šraufat’ avto, lotila pa se jih je tudi zbirateljska žilica miniaturnih modelov Pika Poke. Piko Poko so poimenovali sami, saj je prejšnji lastnik predelal avto zunaj in znotraj v prijetno rdeče belo kombinacijo. Kamorkoli Pika Poka prileti, povsod zbudi neverjetno pozornost. In ta pozornost porodi nova poznanstva, nova prijateljstva, nove dogodivščine.
Letošnji dopust, predviden 950 kilometrov, se je spremenil v pravo popotovanje, dolgo 1650 kilometrov! Že pred odhodom je [•tlela Pika Poka nekaj težav, saj je Bila zelo žejna in je porabila kar ^9,5 litrov na 100 kilometrov. Po delovnem vikendu je bila težava llspešno odpravljena in Pika Poka Je Zahtevala le še 12 litrov na 100 kilometrov. Letošnja pot naj bi družino preko Hrvaške in Srbije godila do Makedonije in nazaj. Žabjek dopusta se je začel veselo, a že na meji je sledila streznitev, Sai je glava družine pozabil, da je Potreben potni list za prehod srbske meje. Po kratkem razmisleku, kako naprej, so se odločili, da Potujejo proti Makedoniji preko Madžarske, Romunije in Bolgarije kljub nejevernemu odkimavanju glave hrvaškega carinika. Zakaj, le družini Resnik postalo jasno Sele v okolici Temišvarja, kjer )e cesta zelo uničena in pravo cestno gradbišče v Evropi. Cesta
grozna, luknjasta, Pika Poka se lahko vozi le še 20, največ 30 kilometrov na uro. Vendar je tudi to del potovanja. Ko postane cilj tvoja pot. V počasni vožnji, tudi v hrib gre Pika Poka denimo le
Pika Poka redno služi tudi kot poletno prevozno sredstvo za otroke proti morju in Lilijin nečak je letos zatrdil, da je bil najlepši počitniški dogodek ravno vožnja s Pika Poko proti morju.
JESENSKI OKUSI SLOVENSKEGA PODEŽELJA
20 do 30 km na uro, postaja svet drugačen, bolj opazen. Namesto manj časa kar naenkrat postane veliko časa, časa za pogovor, opazovanje, mirno druženje, ko se
Občasno pa zapelje tudi poročni par v svež zakonski stan. Želje Pika Poke? Čim več nepozabnih kilometrov še dolgo časa.
BOJANA KLEMENC
Pika Poka zapelje tudi v svež zakonski stan.
V okviru projekta »Okusi slovenskega podeželja«, ki ga delno financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, je Turistično društvo Kamn'k v oktobru in novembru pripravilo dve zanimivi delavnici. Prva je bila posvečena predelavi mleka, druga pa Martinovanju. V sklopu projekta nas do konca leta čaka še en dogodek in sicer 20. decembra, ko bomo izvedeli vse o kruhu.
V začetku oktobra nam je o predelavi mleka na kmetiji pripovedovala Iris Golob z biodinamične kmetije Pr' Vodiškarju iz Nevelj. Skupaj z možem pridelujeta hrano na naraven način, brez umetnih sredstev, izdelke pa tržita pod blagovno znamko Biodar, ki jih lahko kupite kar na njihovi kmetiji. V Budnarjevi muzejski hiši nam je postregla tudi z njihovimi izdelki: poskusili smo sirotko, kislo mleko, slasten skutin namaz in sirov štrukelj.
Sirarstvo je glavna dejavnost kmetije Pr' Gabršk iz Češnjic v Tuhinju. Helena Kropivšek nam je z veseljem predstavila dobrote: sirotko, jogurt, mladi in poltrdi sir, kar lahko kupite vsak torek in soboto na kamniški tržnici. Prav posebne sirčke, trniče, ki so značilni za Veliko planino, nam je predstavila Rezka Mali iz Godiča, dolgoletna pastirica. Dva trniča (torej v paru) je Rezka podarila Budnarjevi muzejski hiši, katera z veseljem pokažemo obiskovalcem domačije.
Čaščenje sv. Martina je sicer bolj običaj v vinorodnih krajih, vendar smo se v Turističnem društvu Kamn'k vseeno odločili, da na Martinovo nedeljo pripravimo poseben dogodek. Medse smo povabili vrhunska vinarja iz dveh slovenskih vinorodnih območij. Iz Brestovice na Krasu se je s svojimi večkrat nagrajenimi vini predstavil gospod Dušah Rebula, ki nas je med drugim povabil tudi v njihovo osmico. Kot posebni gost iz Brestovice je prišel Jurij Smerdelj, predsednik Turističnega društva Brest, in obljubili smo mu, da se drugo leto srečamo na Krasu. Iz dežele cvička se je predstavil gospod Andraž Rumpret iz Šentjerneja. Doma ima kmetijo Karlovček in se poleg vinarstva ukvarjajo s sadjarstvom. Največ pridelajo prvovrstnega cvička.
Obiskovalce smo pogostili z Martinovimi dobrotami, raco in rdečim zeljem. Za sladico smo si postregli s krofi gospe Ivanke Brodar, ki so se za ta jesenski pust (tako naj bi se po ljudskem izročili imenovalo Martinovo) še kako prilegli. »Tako praznovanje, kot ste ga pripravili v Budnarjevi muzejski hiši je še kako dobrodošlo tudi iz vidika stroke, etnologije«, nam je na koncu predavanja o Martinovanju na slovenskem priznala Alenka Lamovšek, upraviteljica Jurjeve domačije v Trebnjem.
Alenka Hribar, Turistično društvo Kamn‘k
stres in hitenje vsakdanjika spremeni v meditativno družinsko sobivanje. Ko vsak še tako neverjeten problem najde preprosto rešitev. Ko še tako hitro srečanje in bežno poznanstvo spremeni občutenje in videnje sveta. Sredi noči te gostijo gostoljubni domačini na svojem domu samo zato, ker jim je všeč avto in ker spoštujejo in občudujejo tvoj odnos do življenja. Kamorkoli prideš, te domačini sprejmejo odprtih rok in za trenutek postaneš del njihovega vsakdana. To so dogodivščine, ki spreminjajo dopust v nepozabne momente. Boštjan in Lili pravita, da je njihov dopust vedno priredba filma ‘Ko to tamo pjeva’ v najboljši izvedbi. Letos je Pika Poka prevozila pol Balkana, z družino spoznavala še ne preveč turistične dele Evrope, kjer so stiki v odročnejši vaseh še vedno dovolj pristni.
Družina Resnik je že petnajsta lastnica Pika Poke. Na prvem srečanju pri znanem mehaniku v Kamniku, jo je takoj prepoznal, saj jo je že imel v svojih rokah, ko je bila pred leti v lasti Kamni-čanke, ki pa se je odselila v ZDA. Lili poudarja, da si nadvse želijo izvedeti celotno zgodovino njihovega avtodoma, kje vse je že potoval in kaj je doživel. Boštjan si želi, da bi Pika Poka zdržala do njune upokojitve in bila njuna spremljevalka na poti v zlatih letih, pri čemer ne gre pozabiti, da je Pika Poka najstarejši član celotne družine. Boštjan si želi, da bi tudi čez 30 let pri vožnji imel ogromno časa za opazovanje narave, fotografiranje, razmišljanje o poti in opazovanje delovanja Pika Poke, nežnejši spol pa bi ga zbadal z opazkami, če se bodo sploh kam kdaj premaknili. Lili doda, da kljub oboževanju Pika Poke občasno pomisli, kako bolj priročno in udobno bi bilo imeti pravi sodobni avtodom, vendar bi bilo zagotovo potovanje manj zanimivo in šarmantno.
MARTINOVO SKOZI OČI KAMNIČANOV
Sv. Martin je zavetnik vina in vinarjev in na njegov god, 11. novembra, se mošt spremeni v vino. Tradicionalna Martinova pojedina je sestavljena iz pečene gosi ali race, zelja, mlincev, poleg pa sodi tudi kapljica rujnega. Ponekod so temu prazniku rekli tudi »jesenski pust«. Praznovanje Martinovega oz. Martinove pojedine so postale bolj popularne v zadnjih desetletjih in danes verjetno sodi med najbolj priljubljena praznovanja.
In kaj o praznovanju sv. Martina pravijo Kamničani?
Rafaela Šalja, zaposlena v kuhinji občinske stavbe: »Včasih smo s prijatelji martinovali, danes pa je šel vsak malo po svoje in praznova-•Tjf	nje smo sedaj
f	prestavili v
družinski krog M	in nedeljo po
3,5	& :	11. novembru
pripravimo Martinovo kosilo z gosko, mlinci, zeljem in kozarcem vina. Menim,
da je praznovanje sv. Martina danes skomercializirano in preveč razvlečeno, saj se martinuje eno soboto pred in še eno po Martinu.«
Benedikt Pančur, upokojenec in popotnik, rojen v Vrhpoljah pri Kamniku, sedaj pa že 7 let živi na Tenerifih: »Sam ne martinujem, vem pa, da je to pra^zrov^
etnološkega vidika in bilo je super. Meni, da ima Martinovanje predvsem namen druženja s prijatelji, spoznavanja novih ljudi.«
Barbara in Andraž Hubad, mlada zakonca v veselem pričakovanju prvorojenca, iz Kamnika: »Martinovega ne praznujeva. Letos pa sva vseeno pripravila Martinovo večerjo soboto pred godom in po-
vabila sestro in njenega fanta,« je dejala Barbara, Andraž pa je dodal: »Verjetno se peke in kuhe ne bi lotila, če v trgovini ne bi videla
reklame, tako da je verjetno praznik res postal tudi precej komercialen. Glavni namen naše večerje pa je bilo druženje.«
Miha Tajnšek, Kamnik: »Z ženo praznujeva Martinovega. Kak kozarček vina pa si lahko privoščiš ob kosilu tudi če ni Martina. Menim, da je to družinski praznik, danes pa se mi zdi velik problem tudi veliko alkoholiziranih voznikov na cestah, še posebej ob tem prazniku.«
Nina Klisarič
Vse najboCjše!
V Buču na hribčku zgradila sva si hišico, v njej živiva srečno sama, večkrat pa kam odpotujeva.
Jožetu Jakšiču za 81. rojstni dan želim obilo zdravja in še veliko lepih skupnih trenutkov.
pjegova Joži Rant
kmetija Jamšek - Sveže domače mleko
moo KAMNIŠKIH PLANIN
NOVO
3 x MLEKOMM
Mlekomati tudi v Kamniku
Otvoritev v soboto, 28.11.2009 1. mlekomat ob 11 uri
na Steletovi ulici
rvr\	/•antfii
Dober tek!
Odlična hrana, kosila že od 5,50 Eur dalje.
"	--r ■f"—1

4 N


“oka med svojimi prijatelji hroščarji.
T +386 1 830 31 00 F +386 1 830 3123 E mfo@hotelkamirik.si www.hotelkamnik.si
_ 11
m hotel**** Malograjski dvor
t Imce /<$80
10 19 november2009	KULTURA - ZANIMIVOSTI
IZZA ODRA
Izza odra pride Bog!
Zveza kulturnih domov regionalnega pomena, katere stalni član je Dom kulture Kamnik postal konec prejšnje sezone, je dokaz, da so tovrstne zgradbe izrednega pomena za slovenski kulturni prostor, predvsem pa za same prebivalce mest.
Poglejmo recimo naš ljubi DKK katerokoli popoldne: starševska logistična služba redno dostavlja mlade muzikante v glasbeno šolo, kjer že ob vhodu pridejo v stik z zelo aktivno kamniško subkulturo, ki zelo aktivno počiva po zahtevnih aktivnostih v kletnih ateljejih in le vprašanje časa je, kdaj se bosta oba svetova pomešala v svojevrstno kamniško glasbeno pogruntavščino. Če že ne v novi Regrat, pa vsaj v Tavžentrožo ali kako drugo avtohtono travico. Poglejmo v zgornje nadstropje: tam plešejo male baletkice, za njimi pa odločni folkloristi, pomožne prostore pa zavzamejo vodilni kamniški pevski sestavi in Društvo anonimnih kadilcev. Alpinisti na podstrešju, pa še mažoretke, breakdancerji, v zadnjem času v veliki dvorani tudi legendarni Rudolfi.
