PoStnlna platana c gotovini mgm C61111 Dln 1‘" Sicirmskl dom Stev. 224 V riubl|ani, o ponedeljek, 7. septembra 1936 leto 1. Najstrašnejša doba španske državljanske vojne se bliža šele sedaj - Izjave katalonskih anarhistov V Španiji ni državljanske vojne, marveč socialna revolucija Barcelona, 7. septembra, o. Kalalonska anarhistična zveza, ki je dejanski gospodar v Barceloni in po vsej Kataloniji, je sinoči po barcelonski oddajni postaji poslala zahtevo francoski vladi, naj Francija takoj pošlje španski ljudski fronti orožje. Napačno je stališče, katerega pod vplivom fašističnih agitatorjev zevzema Evropa o španskih dogodkov, češ, da gre Španiji za državljansko vojno. V Španiji ni državljanske vojne, marveč socialna revolucija. Zato morajo vsi pošteni ljudje to revolucijo podpirati z vsemi sredstvi, da se revolucijonarjem posreči zlomiti uporniško gibanje. Za uspeh socialne revolucije v Španiji je treba predvsem orožja. Zlato, ki ga je španska vlada poslala v francosko narodno banko, naj Francija spremeni v topove in strojnice. Po zmagi socialne revolucije v Španiji zlato tako in tako ne bo imelo več nobene veljave, edina vrednost in edini denar L o delo. Kaj fe nova španska vlada Berlin, 7. septembra. V zvezi s spremembami v Madridu piše »Lokalanzeiger«, da je zlom odpora v baskiški pokrajini kriv, da je prišlo do sestave vlade skrajnih elementov. Largu Cabal-leri ne bi bilo mogoče ustaviti razvoja v skrajni levici in zato je že sedaj vzel v vlado elemente, ki so najbolj na levi. Caballero namreč ni najbolj radikalen, dasi je zagovarjal zvezo med socialisti in komunisti. Sam je igral vidno vlogo v oktobrski revoluciji leta 1934, ko je odkrito zahteval državljansko vojno in diktaturo skrajnih elementov. Ne ve se še, če se bo mogel dolgo držati, gotovo po je, da se sedaj bliža Španija najstrašnejši dobi svoje državljanske vojne. London, 7. septembra. Ob sestavi nove španske vlade piše »Daily Maiil« naslednje: Boljševik Caballero je sestavil vlado ekstremnih in notomih levičarjev. Anglija bo zato pozdravila zmago krščanstva, reda in kulture. Sicer pa je levičarski tisk nekoliko v zadregi zaradi tega, ker so vlado sestavili španski skrajna elementi. »News Chronicle«, ki je bila dosedaj navdušena za špansko vlado, je nekoliko presenečena zaradi razvoja dogodkov v Španiji. List piše, da so nacionalisti krivi, da so v Španiji prišli na oblast skrajni elementi. Usoda San Sebastiana zapečatena flenda\e, 7. septembra, o. Havasov poročevalec javlja, da so včeraj nacionalisti prvič na-Padli trdnjavo Guadelupe. Napad je bij kratek. Odločilni naskok se bo izvršil danes. Nacionalisti so začeli prodirati čez prelaz Rentera Pasaes Proti San Sebastianu. Včeraj popoldne so na francosko stran prišli že prvi begunci iz San Sebastjana, ki so poročali, da so izbruhnili v mestu samem poboji med anarhisti in med rdečo milico. To bo nacionalisfem zavzetje mesta še olajšalo. V trdnjavi Guadelupe imajo komunisti zaprtih 150 talcev, ki jih bodo morda danes izpustili na svobodo, če pride do sporazuma o predaji trdnjave med nacionalisti in med njimi. Trdnjavo branijo izključno inozemski komunistični prostovoljci. Nacionalisti so včeraj pretrgali vse zveze med San Sebastjanom in Bilbaom, po morju in po kopnem. Zavzeli so Fuenierabio in vpostavili redni promet s Francijo na meji pri Bidasoi. Uredili so že carinsko in policijsko poslovanje. Civilni guverner iz San Sebastiana je pobegnil včeraj popoldne v Francijo, ker ni mogel več vzdrževati reda. Spopad med anarhisti in komunisti so izbruhnili zaradi tega, ker anarhisti zahtevajo, da se boji končajo, preden bo mesto docela razrušeno. Vladne čete povsod pobite Par'-, 7. septembra, o. Po zadnjih poročilih so nacionalisti vse vladne oddelke, ki so bili iz Barcelone poslani na Malorco, pobili tako, da so se zadnji ostanki komaj rešili. Katalonska vlada v svojem včerajšnjem poročilu potrjuje, da je res poklicala svoje čete z Balearskih otokov nazaj. General Guipo de Liano je včeraj po radiu poročal o novi nacionalistični zmagi v bližini Tala-vera dela Reina, l(0 milijonov poljskih zlotov, ki jfli'' bo' Poljska' 'porabila za svoje oboroževanje. Oboroževanjo je predvsem v interesu Francije same. Vrh tega pa ho Poljska to posojilo izčrpala tako, da bo naročila v