Prav ti so krivi, da je bila ta petek dvorana polna sošolcev, staršev, prijateljev plus dve mentorici, dve ravnateljici in en podžupan - recept, ki vliva optimizem, čeprav nismo na koncu postregli niti s sokom. Morda je prav to eden od razlogov, da naša vesoljska ladja s staro rusko tehnologijo ne zleti v višave kljub dobremu programu, dobremu vodstvu, pestrim dejavnostim, množici povezav in še in še. Manjka nam glamurja. Fensijade. Nismo in. Tudi Priden možic Goran le redko obleče celo obleko, recimo a la Ptičar, hostese, hvala bogu, niso blond in kdaj naderejo kakega okajenega pomembneža, v dvorani piha, je premrzlo ali pa prevroče. Nimamo kavice, niti čaja. Obiskovalci pridejo, zdrvijo v dvorano, se tam večinoma res dobro imajo in potem juriš v mesto še nekaj popit. Ekipa zaklene, prižge alarm in gre domov. Tukaj se da narediti še marsikaj in leto, ki prihaja, bo odlična priložnost za to.
Sicer pa sta konec novembra in december prepredena z dogodki, tako v DKK kot drugod. Plaža se bo okovala v led in sredi mesta bo ponovno zraslo kraljestvo ledene kraljice. Stara mestna knjižnica bo za tri dni oživela in v mesto skupaj s šutenskim Kulturnim dvoriščem Evrope pritegnila nove obiskovalce. In da, res je, konec decembra v Kamnik pride tudi Bog.
GORAN ZAVRŠNIK
IZ KOTLOVNICE
V Kotlovnici se vedno dogaja kaj, s čimer popestrimo in ogrejemo hladne novembrske dni. Za nami je brucovanje, ki smo ga pripravili s sopro-ducentoma Študentskim klubom Kamnik in Mladinskim svetom Kamnik. Novopečeni bruci, pa tudi vsi ostali, željni zabave, so se do vratu znašli v peni, zabavali pa sojih tudi DJ Killac, Maco in Collegiumove animatorke. Nekaj utrinkov si lahko ogledate med posnetki na strani spletne televizije koTV (www.kotv.si). Odpravili smo se tudi v Indijo, natančneje v pokrajino Rajastan - deželo kraljev. Potopisno predavanje je pripravil Aleš Senožet-nik, član Foto kluba Kamnik.
Glasbeno popotovanje pa so nam pripravili uveljavljeni slovenski mladi glasbeniki - Jan Gregorka, Tadej Košir in Anže Žurbi. Na večeru Fusion Night Flight, ki ga pripravljamo s Študentskim klubom Kamnik, so bili obiskovalci deležni »fusion« izkušnje in pozitivnih vibracij. Še en fusion večer nas čaka že v petek, 4. decembra, tokrat v postavi Jan Gregorka,
Miloš Rebula in Anže Žurbi. Še prej, v soboto, 28. novembra, pa se pri nas oglasijo kranjski rokerji The Tide, ki bodo predstavili svoj nov videospot. Za več informacij, foto in video utrinke od klikajte na našo spletno stran www.kotlovnica.si. Napovedujemo tudi Mestovanje, festival, ki bo konec decembra oživil dogajanje v Kamniku, več o tem pa v prihodnjih številkah.
Tjaša Petročnik, MC Kotlovnica
Lutke v Domu kulture Kamnik pripravljajo mjuzikl!
Lutkovna dejavnost že od nekdaj spada med deficitarna ustvarjalna področja v Kamniku. Edine svetle izjeme so vzgojiteljice v vrtcih. Letos smo se v Kulturnem društvu na pobudo Anje Pibernik in ob pomoči MC Kotlovnica ter vodstva kamniških vrtcev odločili, da za vzgojiteljice pripravimo ustvarjalno delavnico pod vodstvom izkušenega lutkovnega ustvarjalca Boštjana Štormana.
Prvi izdelek, upam, da nove lutkovne skupine, bodo tako imenovane mimične lutke, ki jih bodo udeleženke delavnice predstavile na zaključni produkciji v obliki malega mjuzikla to soboto, 21. novembra. Prepričani smo, da je to pomemben korak v razvoju modernega lutkarstva na Kamniškem.
GORAN ZAVRŠNIK
Odkritje spominske plošče priznanemu jezikoslovcu dr. Milanu Grošlju
Na hotelu Malograjski dvor je	ga je leta 1958 izvolila za dopisne-
vgrajena spominska plošča dr. ga člana, leta 1977 pa je sprejel še Milanu Grošlju, priznanemu slo- redno članstvo, venskemu klasičnemu filologu, Prav profesor Grošelj je v času jezikoslovcu, pokojnemu članu svojega delovanja kot dolgoletni Slovenske akademije znanosti in	predstojnik Oddelka za klasično fi-
umetnosti ter profesorju Filozof- lologijo odločilno oblikoval ta štu-ske fakultete v Ljubljani. Ploščo dij na ljubljanski Filozofski fakul-
Odkritje spominske plošče na pročelju Hotela Malograjski dvor.
na njegovi rojstni hiši v Kamniku (rojen je bil leta 1902, sedanjemu hotelu Malograjski dvor, sta postavila Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, slovesno pa je bila odkrita v soboto, 24. oktobra.
Svečanemu odkritju je v prostorih hotela sledil enodnevni znanstveni simpozij z naslovom Grčija skozi rimske oči v dobi cesarstva, ki so ga pripravili DAHŠ, Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, z njim pa so obeležili 30-letnico smrti dr. Milana Grošlja.
Prof. dr. Milan Grošelj (1902-1979), klasični filolog in akademik, se je rodil 19. septembra 1902 v Kamniku, kjer je živel do konca osnovnega šolanja. Nato je odšel na gimnazijo v Ljubljano in leta 1920 vpisal študij klasične filologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po diplomi leta 1925 se je s štipendijo ljubljanske univerze eno leto izpopolnjeval v Parizu pri vodilnih jezikoslovcih tistega časa. Med nekajletnim službovanjem na gimnazijah v Makedoniji, Srbiji in Sloveniji je sam ali s sodelavci pripravil obsežno komentirane šolske izdaje latinskih avtorjev, ki so bili na programu v gimnaziji (Salustija, Cicerona, Ovidija, Plinija mlajšega, Tacita, Horacija) - še danes edine, ki so dijakom in študentom latinščine na voljo v slovenščini. Leta 1934 je dosegel doktorat z disertacijo »Iz sintakse latinskega genitiva in dativa« in od leta 1936 do 1940 poleg polne zaposlitve na gimnaziji honorarno predaval na fakulteti, dokler ni bil leta 1940 redno nastavljen kot docent. Leta 1945 je postal izredni profesor in leta 1950 redni. SAZU
teti in ga dvignil na visoko raven. Njegovi učenci in študentje še danes poudarjajo bogastvo, dožive-tost in zavidljivo strokovno raven njegovih predavanj in seminarjev, nič manj pa tudi njegovo osebno zavzetost za slušatelje. Iz njegove šole so izšli vodilni slovenski klasični filologi, akademik prof. dr. Kajetan Gantar, akademik prof. dr. Primož Simoniti in prof. dr. Erika Mihevc-Gabrovec. Pri znanstvenem delu se je posvečal pestri paleti etimoloških, oblikoslovnih, leksikalnih, besedotvornih, skladenjskih in slogovnih študij, ne le na področju latinščine in grščine, ampak tudi drugih indoevropskih jezikov. Razprave iz njegove najljubše tematike, jezikoslovja, prinašajo med drugim približno 460 etimologij, od katerih so številne našle mesto v pomembnih domačih in tujih slovarjih (denimo v Friskovem Grškem etimološkem slovarju). Njegove slogovne študije in interpretacije latinskih avtorjev, denimo Horacija, pričajo tudi o pretanjenem dojemanju izraznih možnosti v jeziku na besedni, stavčni in besedilni ravni.
V svoji skrbi za znanstveni tisk in druge oblike znanstvenega delovanja je bil med ustanovitelji-in dolgoletnimi uredniki ugledne znanstvene revije Linguistica, ki izhaja na Filozofski fakulteti, in Žive antike v Skopju. Bil je sourednik dveh Zbornikov Filozofske fakultete (1950,1955) in eden od buditeljev Lingvističnega krožka na fakulteti, ki ima redna srečanja še danes. Dejaven je bil tudi mednarodno, saj je bil ustanovni član in nato član širšega odbora obnovljene Indogermanische Gesell-schaft, najpomembnejše svetovne organizacije jezikoslovcev.
SAŠA MEJAČ
Ambrožič, Žurga, Japelj in leposlovje za 780-letnico Kamnika
Prireditve, ki jih je letos pripravilo Društvo sv. Jakoba in jih še bo, so posvečene 780-letnici Kamnika. Letošnji cikel predavanj je imel namreč naslov Pomembni Kamničani. Društvo pa bo leto zaključilo z literarnim večerom Kamnik v leposlovju 20. novembra in Simpozijem o Juriju Japlju 3- in 4. decembra. Večer Kamnik v leposlovju pripravlja prof. Ivanka Učakar. Besedila pa bodo ob kitarski spremljavi Matica Smolnikarja interpretirali Tone Ptičar, Anže Slana in Ana Nuša Gregorič.
V jesenskem obdobju smo predstavili Vida Ambrožiča, pisatelja in pesnika ter kronista svojega časa, sicer Kamničana po njegovem po-sinovljencu Gordanu Ambrožiču. O Vidu Ambrožiču sta spregovorila Maja Mišmaš, ki je o njem napisala diplomsko nalogo, in novinar Matjaž Brojan. Gordan Ambrožič pa je z branjem Ambrožičevih besedil predstavil svojega krušnega očeta kot človeka, ki je svoje videnje časa in ljudi, zlasti v drugi svetovni vojni, najpogosteje izpovedoval v pesniški obliki. Njegove pesmi imajo veliko pričevanjsko vrednost.
Oktobrski večer je bil namenjen p. Janezu Žurgi (1885-1969), frančiškanu, geologu, kronistu in rezbarju, ki je večkrat bival v Frančiškanskem samostanu v Kamniku, vendar samo zadnjih let 13 svojega življenja strnjeno. Tu je tudi umrl. Janeza Žurgo so predstavili: teolog Ignac Naver-nik, njegova sorodnica, tudi geologinja, dr. Mirijam Vrabec, geolog dr. Rajko Pavlovec in znani rezbar arhitekt Marijan Vodnik.
Janez Žurga je končal teologijo in bil posvečen pred 1. svetovno vojno. Med njo je bil vojni kurat. Po vojni je leta 1925 diplomiral iz naravoslovja na ljubljanski univerzi. Od 1926 je bil asistent na inštitutu za mineralogijo, petrografijo in nauk o stojiščih na Tehnični fakulteti v Ljubljani, vendar je bil leta 1945, verjetno zaradi svojega prvega poklica, upokojen.
Ignac Navernik je poudaril, da je bil Žurga po svojem bistvu nadaljevalec idej sv. Frančiška: skromen, dObrovoljen, deloven, človek reda in vsestransko nadarjen. Ob teologiji so ga zanimale narava, umetnost in
mistika. To zadnje je bito v njegovem času manj cenjeno kot danes. Prav Žurga je bil prvi, ki je izdal knjigo o čudodelniku Juriju Humarju. Kot duhovnik je služboval v različnih krajih Slovenije.
Dr. Vrabčeva p. Žurge ni poznala, saj se je rodila po njegovi smrti. Prikazala ga je, kako živi v spominih njihove družine, zlasti njene babice in očeta. Patra, ki jih je, ko je bil v Kamniku, pogosto obiskal, so imenovali »striček«. Že to pove, da so ga imeli radi zaradi prijetne nevsiljivosti in skromnosti. Edina tema, o kateri ni želel govoriti, je bila politika.
Dr. Pavlovec je spregovoril o Žurgi kot pomembnem slovenskem geologu. Izdelal je preko sto izvedenskih poročil za projektiranje hidroelektrarn, rudnikov, mostov in cest, sodeloval pri sanacijah plazovitih terenov. Raziskoval je nekatere toplice. Napisal je razpravo Starost granita na Pohorju, prevedel knjigo A. Fersmana Iz življenja kamnov, ki pa jo je dopolnil z opombami o najdiščih rudnin v južni Sloveniji in z mnogimi slikami kamnin iz naših krajev. Geologi dr. Vrabčeva, dr. Pavlovec in predstojnik Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Marko Vrabec so v razpravi poudarili, da je bito marsikatero Žurgovo odkritje s sodobnimi raziskovalnimi sredstvi potrjeno kot pravilno.
O Žurgi rezbarju je spregovoril inž. Marijan Vodnik. Žurga mu je kot fantu podaril rezbarski nožič in ga vpeljal v rezbarjenje. Ta nožič ga spremlja vse življenje. Žurga je svoja dela podarjal, nikoli prodajal. Žur-gova rezbarska dela (zlasti novomašni križi) so se na žalost večinoma porazgubila. Če bi hoteli njegovo rezbarsko delo oceniti, bi morali najprej popisati, kje so zdaj križi, reliefi in drugi izdelki.
K popolnejši podobi Žurgovega rezbarstva je prispeval slikar Bogdan Potnik, ki ima dva lesena reliefa, ki ju je dobil od svoje mame. Udeležencem večera je podaril razglednice z Žurgovima reliefoma, za kar se mu lepo zahvaljujemo.
Marjeta Humar
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
JSKD - OBMOČNA IZPOSTAVA KAMNIK
tel.: 01/831 98 30	r
oi.kamnik@iskd.si
Galerija Veronika. Kamnik	3
90 LET DKD SOLIDARNOST KAMNIK	J
Petek. 20. novembra, ob 18. uri	s
ODPRTJE RAZSTAVE O DELOVANJU DKD SOLIDARNOST KAMNIK s
Razstava bo na ogled do 30. novembra; vsak dan od 10. do 12. in od I 1 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure	5
Petek. 27. novembra, ob 19. uri
SLAVNOSTNI KONCERT ob 90-letnici DKD Solidarnost Kamnik
Nastopata otroška zbora Cicibani in Vrabčki, zborovodkinja Marinka j Aparnik, ter ŽePZ in MoPZ Solidarnost pod vodstvom Marka Tirana. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni!
KULTURNO DRUŠTVO TUHINJ
Laze 4a, 1219 Laze v Tuhinju uprizarja komedijo
AVDICIJA
avtorja Branka Duriča - Dura - v petek. 20. 11.2009 ob 19.30 v Kulturnem domu Šmartno Vstopnina: enotna cena 5 evrov
ter:
v soboto. 21. 11. 2009 ob 19.30 v Kulturnem domu Šmarca Vstopnina: enotna cena 5 evrov Vljudno vabljeni!
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
http://www.kam.sik.si
Četrtek. 19. 11.. ob 19. uri. Malograjski dvor:
Srečanja, pogovori o knjigah: OSKAR IN GOSPA V ROŽNATEM.
Zgodba o neozdravljivo bolnem dečku, ki ga obiskuje gospa v rožnatem, prostovoljka. Le ona se zmore z njim pogovarjati o bližajoči se smrti. Kako se na smrt lahko pripravi deček z levkemijo? In kako profesor, obkrožen s študenti? Vodi: Ivanka Učakar
Nedelja. 22. 11.. od 14. do 16. ure. Budnarieva hiša Veronika z Malega gradu: kamniške povedke in pravljice. Predstavitev nove izdaje knjige, ki jo je ob svoji 60-letnici izdala' Matična knjižnica Kamnik. Odprtje razstave ilustracij knjige Veronika z Malega gradu Kostje Gatnika.
Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita:
Kje: Matična knjižnica Kamnik Kdaj: sreda, 25. november, ob 19.30
Kdo: Senad Osmanaj
Kaj: OD FLORESA DO BALIJA; POT V PODZEMLJE Četrtek. 26. 11.. ob 19. uri, knjižnica Komenda:
Srečanja, pogovori o knjigah : OČARLJIVI SKUPINSKI SAMOMOR. Podali se bomo na knjižno pot skupine potencialnih samomorilcev, katero na humoren način prikazuje knjiga Arta Pasasilinna Očarljivi skupinski samomor. Le kako se zaključi takšno potovanje? vodi: Tadeja Rode Teran
Sreda. 2. 12.. ob 19. uri. Matična knjižnica Kamnik ČUDEN PREČUDEŽ: Predstavitev knjige avtoric Brede Podbrežnik Vukmir in Irene Kotnik. Pri prireditvi sodelujejo dr. Verena Perko, dr. Marija Stanonik in člani KUD Ivan Cankar Šmartno v Tuhinju.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
www.muzei-kamnik-on.net
torek. 24. november, ob 18. uri - salon gradu Zaprice
Odprtje razstave avtorice mag. Zore Torkar SKOZI OBJEKTIV PETRA NAGLIČA. Kamnik in okolica.
V kulturnem programu bo nastopil kvartet flavt Glasbene šole Kamnik
r*.
DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.org
Četrtek. 19. 11. 2009 ob 18. uri
Gledališče unikat
PRAVLJIČNA URA BABICE PRA, KI SPLOH NE PRIČAKUJE TIGRA
abonma KarrVnček in izven vstopnina: 5 €
Sobota. 21. 11. 2009 ob 18. uri
KDPM, MC KOTLOVNICA in VVZ ANTONA MEDVEDA
ZAKLJUČEK LUTKOVNIH DELAVNIC S PRODUKCIJO
prost vstop
Sreda. 25. 11. 2009 ob 17.30 Gledališka skupina Rudolfi DANTI DAN
Gledališka predstava. Za izven
Sreda. 2. 12. 2009 ob 17.30 Gledališka skupina Rudolfi DANTI DAN
Gledališka predstava. Za izven
Četrtek. 3. 12. 2009 ob 18. uri Gledališče Glej O ZAČARANI SKLEDI IN ŽLICI predstava za otroke
Za abonma Karrfnček in izven. Vstopnina: 5 €
Petek. 4.12. 2009 ob 18. uri Gledališče KU-KUC GREMO NA KOKSTARS
gledališka predstava
zaključena prireditev za VVZ Antona Medveda

Kamnik
Teniški klub Kamnik
Tenis za srce - kardio tenis
Aktivnosti v teniškem klubu Kamnik tudi pozimi ne pojenjajo. Športna zveza Kamnik in teniški klub Kamnik sta organizirala brezplačni teniški tečaj za odrasle, ki se ga v telovadnici osnovne šole Marija Vera na Duplici udeležuje 20 občanov Kamnika. Osnovni tečaj tenisa bo v mesecu novembru trajal tri sobote in nedelje, nadaljevalni tečaj pa bo v mesecu marcu 2010. Teniški klub Kamnik bo v skladu s svojim osnovnim poslanstvom, ki je spodbujanje prebivalstva k aktivnemu ukvarjanju s športom, in v skladu s programom popularizacije in množičnosti tenisa v mesecu decembru pričel tudi s programom »kardio tenis«, ki je namenjen starejšim občanom. Kardio tenis oziroma tenis za srce je poseberi program športne aktivnosti, kjer predznanje tenisa ni potrebno, se pa vse aktivnosti izvajajo z loparjem in teniško žogico (vse potrebne rekvizite priskrbi teniški teniški klub). Potekal bo v skupinski obliki enkrat tedensko, sestavljen pa je iz nabora bolj ali manj intezivnih vaj za krepitev duha, razuma in srca ter bo prav gotovo lepo in predvsem drugačno dopolnilo hoji, ki je najpogostejša oblika rekreacije, ter dolgočasni vadbi v fitnes centrih. Ne čakaj na maj, začni migati že zdaj - prijavi se zdaj! Več informacij dobite na internetni strani www.teniska-zveza.si/klubi-2009/tkkamnik.
Ukradena Miklavževa vreča
Deklice Anica, Tončka in Francka so trojčice, na las podobne ena drugi. A samo za tiste, ki jih ne pogledajo dobro. Anica ima namreč sedem peg, Tončka enajst in Fran-
cka celo trinajst.
Živijo na kmetiji in vse tri so zaljubljene v Janeza, ki je doma na drugem koncu vasi. Pred godom sv. Miklavža 6. decembra so Anica, Tončka in Francka doma vse lepo pospravile in tudi nastavile peharje za darila. Ob nenehnem šušljanju in hihitanju so 5. decembra nestrpno pričakovale Miklavžev prihod.
Končno je potrkalo na vrata. Slišati je bilo globok glas: »Je tu pravilno pri kmetu Dolinarju, pri njegovih trojčicah ?«
»Popolnoma pravilno!« so zaklicale v en glas in hitele odpirati hišne duri. Svetemu Miklavžu je nato vsaka deklamirala svojo, že dosti prej naučeno, pesmico. »Hm, pa ste tudi pridne?« je vprašal svetnik.
Miklavzevanja na Kamniškem
v petek, 4. decembra:
ob 17.30 v Zgornjem Tuhinju v cerkvi, prijave do 30.11. v župnišču ob 19. uri na Vranji Peči v cerkvi v soboto, 5. decembra:
1 lh-16h na Selih v Marijinem domu v okviru Miklavževega oratorija, prijave na župnijski urad Sela do 28.11 ob 15.30 na Šutni v župnijski cerkvi
ob 15.30 v Mekinjah v Domu z igrico »Hvala Bogu in ljudem«
Prijave do 3. decembra v župnišču Nevlje in v trgovini »Malina« v Mekinjah, cesta dr. T. Zajca 19 A (tel. 831 77 26).
Vabljeni udi otroci iz Kamnika in od drugod - seveda še
posebej iz župnij Nevlje, Mekinje in Gozd. Info. na 839 17 16.
ob 16.30 v Motniku, v dvorani Kulturnega doma
ob 16.30 v Stranjah, pred kapelo - prijave v župnišču do 29.11.
ob 17. uri v Šmarci v Kulturnem domu - oddaja daril v župnišču
do 5.12. do 16 h ali 5,12. v Kult. Domu do 16 h
ob 17.30 v Špitaliču v tamkajšnji dvorani
ob 17.30 v Kamniku za kavarno »Miklavžev večer« + sprevod
ob 18.30 v Šmartnem v dvorani Kulturnega doma - prijave do 29.11.
v župnišču
°b 19. uri v Tunjicah v cerkvi
O prijavah, podrobnostih bodo starši obveščeni še na krajevno običajen način, preko župnijskih oznanil oz. vabil in plakatov. Vse informacije tudi na 839 17 16.
Podatke zbrali v Odboru za oživljanje starih običajev
>
m
Pridite na
Miklavžev večer v Kamniku!
5. decembra ob 17.30 bo tudi letos v Kamniku velika Miklavževa prireditev. Na pobočju Malega gradu ob kavami bo Kulturno društvo dr. Franceta Steleta iz Tunjic predstavilo Miklavževo •grico Franceta Juvana »Oh ti darovi!«. Sledil bo Miklavžev nagovor in njegov tradicionalni sprevod, v spremstvu angelov in Parkeljnov, do Glavnega trga.
Ob pravem dežju bo prireditev prestavljena na nedeljo ob 17.30.
udi za žejna grla in kaj za pod zob bo preskrbljeno. Vabljeni, še Posebej starši z otroci!
Organizacijski odbor
»Seveda« so hitele odgovarjati svetemu možu, »doma ne nagajamo in pomagamo staršem, ne to-žarimo, ne prepiramo se ! Je tako prav?«
»Prav, prav« je zamomljal sv. Miklavž in nato nasul darila v njihove peharje ter odšel z drsajočimi koraki in za njim Sivko, osel soseda Kovača.
Že je Anica zagrizla sladko figo, medtem, ko je Tončka hitela sestavljati novo sestavljanko. Francka je že listala po novi lepi knjigi.
Nenadoma so zaslišale močno kričanje. Stekle so ven. Sv. Miklavž je stal sredi vaškega trga ter krilil z rokami: »Mojo, Miklavževo vrečo so ukradli! Sveta nebesa, vreča je izginila.«.
Osel Sivko je prestrašeno oddirjal. Za njim je bilo videti le še njegov rep. »Ukradena? Kaj takega?« so zavpile trojčice.
»Kaj vem. Vrečo sem odložil, da bi se malce odpočil. Nato sem hotel še k Janezu, je zadnji, da ga obdarim,« je odvrnil sv. Miklavž.
»Saj to je nemogoče« je zaklicala Anica. »Janez je moj fant! In ti nimaš nobenega darila več zanj!«
»Prvič, Janez je moj fant. In drugič, imaš prav« je odvrnila Tončka. »Pa ja!« je zavpila Francka. »Prvič in drugič ima Janez rad mene. In tretjič se mora vreča z darili zopet najti!«
Sveti Miklavž pa je stokal in tar-
nal. Sedel je na klop, si mršil brado in tožil: »Kakšni časi! Kaj naj naredim sedaj ?«
»Brez bojazni, vrečo bomo našle« so ga mirile trojčice.
Takoj so se podale na iskanje. Ob obrežju potoka so splašile gosi in race. Pokukale so za vsaka vrata, v cerkvi pogledale tudi pod klopi. Na skednju so z vilami prebadale seno, a, našle niso nič.
Nato pa so nekaj zaslišale. Sledile so cvilečim, hreščečim, cvilečim glasovom »la, liaa, liiiaaa !«
Na hlevskih vratih je z razkrečenimi nogami stal osel Sivko in rigal. S trebuhom, napetim kot boben, poleg njega pa je ležala prazna Miklavževa vreča.