Franciji za celotno vsoto letal in oklopnih avtomobilov novejšega tipa. Pariz, 7. septembra, o. Včeraj je bil tukaj podpisan sporazum za francosko posojilo Poljski. Posojilo znaša 450 milijonov predvojnih francoskih frankov, ki jih bo Poljska porabila za modernizacijo in mehanizacijo svoje vojske. Proslava našega narodnega praznika po Evropi Praga, 6. sept. Snoči se je v veliki zgodovinski občinski palači vršila slovesna proslava da 'in- | da- J II., 1 našnjega rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra vladarja Jugoslavije. Inicijativo za to proslavo so dale češkoslovaško-jugoslovanska liga in organizacija bivših legionarjev. Pariz, 7. sept. AA. Ves tisk objavlja daljše članke o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., vladarja Jugoslavije. Mnogi izmed teh člankov so ilustrirani e fotografijami Nj. Vel. kralja Petra v športni obleki. Veliko pozornost so vzbudili zlasti članki v listih »Petit Parisien«, »Echo de Pariš«, »Excelsior«, »Figaro« in »Journal« in v katoliškem glasilu »La Groix«. Katoliško glasilo »La Croix« je tudi objavilo članes o proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v Jugoslaviji ter sliki' Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljice Marije. V članku posebej naglasa, kako svečano se bo proslavil ta rojstni dan. Ob koncu pravi: »Vsa Francija izraža najprisrč-nejšo in najiskrenejše želje za mladega kralja in prijateljsko Jugoslavijo, katere usoda bo prešla v njegove roke, ko bo 6 .septembra 15)41. leta postal polnoleten.« Dunaj, 7. septembra. Glede na rojstni dan jugoslovanskega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. so vsi listi objavili obširne članke o mladem vladarju in njegove slike. Listi se izražajo z velikim spoštovanjem o najmlajšem monarhu. Varšava, 7. septembra. Vsi poljski listi so na rojstni dan jugoslovanskega vladarja objavili celo vrsto lepih člankov. Skoraj v vseh listih je bila objavljena tudi slika Nj. Vel. kralja Petra II. Posebej je treba opozoriti na članke v »Gazeti Polski«, »Kurieru Warsca\vskem«, »Ilustrovanem Kurieru Codzieniju« in »Polski Zbrojni«. Sofija, 7. septembra. AA. Bolgarska agencija poroča. Včeraj ob 11. so se vršile v cerkvi sv. Nedelje svečane zahvalne molitve o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Zahvalnim molitvam so prisostvovali predsednik vlade Kjoseivanov, zastopnik Nj. Vel. kralja Borisa general Vanov, številni generali, jugoslovanski poslanik Momčilo Jurišič s celokupnim osebjem poslaništva, kakor tudi mnogo ljudstva. Solun, 7. eptembra. AA. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. so se vršile v cerkvi sv. Save svečane zahvalne molitve. Po cerkveni slovesnosti je jugoslovanski vicekonzul Andrič priredil na konzulatu sprejem za člane jugoslovanske kolonije in goste. Solunski listi so objavili danes simpatične članke o rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. Novi načelnik našega generalnega štaba Belgrad, 7. septembra. V zvezi z velikim številom imenovanj v naši vojski, ki so se izvršila za rojstni dan Nj. Vel. kralja, je imenovan za vršilca dolžnosti načelnika generalnega šfaba divizijski general Miljutin Nedič, dosedaj poveljnik našega vojnega letalstva. Za prvega njegovega pomočnika je imenovan divizijski general Mihajlo Bodi, za drugega pa divizijski general Ilija Brašič. Belgrad, 7. septembra. AA. Novi načelnik glavnega generalnega štaba general Milan Nedič se je rodil 25. oktobra 1882. v Sokolu v srezu kozmaj-skem v dunavski banovini. Ko je dovršil 6 razredov gimnazije je stopil v nižjo vojno akademijo, ki jo je uspešno dovršil 13. septembra 1899. Kot kapetan 1. razreda je služboval: v prometnem od-del vrhovnega poveljstva pri koncentraciji vojske, v operativnem oddelku vrhovnega poveljstva, kot delegat ministrstva vojske pri ravnateljstvu srbskih državnih železnic za ureditev vojaških prevozov v generalnem štabu primorskega zbora, v štabu prve armade, pri informativnem oddelku vrhovnega poveljstva kot zastopnik šefa, nato kot zastopnik šefa železniškega odseka in kot vodja železniških prevozov pri demobilizaciji vojske, končno v občem odelku vojnega ministrstva. V Nova banska palača v Nišu Niš, 7. septembra. Včeraj ob 11 je bila svečano posvečena nova banska palača. Prisotni so bili niški