Loveč sapo se je približal sv. Miklavž : »No to bo lepa obdaritev!« Pogledal je v vrečo, če Sivko ni pustil v njej le še kakega darila. Toda vreča je bila povsem prazna, še koščka zavijalnega papirja ni bilo v njej.
Sveti Miklavž je nesrečen dvignil roke in dejal: »Janez bo moral ostati brez daril«.
»To se ne sme zgoditi!« so v en glas zaklicale Anica, Tončka in Francka. Stekle so domov in se vrnile s polnimi rokami. Njih darila so naložile v vrečo sv. Miklavža, tako, da je ta lahko obdaril tudi Janeza.
»Pridni otroci, dobri otroci« je zadovoljno brundal v svojo brado sv. Miklavž in se tokrat še srečnejši vrnil v nebesa.
Prevod in priredba
MILAN VVINDSCHNURER
Kamniški delovni invalidi so aktivni
Medobčinsko društvo delovnih invalidov Kamnik združuje preko tisoč članov. Ljudje, ki so zaradi zdravstvenih težav ali poškodb ovirani, vseeno lahko živijo polno in aktivno življenje. Seveda je vsak posameznik v prvi vrsti odgovoren za svoje početje in jim društvo s svojimi aktivnostmi le pomaga pri premagovanju težav in poizkuša obogatiti njihove aktivnosti.
Čeprav so člani vsako leto seznanjeni s predvidenimi aktivnostmi preko leta z društvenim Informatorjem, naj na kratko omenim dejavnosti: skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov in njihova socializacija, prva osebna in socialna pomoč, samopomoč ter informiranje, izobraževanje - usposabljanje invalidov, pomoč invalidom za ohranjanja zdravja po težkih operativnih posegih ali po nastanku invalidnosti, ohranjanje psihofizičnih sposobnosti invalidov skozi rekreacijo in šport, skrb za integracijo invalidov v kulturno in družbeno življenje.
Seveda bi lahko na dolgo razpredali o vseh aktivnostih, vendar je tokratni zapis namenjen nekakšni inventuri dela komisije za šport in rekreacijo. Poudariti je potrebno, da se aktivnosti uspešno prepletajo s programi Društva upokojencev Kamnik in je aktivnosti precej več od opisanega.
Poleg sofinanciranja kart za kopanje v Termah Snovik, izvajamo tudi kopanje v prelepem bazenu CIRIUS-a. Dobimo se vsak četrtek ob 15.30. Naredimo malo vaj, da razgibamo telo in zbudimo mišice, malo zaplavamo in se veliko zabava-
mo. Posebej smo ponosni na Angelco, ki je kljub starosti splavala, sedaj pa je na dobri poti tudi Štefka.
Veliko zanimanja je tudi za balinanje - treningi so vsak ponedeljek dopoldne na balinišču DU Kamnik (pri Marjanci). Ekipa MDI nastopa v medobčinski veteranski ligi, kjer sta pomembni predvsem družabnost in prijetno počutje. Ženska in moška ekipa sta nastopili na regijskem prvenstvu v Radovljici. Dekleta so imela malo smole in so le zaradi slabše razlike v puntih zasedle tretje mesto, premagale pa so so prvakinje. Fantje pa so po dobri igri in z obilo sreče postali regijski prvaki. Na državnem prvenstvu pa so osvojili odlično četrto mesto.
Kegljači se dobivamo ob torkih dopoldne. Zaenkrat se ne moremo pohvaliti s kakšnimi velikimi tekmovalnimi dosežki, kar pravzaprav niti
GUME, PNEVMATIKE
»Pomembna je strokovna vgradnja!«
15. november je tisti datum, ko morajo imeti vsa vozila obvezno zimsko opremo in vse do 15. marca oziroma takrat, ko zunanja temperatura pade pod 7 stopinj Celzija ali se sneg oprijema cestišča, saj takrat letne pnevmatike ne služijo več svojemu namenu, kar je ozaveščenim voznikom že poznano.
Da bi dobili strokoven nasvet, ki je podkovan s tradicijo in znano kakovostjo glede montaže pnevmatik, smo se odpravili v SITAR PNEUMATIC CENTER Kamnik, kjer nam je nekaj časa namenil 40-letni vodja servisa RAFAEL KOS. Znanje in izkušnje na področju gum ali pnevmatik v tem podjetju izpopolnjuje in pridobiva že več kot 22 let, zato je teža njegovega nasveta prav gotovo utemeljena.
Vozniki v glavnem vedo, da so celoletne in zimske pnevmatike po
/V zakonu označene z M+S (mud+snow ali blato+sneg). Edino /w\ simbol snežinke je tisti, ki označuje, da so prave zimske pnevmatike in izpopolnjujejo kriterije za uporabo v zimskih razmerah, kar pomeni, da dosegajo visoko raven oprijema, najkrajšo zavorno pot in vodljivost. S pravilno izbranimi novimi zimskimi pnevmatikami torej ne bo težav.
»Storitev kakovostne vgradnje zaupajte le specialistom!«
Vulkanizerske storitve zaupajte le najbolj usposobljeni ekipi, ki opravi kakovostno storitev na najsodobnejšem strojnem parku. Tako se izognete poškodbam platišč, pnevmatik in vozila ter poznejšim nevšečnostim. Prezgodnjo obrabo pnevmatik preprečimo z redno kontrolo geometrije podvozja (optična nastavitev) in centriranjem koles. Pri nameščanju že rabljenih pnevmatik najprej preverimo ustreznost globine profila ter morebitne poškodbe, ki so nastale pri predhodni uporabi ali neustrezni hrambi, pove vodja servisa.
Ce povzamemo, se strinjamo z izjavo, ki jo je pripomnil direktor podjetja SITAR PNEUMATIC CENTER Ivo Sitar:« Res ni potrebno, da ogrožamo sebe in ostale, plačamo kazen za neustrezno zimsko opremo, saj za enako vrednost po ugodnih posezonskih cenah od 20.11. dalje lahko kupimo že 4 zimske pnevmatike!«
isle P
ozabi \}}

JoJat*''poP**
ti/
gUltl®1®1
ni osnovno vodilo. Pomembno je, da vsak posameznik naredi nekaj zase in se dobro počuti v naši družbi.
Zelo aktivni so tudi šahisti, ki se dobivajo ob ponedeljkih popoldne v prostorih DU Kamnik. Uspešen nastop na regijskem tekmovanju v Starem trgu sta nadgradila Pavla Košir in Džemal Veskovič z uvrstitvijo na državno prvenstvo, kjer sta bila uvrščena v zlato sredino.
Najuspešnejša pa je prav gotovo sekcija za pikado. Treningi so ob ponedeljkih dopoldne in sredah popoldne v prostorih DU Kamnik.
Ekipa MDI Kamnik, ki je osvojila odlično drugo mesto na državnem prvenstvu v pikadu: Marija Vrhovnik, Marjan Dokl, Vili Kerec, Tone Hribar, Jože Goričan in Miha Prosen.
Delavnost te sekcije dokazuje tudi uspešna organizacija regijskega tekmovanja, ki je potekalo v soboto, 10. oktobra, posvečeno je bilo tudi 780-letnici Kamnika. Pohvala in zahvala gre gostilni Repnik, ki nam je prijazno odstopila svoje prostore in poskrbela za odlično pbstrežbo, še posebej pa natančnim ter prizadevnim organizatorjem in sodnikom za uspešno organizacijo tekmovanja. Pohvale so deževale od vsepovsod. Če temu dodamo še veselje ob odličnih tekmovalnih dosežkih, je bilo zadovoljstvo popolno. Dekletom je le za las zmanjkalo (izgubile so s kasnejšimi prvakinjami), fantje pa so si z osvojitvijo drugega mesta priborili nastop na državnem prvenstvu, ki je bilo v soboto, 7. novembra v Radljah ob Dravi. Sledilo je še eno prijetno presenečenje. V konkurenci resnično dobrih metalcev smo osvojili več kot odlično drugo mesto. Solze sreče so povedale vse. Iskrene čestitke.
Čeprav so občutki ob dobrih tekmovalnih rezultatih in uvrstitvah fenomenalni, pa je naše vodilo še vedno - prijetno druženje. Zato vedno znova vabimo ljudi dobre volje in širokega srca, da storijo nekaj za svoje dobro počutje in se nam pridružijo. Veseli bomo vsakega obraza.
Men
l2 19. november 2009
ŠPORT
Kamniški OBČANJ
■——»■■M '	"	' — *
ŠPORTNI PARK KIK -VELIKA PRILOŽNOST ZA KAMNIŠKI ŠPORT
Kamniška Športna zveza je vtem obdobju precej aktivna. Poleg organiziranja vadbe za predšolske otroke in seniork so v ŠZ Kamnik pripravili predlog novega Pravilnika o nagrajevanju v športu, prav tako pa so začeli s pripravo Dolgoročnega programa športa oz. strategije športa v naslednjih desetih letih.
Dejstvo je, da kamniški športniki trenutno delujejo v slabih pogojih, kljub vsemu pa dosegajo izjemne rezultate tako med mladimi kot med starejšimi in zato bi si zaslužili izboljšanje predvsem vadbenih pogojev. Prav zato jim je še kako prav prišla informacija, ki jo je podal predsednik Plavalnega kluba Kamnik mag. Bojan Zupan o aktivnostih pri izgradnji Regijskega športno turističnega centra, ki naj bi zrasel ob letnem bazenu.
Še bolj pa so v kamniški zvezi navdušeni nad možnostjo izgraditve Športnega centra na območju smodnišnice, kar je nakazal podžupan Brane Golubovič in ŠZ Kamnik prosil za pomoč pri pripravi strokovnih izhodišč. Tako so na zadnji seji že sprejeli nekaj predlogov, kaj naj bi zajemal Športni park. Od pokritega in zunanjega bazena, nogometnih igrišč, novih športnih dvoran, teniških igrišč, odbojkarskih igrišč na mivki, lokostrelskega poligona, atletske steze, plezalne stene in še mnogo drugega, kar potrebujejo kamniški športniki pri svojih treningih, poleg tega pa bi ponudili tudi več možnosti ljubiteljem rekreativne vadbe. Z namestitvenimi kapacitetami, ki bi bile prav tako na tem območju, bi v Kamniku lahko zrasel center, ki ga v takem obsegu ni v Sloveniji in bi privabil tudi športnike in športne navdušence iz drugih krajev in celo iz drugih držav. Poleg športnih programov bi ponudili tudi vzporedne programe, ki naj bi sovpadali z mestom ali pa z regijskim parkom (vvelness, savne, hotelski kompleksi, apartmaji, parkovne ureditve, sedež krajinskega parka, gorska reševalna služba...). S tem bi bil center lahko zanimiv tudi za vlagatelje.
Športna Zveza Kamnik že dolgo časa opozarja, da so vlaganja v športno infrastrukturo v Kamniku povsem zastala, zato v gradnji športnega parka KIK vidi idealno rešitev.
Cicol.
Gorsko kolesarstvo - KD Calcit Kamnik
V Trbiž po zaslužene nagrade
V začetku meseca je bila v italijanskem Trbižu izvedena uradna slovesnost in podelitev priznanj najboljšim gorskim kolesarjem v pokalu Alpe Jadran. V glavnih vlogah mednarodnega pokala »štirih dežel« so bili letos kolesarji kamniškega Calcita, ki so si privozili skupno zmago med klubi. Pet jih je prejelo tudi zaslužene nagrade za uvrstitev med prvo trojico v konkurenci posameznikov. Prvega mesta v skupnem seštevku so se v svojih kategorijah veselili Rok Korošec, Nejc Bleje ter Gregor Miklič, tretjega pa Sonja Sušnik in Mohor Vrhovnik. Kot pravi slednji, se kolesarji na treningih v telovadnici in s pohodi v hribe že pridno pripravljajo na novo sezono. V prestopnem roku Kamničane ni zapustil prav nihče, v naslednji sezoni pa bo obstoječo zasedbo okrepil še Klemen Šimnovec (doslej Bam.bi). Če bo Kamnik dobil organizacijo državnega prvenstva 2010 v olimpijskem krosu, bi se izključno za to tekmo v dresu kamniškega Calcita na tekmovališča utegnil vrniti Tuhinjec Luka Kodra, ki je sicer z letošnjo sezono zaključil tekmovalno pot.
DAMIJAN RIFL
Rok Korošec (drugi z leve) iz KD Calcit Kamnik na slovesni podelitvi pokala Alpe Jadran v Trbižu (foto: Gregor Miklič).
Gorski tekači KGT Papež
Odlično zaključili sezono tekov v Pokalu Slovenije
Po sedmih tekmah v Pokalu Slovenije v gorskih tekih (Osolnik, Grad, Ratitovec, Grintovec, Gore nad Idrijo, Vodiška planina, Šmarna gora) so bile končne razvrstitve tekačev KGT Papež odlične tako pri mlajših kot pri odraslih kategorijah.
V kategoriji mlajši dečki je najboljši Klemen Golob na 5. mestu (tekel je le tri tekme od sedmih, na Šmarni gori je bil odlični drugi v hudi konkurenci starejših dečkov). Od 6.-8. mesta mu sledijo Luka Uranič, Blaž Jašovec (poškodovan) in Rok Slabe. Pri ml. deklicah je Ana Majnik sedma, deseta in enajsta sta Iris Kreč in Nuška Uranič. Pri dečkih si odlično 3. mesto deli Matevž Škrtič, Luka Kosirnik je kljub bolezni in le z dvema uvrstitvama na 9. mestu. V kategoriji deklice so za KGT Papež tekle kar štiri tekačice: Suzana Orehek je
odlična tretja, Maja Šlebir peta, na 7. in 8. mestu sta Diana Kotnik in Suzana Orehek, 10. in 11. pa sta Maša Šlebir in Klara Kregar. V kategoriji st. dečki sta tekla odlična mlada tekača Miha Kreč, ki je dosegel 2. mesto, in Mitja Kotnik, ki je kljub poškodbi pristal na odličnem 4. mestu. Starejša deklica Klara Krošelj je peta. V močni konkurenci mladincev je na 6. mestu Matic Slabe, enajsti je Denis Milič. Med člani so v prvi deseterici kar trije tekači, od 6.-8. mesta si sledijo Sebastjan Zarnik, Klemen Triler in Marjan Zupančič, od 15.-18. mesta pa Matjaž Mikloša, Klemen Markuš in Klemen Janša, Rok Markuš je s tremi uvrstitvami na 25. mestu, Mirko Janjatovič pa na 37 mestu. Pri članicah je letos sezono zelo obetavno začela Ema Gradišek, ki je le s tremi uvrstitvami na koncu pristala na odličnem 4. mestu.
POMEMBNO OBDOBJE PRED ODBOJKARJI IN ODBOJKARICAMI
Odbojkarice Calcit Kamnika so v zadnjih dveh tekmah v mednarodni ligi dvakrat izgubile, medtem ko so moški v prvi ligi zabeležili dve zmagi. Obe ekipi pa sta bili prepričljivi v osmini finala Pokala OZS.
Kamniške odbojkarice so
se v petem krogu Interlige prvič podale na daljše gostovanje, saj so igrale pri drugi (močnejši) ekipi Bratislave. Prvi set so Kamničan-ke odigrale odlično in ga gladko
čanke še s Celovcem. Obe ekipi sta trenutno za Kamničankami, ki so na sedmem mestu.
V osmini finala Pokala OZS Kamničanke niso imele težjega dela s tretjeligaško ekipo Tabo-
da se odlično delo v pripravljalnem obdobju obrestuje.
V osmem krogu so v gosteh premagali Galex Mir s 3:2, kar jim že dolgo ni uspelo. Kamničani so celo povedli z 2:0, a nato popustili in reševali tekmo v podaljšani, peti igri, ki so jo dobili na 13. V devetem krogu Kamničani niso
nato pa v petek, 27. novembra, 18. uri proti ekipi Krope. Še bolj pomembni tekmi pa Kamničane ti čakata v četrtfinalu Pokala OZS, z kamor so se Kamničani uvrstili v z dvema lahkima zmagama nad t ekipo Svita s 3:0. V četrtfinalu »; jih čaka ponovitev lanskoletnega i obračuna proti Triglavu, ki so ga r Kamničani izgubili skupaj za ne- t verjetno eno točko. Kamničani 2 so trdno odločeni, da letos ne s bo odločala samo ena točka in i da bomo igralce Calcita po dol- s gem času zopet spremljali na Finalnem turnirju četverice konec leta. Prva tekma je bila ta teden v i Kranju, povratna tekma pa bo s 25. novembra ob 17.45 uri v 1 Kamniku, kjer si domači želi- i jo bučne podpore s tribun. J
Tretjeligaši so do sedaj igrali ' tri tekme in izgubili proti Mokro- I nogu in Prvačini 2 s 3:1, v gosteh ' pa premagali ekipo Krope 2 s 3:2 ' in so trenutno na šestem mestu.
Izmed mladih ekip so bile ta teden dejavne kadetinje, ki so z dvema zmagama še potrdile nastop v najmočnejši ligi.
Izjemen uspeh pa so prejšnji vikend dosegli kamniški mladinci, ki so v četrtfinalu sicer izgubili proti močnemu Salonitu, a zato kar dvakrat premagali Prvačino in se tako uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Le-to pa ni uspelo kamniškim mladinkam, ki so
dobile na 18. Nato pa se je ustavilo in Kamničanke so domačim dovolile, da so prihajale do lahkih točk, medtem ko njim ni uspevalo prav nič. Tako so naslednje tri sete brez večjih težav dobile domače. V šestem krogu je v Kamniku gostovala ekipa Rijeke, ki je tudi branilka naslova. Polna dvorana se je pred prvim servisom z minuto molka poklonila v spomin na tragično preminulega Kamničana Tomaža Humarja. Kamničanke so tekmo začele brez poškodovane proste igralke Urše Podlesnik, ki pa jo je odlično zamenjala mlada Petra Vrhovnik, ki je prvič igrala na tem igralnem mestu. V prvem setu smo gledali izjemno predstavo obeh ekip in domače so celo povedle s 24:21, a nato niso znale zaključiti napada in gostje so s servisi Milo-savljevičeve izkoristile že prvo zaključno žogo. Tudi v drugem setu se Kamničanke niso predale in tekma je bila izenačena vse do drugega tehničnega odmora, ko pa je s servisi pritisnila Kale-bičeva in Kamničanke so kljub dobri igri izgubile tudi drugi set. V tretjem setu pa so se Kamničanke upirale le do prvega odmora, ko so Rečanke dokazale svojo kvaliteto in set ter tekmo zlahka dobile. Vseeno pa so Kamničanke pokazale vzpon forme in ko bodo bolje izkoriščale protinapade, bo igra Kamničank na pravem nivoju. V naslednjih dveh krogih pa prihajata »lažji« tekmi, najprej v Kamniku v petek, 27. novembra, ob 20. uri gostuje ekipa Žiline iz Slovaške, nato pa igrajo Kamni-
gorskih
Letošnja sezona je bila zelo uspešna tudi za veterane. Pri mlajših veteranih je Igor Šalamun na 1. mestu, Bojan Kemperl pa na 3. mestu. V kategoriji starejši veterani je zmagovalec Ivan Urh, Tone Klemenc pa je na 3. mestu.
Najboljši v skupni razvrstitvi Pokala od 1.-3. mesta (Karmen Orehek, Miha Kreč, Igor Šalamun, Bojan Kemperl, Ivan Urh, Tone Klemenc) bodo prejeli posebna priznanja na slovesni podelitvi in razglasitvi najboljših gorskih tekačev 25. novembra v Hiši kulinarike pri Jezeršku. Vsem iskreno čestitamo!
V decembrskih dneh pa se dobimo na rednem letnem občnem zboru KGT Papež, kjer bomo pregledali sezono 2009, rezultate in uspehe tekačev, obširneje predstavili organizacijo svetovnega prvenstva 2010, ki je že v polnem teku.
MIRA PAPEŽ
ra, saj so zmagale s skupnim rezultatom 6:0, priložnost za igro pa so dobile prav vse kamniške igralke. V četrtfinalu pa jih čaka težje delo, saj se bodo pomerile z močno ekipo Luke Koper. Prva tekma bo v Kopru, povratna pa 25. novembra ob 20. uri v kamniški športni dvorani.
Odbojkarji Calcita še naprej dokazujejo,
imeli težjega dela doma proti Krki, ki so jo premagali s 3:0. V tekmi so priložnost dobili tudi rezervni igralci Kamnika, prvič pa je na prvoligaški tekmi debitiral mladi Kamničan Bernard Bezek. V naslednjih dveh krogih bodo Kamničani igrali pomembni tekmi na domačem terenu, najprej 14. novembra, ob 20. uri proti ekipi Šempetra, kjer so v prvem krogu presenetljivo izgubili,
na četrtfinalnem turnirju najprej zanesljivo premagale Grosuplje, nato izgubile proti Koprčankam, v odločilni tekmi za polfinale pa nerazumljivo popustile in izgubile proti Ankaranu, ki so ga že premagale v osmini finala. Kamničanke so tako zasedle skupno deveto mesto med triintridesetimi ekipami, V tolažbo Kamničank I govori dejstvo, da bodo prav vse v tej kategoriji nastopile tudi še v | prihodnji sezoni.	Cicol.
Poraz in zmaga Calcita Mavrice
V	soboto, 7. novembra, so košarkarji Calcita Mavrice v 5 . krogu 2. SKL gostovali v Podčetrtku pri ekipi Terme Olimje in doživeli enega hujših porazov v zgodovini kluba. Nervoza igralcev, ki so jo vzpodbudili tudi domači navijači, je na koncu pripomogla h končnemu porazu. Kamničani so izgubili z rezultatom 102:69- Še posebej je zatajila igra v obrambi, kar pa so fantje nadoknadili že v naslednji tekmi.
V	petek, 13- novembra, je v Kamniku gostovala ekipa Union Olimpije ml. Odlična obramba domačih gostom ni dovolila razviti svoje igre, tako, da so Kamničani vodili skozi vso tekmo.
Polna dvorana je igralcem Calcita Mavrice dala še dodaten motiv in že v prvem polčasu so povedli za sedem točk in v začetku drugega polčasa razliko še povečali. Nekaj slabih minut je bilo le v zadnji četrtini, ko so gostje zadeli štiri trojke zaporedoma. Trener Košak pa se ni pustil zmesti in je z nekaj menjavami ponovno vzpostavil ravnotežje na igrišču. Odlična obramba in nekaj lahkih košev iz protinapa-
dov je domače pripeljalo do varne rezerve desetih točk, ki je niso izpustili iz rok do konca tekme in jo končali z rezultatom 68:58. Za borbenost velja pohvaliti celotno ekipo, še posebej pa so izstopali Matičič z 19 točkami, ter Kajnih in Rastoder, ki sta dosegla 13 oziroma 12 točk.
Košarkarji Calcita Mavrice igrajo v naslednjem krogu v Ljubljani
z ekipo Ilirije, nato pa v četrtek, 26. novembra, ob 20. uri v domači dvorani pričakujejo ekipo Podbočja. V 9- krogu v soboto, 5. decembra, pa se v Domžalah obeta še medsosedski dvoboj z ekipo Lastovke. Košarkarji Calcita Mavrice vas vabijo, da si ogledate njihove predstave.
ROBERT PROSEN
TRGOVINA S PERILOM na Šutni 16 v Kamniku
Gibajte se z nami!
*	'v^ jgpr
PORTNO PERIC
PRI NAS IZBERITE PRAZNIČNA DARILA ZA VAŠE N,
Rok Urbanc -
kapetan slovenske boksarske reprezentance
»Želim si v London!«
Na kamniškem »športnem zemljevidu« je imel boks v preteklosti zelo pomembno vlogo. V kamniškem klubu je nenazadnje deloval legendarni, že pokojni trener Janez Gale, ki je vzgojil številne boksarje. Nekatere izmed njih si lahko ogledate v pred nekaj leti posnetem dokumentarnem filmu o boksu ‘Stisnjeni v kot«. Trenutno v Kamniku boksarskega kluba ni, informativna vitrina na Glavnem trgu, ki je nekoč snubila nove člane sameva. Kljub temu pa imamo Kamničani tudi v tem trenutku vrhunskega boksarja, borca svetovnega formata. 22-letni Rok Urbanc je na septembrskem svetovnem prvenstvu v Milanu dosegel prvo, zgodovinsko zmago za Slovenijo in osvojil deveto mesto v super težki kategoriji. Po napovedih strokovnjakov je pred njim bogata športna pot.
Rok Urbanc (v modrem) na svetovnem prvenstvu med dvobojem s svetovnim in olimpijskim prvakom Robertom Cammarelle. (foto: aiba)
Rok se je v mlajših letih ukvarjal s košarko, kot'član domžalskega Heliosa se je prebil celo do pionirske reprezentance. Nato pa ga je premamil boks. Z vadbo je pričel v klubu na Dobu pri Domžalah, nato pa je kmalu, na priporočilo boksarskega kolega Leona Softiča, odšel na trening v ljubljanski klub Tomohawk. Tam so hitro prepoznali njegov potencial in začel se je trening »na polno«. Zdaj opravi devet treningov tedensko. Vadi pod vodstvom Slobodana Andeliča, priznanega trenerja, ki je v dolgoletnem
trenerskem stažu med drugim skrbel tudi za slovitega hrvaškega boksarja Željka Mavroviča. “Po končani srednji ekonomski
šoli, sem se lahko še bolj posvetil boksu, kot izredni študent pa nadaljujem tudi s šolanjem« pravi mladi Kamničan, bodoči poslovni sekretar, ki nam je zaupal tudi zanimivo anekdoto, ki lepo ilustrira njegovo pripadnost temu borilnemu športu. »Pravzaprav sem zaradi boksa za nekaj časa celo pobegnil od doma. Starši namreč niso bili navdušeni nad mojo odločitvijo za boks, pa sem kot sedemnajstletnik odšel«, v smehu mladostno avanturo opisuje Rok in poudarja, da sta danes starša njegova največja podpornika in
navijača.
»Slovenski boks pripravljen na Rok and roli«
Hitro napredovanje je botro-
valo številnim mednarodnim uspehom in že leta 2007 je Rok nastopil na svojem prvem svetovnem prvenstvu v ameriškem Chicagu. Tam je nabiral izkušnje in kot dvajsetletnik izgubil uvodni dvoboj. Letos septembra v Milanu pa je bilo povsem drugače. V elitni konkurenci dvaintridesetih boksarjev v supertežki kategoriji (nad 91 kilogramov) je v prvem dvoboju premagal Srba Milutina Stankoviča in s tem dosegel prvo zmago na svetovnih prvenstvih za Slovenijo. Kapetanu slovenske reprezentance je nato v drugem krogu nasproti stal branilec naslova in olimpijski prvak s Pekinga, domačin Roberto Cammarelle. Rok je v ringu ostal do konca, se dobro boril in proti kasnejšemu svetovnemu prvaku izgubil šele po točkah. Z naslovom »Slovenian boxing ready to Rok and roli« (Slovenski boks pripravljen na Rok and roli) so odličen nastop pospremili tudi na spletni strani Mednarodne boksarske zveze AIBA. Da gre za res odličnega in perspektivnega boksarja, dokazuje tudi dejstvo, da ima za seboj šele trideset dvobojev. »Mnogi boksarji na tej ravni imajo za seboj že po tristo in več borb in temu primerno več izkušenj,« o pomenu »kilometrine« pravi Urbanc. Roka v naslednjem letu med drugim čaka evropsko prvenstvo v Moskvi, nato pa v letu 2011 znova svetovno. Le-to bo tudi kvalifikacijski turnir za olimpijske igre
^ok Urbanc je kapetan slovenske boksarske reprezentance.
leta 2012 v Londonu. »Želim si v London«, je pozitivno samozavesten Rok. Neposredno uvrstitev na olimpijski turnir si zagotovi prvih osem na svetovnem prvenstvu, preostali priložnost iščejo na dveh dodatnih kvalifikacijskih turnirjih. Za dosego cilja in izpeljavo zahtevnih treningov pa je seveda poleg močne volje potreben tudi posluh okolice. »Nedavno sem prejel status športnika mednarodnega razreda, tako da upam tudi na ustreznejšo podpro Olimpijskega komiteja Slovenije in matične zveze. Zdaj namreč stroške treninga krijemo boksarji sami. Upam pa, da bo v promociji skozi boks svojo priložnost videl tudi kakšen sponzor« razmišlja Rok, ki na trening v klubsko telovadnico Tomohawka v ljubljanski Tivoli hodi v družbi še dveh Kamničanov, Leona Softiča in Anela Čemana, ki pa se z boksom ne ukvarjata profesionalno. »Ta šport je seveda primeren tudi za rekreacijo. Vedno več nas vadi«, o boksu, ki ga je Janez Gale v knjigi označil kot plemenito umetnost pravi Anel.
Rokovi cilji za prihodnost so visoki. »Zrela leta za boksarje v moji kategoriji prihajajo po petindvajsetem letu. Želim si doseči vrh v amaterskem boksu. Evropsko prvenstvo, svetovno prvenstvo, olimpijada, nato morda prestop v profesionalni boks,« v prihodnost optimistično gleda Rok. Držimo pesti!
DAMIJAN RIFL
Luka stopa na novo pot
»Z zdajšnjo politiko in stanjem, ki vlada na tem področju, Slovenija najboljših strokovnjakov mlade generacije ne bo obdržala,« je letos spomladi dejal nekdanji direktor Inštituta Jožef Štefan dr. Vito Turk. »Beg možganov« je tudi v Sloveniji realnost. Na novo pot v tujini bo kmalu stopil tudi 33 - letni kolesarski trener Luka Žele. Ljubljančan, ki že deset let živi v Kamniku, februarja odhaja na sedež Mednarodne kolesarske zveze (UCI) v Švico, kjer bo v kolesarskem centru sodeloval v razvojnem programu, s katerim UCI vzgaja mlade kolesarje z vsega sveta.
Diplomant fakultete za šport in bivši tekmovalec v gorskem kolesarstvu je zadnja leta močno vpet v delo z mladimi kolesarji KD Calcit Kamnik, kjer je njegovo znanje še kako dobrodošlo. Sicer je kot panožni trener za gorsko kolesarstvo redno zaposlen na Kolesarski zvezi Slovenije, sodeluje pa tudi z najmočnejšim slovenskim gorsko kolesarskim klubom MBK Orbea. Klic direktorja centra, ki se nahaja v Ai-glu v bližini Montreuxa ob Ženevskem jezeru, ga je nekoliko presenetil. »Ko je zazvonilo sem po švicarski številki predvideval, da kliče nekdo z UCI-ja. Ob ponudbi sem bil najprej šokiran, nato pa počaščen,« opisuje Luka, ki je bil prav v tem centru na usposabljanju pred štirimi leti in nato še enkrat kot pomočnik trenerja na enem od kolesarskih kampov.
»Očitno sem pustil dober vtis, saj se z zdajšnjim direktorjem nisem slišal že vsaj dve leti. Zeleno luč za moje mesto je dobil od samega predsednika UCI. Kmalu zatem sem dobil kar petdeset strani dolgo pogodbo in zapečatil svojo odločitev, ki pa, to moram poudariti, ni bila ravno lahka,« dodaja Žele, ki se bo sprva ukvarjal s cestnimi kolesarji, kasneje pa tudi z gorskimi. S slovenskimi in tudi kamniškimi kolesarji bo ostal povezan v vlogi svetovalca, neposredno vlogo izvajalcev pa bo predal naslednikom.
Damijan Rifl
Luka Žele odhaja v Švico, (foto: arhiv Luka Žele)
LETOŠNJI SEZONI MANJKA ŠE PIKA NA i
Po izredni sezoni, ko je kot po tekočem traku osvajal mesta na stopničkah na različnih mednarodnih triatlonih, je pred Mirom Kregarjem še finalna tekma letošnje sezone - nastop na svetovnem prvenstvu v Ultraman triatlonu na Havajih.
Lansko tretje mesto in letošnja odlična pripravljenost sta relativno dober razlog za apetite, vendar je po besedah Mira vse preveč dejavnikov, ki bi jih kaj lahko spregledali. »Izmed prvih petih mest mi manjka še zmaga in četrto mesto. Glede na letošnjo konkurenco, kajti za 25-letnico tega havajskega tekmovanja so prišli vsi nekdanji in sedanji favoriti, je težko karkoli napovedati. Pred desetimi leti sem imel zmago na pladnju, zanjo bi zadostoval že povprečen tek, pa so mi naprtili krivično diskvalifikacijo (tako kot letos Juretu Robiču na Raamu). Take priložnosti se ne ponavljajo. Letos nas bo veliko, ki bomo hoteli poravnati pretekle dolgove in bomo štartali na vse ali nič. Nekateri bodo dobili vse, drugi pa nič, tak je pač šport. Jaz bom poskušal unovčiti letošnjo
SVETOVNO PRVENSTVO CLEARVVATER 2009
ROMŠAK NA ROBU DESETERICE
Zadnji dnevi pred tekmo so potekali predvsem v odganjanju tropske nevihte IDA, vseeno pa ni nihče pričakoval, da se bo sobota prebudila v jutro brez oblačka, veter pa iz orkanskega prešel v rahlo sapico, ki ni motila skoraj nikogar.
Plavanje vseeno ni potekalo v °dprtem oceanu, ampak v notra-njem pristanišču, med jahtami, v vndi, zeleni od nesnage in z vo-niem po bencinu. Znameniti start 1 °bale po belem pesku je tako P^Padel, zaradi manjše gneče pa ^ bilo plavanje bolj sproščeno in skoraj brez telesnega kontakta s s°tekmovalci. Edina ovira je bilo intranje sonce, ki nam je prvo Polovico proge svetilo naravnost v °či, tako da se je bilo težko ori-entirati in je marsikdo odplaval
kakšno »stotko« več.
' Menjava po prihodu iz vode je bila sorazmerno hitra, že prej pa sem vedel, da bo na kolesu težko ujeti dobro skupinico, saj sem štartal v predzadnjem valu, ko je bila večina boljših tekmovalcev že na progi. Kolesarjenje je potekalo po okolici mesta Clear-water, del tudi po avtocesti, ki je bila v tem času zaprta za promet. Štel sem policijske avtomobile, ki so zapirali stranske ceste in nam omogočali varno vožnjo, po drugače zelo prometnih cestah. Že pred polovico kolesarske proge sem prenehal šteti pri številu 100 in sem prepričan, da je za našo varnost na kolesu skrbelo več kot 200 policijskih vozil. V primerjavi s slovenskimi tekmovanji, ko težko dobiš že policijsko spremstvo, je to res velik korak naprej.
V prvih kilometrih kolesarskega odseka sem telo pripravljal na kasnejše napore in nisem pre-forsiral tempa, v drugem delu pa je že letelo na polno s povprečno hitrostjo 45km/h in več. Formirala se je skupinica treh oz. štirih kolesarjev, ki smo res leteli in prehitevali vse pred seboj. V primerjavi z grupami pred nami, v katerih je vozilo od 20 do 30 tekmovalcev, smo bili res majhni
in smo morali garati na polno. Nismo pa imeli nobenih težav s sodniki, saj je bila razdalja med nami vedno vsaj 5 metrov, ne glede na to, kdo je vozil spredaj. Ker hitrost tudi v zadnjem delu proge ni popuščala, se je ura ustavila pri 2:12, kar je pomenilo povprečno hitrost večjo od 40km/h. Odlično in po načrtu.
Ža želeni čas, pod 4:30, sem imel na tekaškem odseku kar precej rezerve, vseeno pa sem poskušal konstantno držati tempo med 4.10 in 4.15 na kilometer. Nekaj sekund je vsakič »odnesel« prehod čez most, vseeno pa je bil tek lep, brez pretiranega napora in brez ene same krize. Ko sem ujel še Antona in Matjaža, ki sta štartala pred menoj, sem vedel, da sem res dobro na poti. In ko sem nekaj kilometrov pred ciljem lovil utrujene tekače, tudi profesionalce, ki so hodili zadnje kilometre, sem razmišljal o paradoksu triatlonske hoje. Kakšna je tista bolečina in kako huda mora biti utrujenost, da dobro treniran športnik zahodi? Sam tega praga
še nisem prestopil kljub dobesednemu umiranju na tekmah, predvsem zaradi strahu, da bi mi ta občutek postal navada. Zdi se mi, da ko prvič zahodiš, znižaš prag bolečine in na naslednjih tekmovanjih hitro najdeš razlog, da tek postane pretežak in preideš v hojo.
Zadnje kilometre sem tako tek še pospešil v tempo okrog 4.00 za kilometer, vseeno pa je nekaj sekund zmanjkalo za rezultat pod 4.20, ki pa je bil še vseeno 10 minut boljši od napovedanega, in je na koncu zadostoval za 12. mesto na svetu v moji kategoriji.
Povsem presenetljivo, saj so se na SP na 33-ih kvalifikacijskih tekmah, uvrstili le najboljši in na eni od teh tekem sem se kot deveti kvalificiral tudi sam. Na svetovnem pa sem jih večino nažgal in zaostal za desetim mestom le za 39 sekund. Zadovoljen z rezultatom in s tekmo, ki sem jo oddelal brez napak.
Odlični so bili tudi moji sotekmovalci. Najboljši je bil Damijan Kromar - 11. mesto M35-39, čas 4:08,36, Matjaž Šibelj - 78. mesto M40-44, čas 4:31,34 in edini med deseterico Anton Škrlep - 8. mesto M60-64, čas 4:59,50. Več na www.ironman.com.
MATIC
	
RIR£	
	J PRAVA
	BIRO OPRAVŠ d.o.o., družba za projektiranje in tehnično svetovanje Maistrova ulica 16, Kamnik tel.: 839 28 44, gsm: 031 604 082 www.opravs.si
PROJEKTIRANJE VSEH VRST OBJEKTOV: STANOVANJSKE HIŠE, PRIZIDKI, INDUSTRIJSKI OBJEKTI, VSE VRSTE POMOŽNIH OBJEKTOV... PRISKRBIMO VSO POTREBNO DOKUMENTACIJO ZA GRADBENO DOVOLJENJE.	
dobro pripravljenost in izkušnje. Kam me bo to postavilo, bomo videli. Tekma traja tri dni, vmes se lahko marsikaj zgodi - na plavanju so nas že ustavljali morski psi, lomili smo gonilke, menjali gume, se ubadali z dehidracijo in krči... Pogoji so ekstremni, tudi do 50 stopinj Celzija, vse drugače kot pri nas, ko se gibljejo okoli ničle. V mrazu in dežju me začenjajo najedati stare poškodbe. Zato sem se odločil odzvati povabilu dolgoletnega sotekmovalca Alexandra Ribeira, že dvakratnega zmagovalca Ultramana, da se pridružim brazilski ekipi na skupnih pripravah v Riu. Iz Ria bomo potem odšli direktno v Kailuo Kono, kjer se dobim s svojo spremljevalno ekipo. Člani ŠD Sappa iz Kamnika so stari morski volkovi in jim bo havajski izziv pravi motiv za njihovo pomorsko dejavnost«, pravi Miro.	,
Tekmovanje se prične na največji ameriški praznik - Thanksgiving - v petek, 27. novembra. Prvi dan bodo triatlonci preplavali 10 km in odkolesarili na 145 km oddaljeni in 1300 m visoki plato pod še delujočim vulkanom Mauna Loa. Drugi dan bodo kolesarili preko 1100 m visoke Kobala mountain na Z76 km oddaljeni sever otoka v mestece Hawi, tretji dan pa jih čaka tek iz Havvija preko lavinih polj nazaj v Kono - 84 km.
Tekmo bo možno spremljati na www.kreqar.trisport-klub.si. Držimo pesti za našega ultramana!	TOMAŽ PLANKO
Zaposlimo delavko v pralnici perila v Kamniku
za določen čas s polovičnim delovnim časom -nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Za dodatne informacije pokličite po tel.: 031/625-046, Ljuba Kotnik.
PULITUS d.o.o., Sela pri Kamniku I0 b, Kamnik.
14	19. november 2009
Kamniški OBČAN
Spominska maša v Kamniški Bistrici
Ob prazniku Vseh svetnikov je bila tudi letos 31. oktobra popoldne spominska maša v kapelici v Kamniški Bistrici. Somaševanje kar šestih duhovnikov za vse žrtve 2. svetovne vojne in povojnih pobojev na Kamniškem je ob prisotnosti številnih vernikov tudi tokrat vodil dr. Janez Juhant.
V svoji pridigi je gospod profesor s Teološke fakultete med drugim povedal tudi, da se okrog Vseh svetih, ko se spominjamo naših rajnih, spominjamo tudi v teh krajih pobitih po 2. svetovni vojni. Se vedno čakajo na dostojen pokop. Nekatere občine, npr. škofjeloška, so opravile dolžnost, ki jo mora opraviti občina, država.
»Naši rajni, tako verujemo, so bili večinoma res verni. Tudi ti, ki počivajo v teh krajih, so bili pripravljeni, da svoje življenje res do konca izročijo Bogu. Mi vsi smo poklicani, da bi šli po isti poti za njimi, da svoje življenje izročimo Bogu. Še posebej v preizkušnjah in težavah. Sprejemajmo z ljubeznijo drug drugega. Le tako med nami ne bo prihajalo do nesoglasij, sporov, celo vojn in grozodejstev«, je med drugim poudaril.
Po maši je, kot običajno, sledil še priložnostni nagovor. Tudi
letos ga je pripravila prof. Tina Romšak. V govoru se je posebej spomnila naših preminulih, a tudi še živih, otrok: »V teh novembrskih dneh, ko se spominjamo ljudi, ki smo jih imeli radi, je bil spomin še posebno živ na rajne otroke iz tistega neusmiljenega vojnega časa. Živ spomin ob zasutjih kosti, tudi mnogih otrok, ki so morali umreti v brezdušnih pogromih Gradišča, Kostanja,.. v pobojih skupaj z materami, od Sidola do bakovniških njiv ...Velika žalost pa nas navdaja tudi ob temni usodi prenekaterega današnjih naših otrok, ko so nas polna usta o otrokovih pravicah, hkrati pa se v imenu boga Demona trudimo, da bi jim ukradli otroštvo, jim ubili sanje hrepenenja ter jih prebujali v jutra brez iluzij, v dneve porabništva in noči uživaštva.«
Po maši so se verniki zbrali še k molitvi ob osrednjem množičnem grobišču, v drevesnici na Kopiščih. Že prej so člani organizacijskega odbora, predvsem s kamniške SDS in N.Si in tudi drugi, ob molitvi in s prižigom sveč obiskali še druga množična grobišča v kamniški dekaniji, tudi povsem zanemarjeno grobišče na zemljišču podjetja Trival.
MILAN WINDSCHNURER
GASILCI NA ŠOLI
V petek, 23. oktobra, So nas v okviru tehničnega dne obiskali tuhinjski gasilci. V prvem razredu smo se zbrali vsi učenci naše šole, obiskal nas je poveljnik gasilcev Tomaž Berlec s svojo ekipo. Opisal je dva najpogostejša požara v našem kraju: samovžig in dimniški požar. Do samovžiga sena pride takrat, ko nekaj sena ni dovolj posušenega na velikem kupu in pridejo »škratki« ter povzročijo samovžig. Dimniški požar pa nastane, ko se vžgejo saje zaradi neočiščenega dimnika. Če opazimo požar, moramo obvezno poklicati gasilce na številko 112.
Kuharica nas je kmalu zatem obvestila, da je v kuhinji požar. Že prejšnja leta smo se učili in vadili, kako se umaknemo iz šole v primeru požara, letos pa smo pokazali, če to še znamo. Hitro smo v koloni odšli po stopnicah proti izhodu šole, pri tem pa smo pazili, da smo hodili ves čas ob desni strani stene. Zunaj smo se zbrali na igrišču in učiteljica kot zadnja je poročala gasilcem, če so zunaj vsi učenci našega razreda. Opazili smo, da manjka kuharica in sporočili gasilcem. Uspešno so jo »rešili«, mi pa smo jim zaploska-
Življenjska zgodba invalida
Tudi življenje invalida in z invalidom je lahko lepo, polno, ob razumevanju domačih in celotne družbe.
V Krajevni skupnosti Mekinje so pokazali posluh za gibalno ovirane ter uredili dostop zanje v Domu Partizan. Prav tako je Občina Kamnik s prizadevanjem župana Toneta Smolnikarja z vgraditvijo dvigala v Dom kulture Kamnik omogočila tudi invalidom dostop v vse prostore (prireditve, različna društva, mladinski center). Tudi v Matični knjižnici Kamnik, zdravstvenem domu, v trgovinah Spar, Mercator, Tuš in Lidl je omogočen dostop gibalno oviranim,
Kot sedmi moj otrok me je David prvič obiskal v poznih letih. Sprejeti te ali ne, odločiti se za obstoj tvojega življenja, je bilo težko. Dva moja sinova Janez, star že 20 let, in Roman, star 15 let, sta bila močna, krepka fanta. Sin Marijan, takrat star 13 let, pa je že kazal prve znake distrofije mišic. Katere gene bo odnesel v ta naš svet, je bila uganka. Odločila sem se, da ga sprejmem, saj je že živel v meni. Krepkega 4,15 kg težkega fantiča so mi v porodnišnici položili v naročje. Veliko moje ljubezni je prejel že prve dni življenja. Kljub raznim mojim zdravstvenim težavam sem bila zelo srečna mamica. Hčerki u Meta, stara 18 let, in Karmen, stara 17 let - sta mi ogromno pomagali v gospodinjstvu. Hčerka Franja, 6 let starejša od Davida, mu je bila najbližja, delila sta si otroštvo. Mož Marijan, takrat star 48 let, je bil ponosen na svojo veliko družino. Bili smo srečni. Adaptirali smo hišo in skušali živeti vzporedno z družinami z manj otroki. Toda sreča ne plava vedno v čistih vodah. Zanese jo v kalne tolmune, kjer se znova in znova očisti.
Osnovno šolo je David obiskoval v Mekinjah, brez vsakršnih proble-
mov, a so se že pokazali prvi znaki bolezni. Prizadet ramenski in medenični mišični obroč. Z devetimi leti je še peš dosegel planšarstvo Krtovih s Podjelše na Košutni. Srečen je bil z Luko, Barbaro, Katarino, mamo Francko Krt in menoj na tej lepi planoti. Od tu se v jasnem vremenu vidijo Mekinje, Kamnik, Nevlje in vsi kraji prav do Ljubljane.
Dobrih 11 let je bilo, ko je David doživel velik šok ob izgubi očeta. Obiskoval je že 5. razred osnovne šole v Stranjah. Imeli so ga radi, malo zaradi bolezni, predvsem pa se je že takrat kazal njegov odličen značaj. Sledila je srednja šola v ZUIM Kamnik, smer upravni tehnik. Tudi to je zlahka dokončal. Z osebnim avtom sem te vozila v šolo in nazaj. Izbral si je lepo, dobro dekle, bili smo srečni dokler v naše življenje ni posegla še enkrat smrt in nam vzela našega Janeza. Kmalu nato pa še droga. Sprva nismo verjeli, da se je kaj takega zgodilo prav nam. Skušali smo ga odvrniti od tega. V Ljubljani na Društvu distrofikov so mu omogočili službo. Toda droga ga je držala v krempljih. S silo smo ga hoteli spraviti v komuno. Pomislite, distrofik nam je ušel skozi zaklenjena vrata. Ker pa je bil tako zelo dovzeten za dobro besedo, je na moje prigovarjanje popolnoma prostovoljno odšel v komuno Reto center v Španiji.
Ne samo turistični delavci in pomembne osebnosti, tudi invalidi ponašajo ime naše Slovenije v svet. David je bil ponosen kot Slovenec, neuklonljiv, bister, natančen pri delu in zvest svoji veri ter domovini. Svojo deželo je vsem v komuni (40 mož in fantov iz različnih držav) prikazal v najlepši luči. Niso vedeli, da Slovenija sploh obstaja. Rus Bafalo je obiskal svojo domovino, poletel je z avio-nom preko Slovenije in ob vrnitvi
potrdil, da je Slovenija majhna, a lepa in veličastna.
David se je predčasno vrnil na invalidskem vozičku, morda je že takrat začutil klic smrti.
Spomladi leta 2006 sva z zetom Markom odletela ponj v Španijo. Snidenje je bilo, kot ob odhodu, prisrčno, polno materinske ljubezni. Abstiniral je kar nekaj časa.
Na invalidskem vozičku v spremstvu psa Tiota (špansko: Stari) je David prevozil Mekinje, Kamnik, Stranje. Iskal prijazne ljudi, s katerimi je rad izmenjal besede, poglede in mnenja. Posedal je pred našim čebelnjakom ob obronku gozda pod Gamsom in ogovarjal mimoidoče. Odkar se je vrnil iz Španije je bilo tudi Sveto pismo njegov spremljevalec. Bili smo srečni. Radi smo ga imeli. Ne samo mi, družina, ampak tudi skoraj vsi, ki so ga poznali.
Večkrat je zapadel v drogo, morda je bil ob tem telesno bolj zmogljiv, psihično pa toliko bolj na tleh, ko je droga popustila. Skušal se je izvleči iz njenega premočnega objema, iz katerega ne moreš. Želim, da nihče od mladih iz radovednosti ne zaide v prve skrivnostne poti droge. Takoj, ko poizkusiš, si omrežen in iz te mreže nikoli več ne prideš. Tudi smrt je skrivnost, ki jo je David odnesel v grob.
A obdarjal me je z mnogimi odličji. Prijaznost, mi prinašal pozdrave ljudi, s katerimi je znal navezovati stike. Ob bolezni mi je na vozičku prinesel čaj v posteljo. Predstavljam si s kolikšno ljubeznijo in trudom ga je skuhal in pripeljal, ne da bi polil le kapljico. Njegova magična mdčje povezovala ljudi v snope ljubezni in prijateljstva. Rad meje pohvalil, ker ne gre nikdar pozabiti.
Dekleta in fantje, radi pohvalite svoje starše. Boljšega plačila ni.
FRANČIŠKA BENKOVIČ
mmsmmmmmmcmn
TEHNIČNA TRGOVINA i» s»f*JJF . -8»«*.OEn/TEpu*	"to*®#
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tal.: 83-17-203
NOVI HITRI KREDIT GORENJA
BREZ OBRESTI'
HITRI KREDIT
gorenje
UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
več na www.pemecom.si
* Akcijski artikli so izzvzeti iz te ponudbe
11. Gasilci so nas pohvalili, da smo se hitro in pravilno umaknili iz šole. Od tu smo šli do najbližjega hidranta v vasi. Tam so nam razložili čemu služi hidrant in pokazali omarico, v kateri so shranjene cevi, ki jih v primeru požara priklopijo na hidrant Omarica je ves čas odklenjena in opozorili so nas, naj nikoli ne brskamo po tej omarici. Odšli smo nazaj na igrišče in gasilci so v večji kovinski posodi zažgali avtomobilsko gumo. Po igrišču se je valil siv, smrdeč dim. Poveljnik Tomaž se je ustrezno zaščitil in pogasil požar z večkratnim pritiskom na vodno puško. V puški se ustvari močan pritisk vode in nastane vodna meglica, zato mora biti gasilec zelo močan in izučen za rokovanje s puško. Po uspešno pogašenem požaru smo gasilce nagradili z aplavzom.
Anja Poljanšek,4. razred OS Zgornji Tuhinj
MALI OGLASI
ODDAM OPREMLJENO
stanovanje 60 m2 v hiši v Mekinjah, ločen vhod, primerno za invalide in starejše. Tel.: 041/885-691.
V decembru pripravljamo izlete
vmmm

•	Trst • Lenti
• Ogled jaslic v avstrijskem Steyr-u
•	Smučanje
Več informacij na 01/8346 023 ali info@vrankar.si.
Vrankar - bus d.o.o., www.vrankar.si
Oddam poslovno stanovanjski objekt
(delavnica 75 m2 in mansardno stanovanje 72 m2) v Kamniku
s pripadajočimi parkirnimi mesti.
Primerno za mirnejšo obrt oz. podjetje ali skladišče. Možnost odkupa.
Tel. 041 768 490
Poštenost in pozornost še vedno med nami
Gospodu Blagoju Stankoviču iz taksi službe Baltazar, katerih storitev se večkrat poslužujem, se iskreno zahvaljujem za poštenost in pozornost, saj mi je ob zadnjem neljubem dogodku, ko sem torbico z vsemi dokumenti in ključi pozabila v taksiju, v kratkem času prinesel domov.
Vera Šterk
*
sam
V topdom
skupina
V petek, 20. novembra
odpiramo
prenovljeno in povečano trgovino SAM Jarše.
0d 15.00 do 17.00 Vas vabimo na kostanjev piknik.

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Laikova vas, Laikova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska cesta 2, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la. 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82
Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80	WWW.Sam.SI
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
ZAHVALA
V 91. letu nas je tiho zapustila naša mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA POGAČAR
roj. Plevel
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, sveče in sv. maše. Zahvala osebju ZD Kamnik za pomoč, g. župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred.
Pevcem Krt za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Vsi njeni
Bakovnik, Mekinje, Suhadole, november 2009
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13 4207 Cerklje
TEL.: 04/25-21-424 GSM: 041/624-685
Opravljamo storitve:
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU
•	NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS),
•	SVETOVANJE
NOČEMO DA LJUDJE UMIRAJO, TODA, KO DO TEGA PRIDE, JIM SKUŠAMO NUDITI KAR NAJBOLJŠE.
_______________www'p09ie‘lmk'c°m
ZAHVALA
Za vedno je zaspala naša draga mami in babi
SUADA
MAGLAJLIČ
GRUNFELD
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala, da ste jo imeli radi.
Vsi njeni
Kamnik, Sarajevo, november 2009
ZAHVALA
V 75. letu se je od nas nenadoma poslovil oče, dedek, brat in stric
TONE PAVLIČ
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in darove za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala njegovemu nekdanjemu kolektivu Zdravstvenega doma Kamnik za cvetje in g. župniku za lepo opravljen x	pogrebni obred.
V žalosti: hčerka Tončka z družino
Zdaj se spočij, zmučeno srce,
zdaj se spočijte zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči.
Le moja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, teta in sestrična
MARIJA PIKL
iz Smrečja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sv. maše in sveče.
Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem Krt za zapete pesmi ter , vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Sin Nande z družino
Buč, november 2009
Ni smrt tisto kar nas loči,
Življenje ne, kar druži nas, so ,vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas...
ZAHVALA
V 80. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat, stric in bratranec
ANTON LANIŠEK
po domače Laniškov Tone iz Laniš
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala župnikoma g. Razingerju, g Steletu za lepo opravljen Pogrebni obred, govornikoma g. Zabavniku in g. Šimencu za Poslovilne besede ter tunjiškim pevcem, trobentaču, gasilcem in pašni skupnosti Velika planina.
Posebna hvala tudi njegovi osebni zdravnici dr. Ambroževi, sestram patronažne službe in reševalni ekipi ZD Kamnik ter °sebju Kliničnega centra Ljubljana za vso skrb in pomoč v času bolezni.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi Laniše, november 2009
Oktober 2009
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.	,
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil
MIRO DROLC
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in sv. maše. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi in trobentaču za zaigrano
tišino.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi Oktober 2009
Utrip srca zdaj Tvoj miruje, prebridek je usode glas. Otožno nam srce žaluje, ker Ti odšla si zdaj od nas.
ZAHVALA
V 48. letu življenja nas je po težki in hudi bolezni zapustila
MAJDA ROPAŠ
iz Šmarce
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, nekdanjim sošolcem in sodelavcem Mladinske knjige Založbe Ljubljana za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in za cerkev v Smarci ter številno spremstvo k njenemu zadnjemu počitku.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Gerčarju za opravljen pogrebni obred, pevcem Slovenskega okteta za občuteno zapete pesmi, sodelavcu Janezu Firmu za ganljive poslovilne besede in šmarskim gasilcem za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Šmarca, Kamnik, Vransko, november 2009
Ponikve 1, Sežana, tel.: 041/363-444

Prodaja domačega vina Teran, Jeranov liker in domač, na kraški burji sušen pršut.
Naše dobrote so tudi odlično decembrsko darilo. Obiščite nas! Naročila sprejemamo tudi po telefonu
in vam naročeno dostavimo.
I AKCIJSKA PONUDBA j
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE
I Zbiramo naročila za novo koruzo po | nižji ceni!
| JABOLKA za ozimnico, za prešanje in j žganjekuho PO UGODNI CENI! |
VSE ZA KOLINE
i AGROPROMET CERKLJE i
1 Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Še letos poleti vesel, nasmejan, sedaj pa že s črno zemljo obdan. A duša je čista, bela kot sneg, ki kmalu pobelil bo polja in breg.
ZAHVALA
V 30. letu življenja nas je nepričakovano zapustil naš
DAVID BENKOVIČ
Hvala vsem, ki ste bili z nami in nam v vsem pomagali, tako v težkih trenutkih kot v času Davidovega življenja.
Za njim žalujemo in ga pogrešamo: mami, sestre, brata, nečaki, nečakinje, pranečak, svakinje, svaka, stric Tone in drugo sorodstvo ter vsi, ki smo ga imeli radi
Mekinje, november 2009
Življenje tone v noč,
Še žarek upanja si išče pot.
Ostala pa je bolečina
in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče dedek, pradedek, brat, stric in tast
SLAVKO LIPOVŠEK
po domače Tomaževčev iz V. Rakitovca
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se članom L. D. Tuhinj, rogistom, pevcem in gospodu župniku Avguštinu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi njegovi
. November 2009
Nocoj bi o zvezdah in luni zapel, o poljih in temnih obrisih gozdov, o dobrih ljudeh in o čudnih poteh ...
(Karel Destovnik - Kajuh)
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 88. letu starosti zapustil naš dragi očka, tast, dedek, pradedek, brat in stric
MIRKO ŠTIRN
borec NOB - Kokrškega odreda in upokojenec TOŠ Kranj iz Zgornjih Stranj 16, Stahovica
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili pokojniku na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jermanovi za dolgoletno zdravljenje in govornikoma: podpredsedniku PD Kamnik g. Jožetu Klincu ter soborcu g. Francu Hribarju -Lovru, ki sta zelo občuteno opisala pokojnikovo življenjsko pot. Zahvaljujemo se tudi območnemu odboru ZZB-NOB Kamnik, Planinskemu društvu Kamnik, Društvu upokojencev Kamnik, Domu starejših občanov Kamnik, podjetju Alu-projekt d.o.o., praporščakom, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter izrekli pisna in ustna sožalja.
Žalujoči: sin Kori z ženo Heleno, hči Maruška, vnuki Alenka, Karla in Aleš z družino, sestra Veri z možem in ostalo sorodstvo.
Oktober 2009
F1
'L
Petkovi in sobotni večeri v decembru bodo pri nas še posebej prijetni ob živi glasbi ansambla Galop,
Ne pozabite na rezervacije za PRAZNOVANJA IN DECEMBRSKE ZABAVE
Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila.
Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888
Nudi po ugodnih cenah:
VSE ZA KOLINE - PVC posode, kolofonija, spile, deže za mast, RP sodi za vino, lonci veliki,
PVC sodi za zelje od 27 do 1001,
PVC prti za mize, posoda, gospodinjski aparati...
VSE VRSTE POSOD ZA LOČEVANJE ODPADKOV IN STOJALA ZA VREČE ZA ODPADKE
TUDIMIKLAVz KUPU JE PRI NAS!*
DARILNI BONI
VSE ZA ŠIVANJE: šivanke, sukanci, elastike Velika izbira aranžiranih daril.
Obiščite nas od 7h -19\ ob sobotah od 8h -12h!
NOVOLETNI
PROGRAM
okraski, lučke, jaslice, pastirčki...
Zastopnik
JOMONT d.o.o.
Ljubljanska cesta 4/j Sl-1241 Kamnik
t: 01/831 18 28 e: ajm.jomont@siol.net i: www.ajm.si
e
nmm
o
MM
OKNA-VRATA-SENČILA
Kamniški OBČAN

■88f!
dabor
Kamnik
Kranjska 3a,
Kamnik
tel.: 01/831 04 81, 051/399 577
PSE

n
irv j
SVEA

- 60%
na določene kuhinjske elemente
m
alples
spalnica HARMONIJA
- 30%
3
fii
co
i
1
^0- ZAVESE PO MERI
nagubane, rolo in panel zavese
Gratis šivanje nagubanih zaves iz pri nas kupljenih tkanin.
«-# f># 0-ffi F-#5
.......s...s..................._________
Adi jo, stari!
Cas je za novega!
www.peugeot.si
! ’# /f® f'
SAMO
14.900 €
Peugeot 308
Premium 1,6 VTi
Zdaj je pravi čas, da zberete korajžo in se poslovite od svojega starega avta. Peugotova izjemno ugodna ponudba super opremljenega modela 308 ne bo trajala večno, zato se čimprej odpravite na preizkusno vožnjo v najbližji salon. Novi Peugeot 308 Premium 1,6 VTi (6x zračna blazina, avtomatska klimatska naprava, radio CD MP3, električni paket, 16 palčna platišča iz lahke litine ...) za 170 €/mesec.*___________________________________________________
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 9201, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 31,031 /669 367
Pri nakupu s kartico Mercator Pika, vam ob
__■   _  ____________• „ _____ a - _i _ ji • CV
f Center tehnike in gradnje Črnuče
HHB
Redne cene smo znižali za
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
|
I
t _ - = v °
S®
wJ
S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ 39 ©QhdCH7 6cQ8 eteSEffl flo dtagBl asoaasro. kjer je najnižji znesek gŠgg obroka40 EUR.. , y
V
M
•, w Jiik	jUfc^VL
#Jt	X
9^-	* '

V j!
Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo.
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike.
z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika
WjS	...,
•m ■
3-6%
popusta j
Mercator Pika
Zbirajte lepe trenutke