mitropolit. dr. Jovan, mnogo senatorjev in narodnih poslancev, banskih svetnikov ter velika množica ljudstva. Pred tem je ban Novakovič posetil odposlanca Nj. Vel. kralja, ki je banu nato obisk vrnil. Ban je nato v reprezentativnem delu nove palače sprejemal čestitke glede na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Enourni strajk za Španijo Pariz, 7. septembra. Na borzi dela so se sestali zastopniki kovinarjev. Sklenili so, da bodo v ponedeljek prekinili delo za eno uro, da bi tako protestirali proti nevtralnosti francoske vlade na-, pram Španiji. Hkratu so potrdili tekst odprtega pisma predsedniku vlade Blumu, v katerem mu v imenu pariških kovinarskih delavcev izražajo splošno bojazen, da bi politika nevtralnosti ne imela zlih posledic. Ta politika bi lahko dovedla španski narod do samomora, hkratu pa bi glede na razvoj nadaljnih dogodkov v Španiji lahko zelo ogrožala mir. Napol ponesrečen let v Ameriko London, 7. septembra. Kakor poročajo iz Lous Bourgha v Novi Škotski, ga. Marham ni dovršila svojega poleta preko Oceana. Bila je prisiljena pristati na nekem polju v bližini Zaliva kitov v severnem del uNove Škotske. Njeno letalo je zelo poškodovano. Tudi letalka je dobila manjše poškodbe. Sama se je odpravila do najbližje hiše in prosila aeroklub v Novi škotski, da ji pošlje nasproti avtomobil. Njen polet je trajal 24 ur in 30 minut. Velesejem v Bariju Bari, 7. septembra. Včeraj dopoldne je vojvoda D’Aosta v spremstvu vojaških in civilnih oblastev in konzularnega zbora otvoril mednarodni sejem v Bariju. Na sejmu sodeluje s svojim paviljonom tudi kraljevina Jugoslavija. Takoj po otvoritvi sejma je vojvoda obiskal jugoslovanski paviljon in ostal v dolgem razgovoru z jugoslovanskimi predstavniki. Organizacijo jugoslovanskega paviljona sta izvedla trgovski muzej ministrstva trgovine mi industrije in »Putnik«. Razburjenje na Malti Rim, 7. septembra. Prepoved Anglije, da bi se na Malti na aktih uporabljala italijanščina, ib izzvala nerazpoloženje v Italiji, »Tribuna« piše, da v zgodovini ni primere s tako kršitvijo pravic vsega naroda. Anglija je s svojimi »boljševiškimi tendencami« že zdavnaj, uničila svojo slavno preteklost strpnosti. Prepoved pa vendarle pomeni, da je Malta italijanska. Vojaška tekmovanja MZ Belgrad, 7. septembra m. Danes se bodo tukaj nadaljevala tekmovanja vojaških moštev za pokal romunskega kralja Karla II. V oficirskem domu bodo ob 4. popoldne sabljaške tekme. Jutri ob 8. zjutraj bodo vojaki držav MZ tekmovali v vojaškem teku s streljanjem, popoldne pa bodo na konjskem dirkališču tekmovanja v jahanju čez zapreke s streljanjem. Na dosedanjih tekmovanjih vojska MZ je naša vojska dobila 18, romunska 16 in češkoslovaška 12 točk. Mednarodne lahkoatletske tekme času vojne 1914 do 1918 in nato pri demobilizaciji do 1920 je služboval kot topniški major in podpolkovnik v prometnem oddelku vrhovnega poveljstva, pri koncentraciji vojske, v štabu obrambe v Belgradu kot pomočnik načelnika štaba itd. Ob zaključku demobilizacije je bil prideljen plebiscitni komisiji za Koroško kot vojaški izvedenec, nato je služboval kot vojni odposlanec v Bolgariji in Franciji, kot poveljnik 36. pešpolka Jelačiča v Zagrebu, v oddelku za letalstvo ministrstva vojske kot šef operativnega odseka, v štabu 4. armadne oblasti kot načelnik štaba, nato kot vojni odposlanec v Italiji, po povratku je bil določen za poveljnika letalstva vojske, kar je ostal do danes. General Nedič je dosegel največje zasluge z moderno organizacijo in izpopolnitvijo našega letalstva, ki zavzema danes vidno mesto incd letalstvi sosednjih in drugih držav. Za tako uspešno delo je v oceni Nediča zapisano: »Popoln general, moderen in briljanten poveljnik letalstva«. Edvard VIII. se vrača v London Carigrad, 7. septembra, m. Angelški kralj Edvard VIII. je sinoči ob 23 6 posebnim vlakom, ki mu ga je dal na razpolago predsednik turške republike Kemal Ataturk, odpotoval iz Carigrada. Na postaji se je od njega poslovil predsednik re- v Sofiji Belgrad, 7. sept. m. Včeraj je bilo definitivno sklenjeno, da bo medkrajevno lahko-atletsko tekmovanje med reprezentancama Belgrada in Ljubljane. Slovenski lahkoatleti namreč nastopijo v Sofiji na mednarodnih tekmah in se bodo tako na svojem potovanju lahko ustavili tudi med potjo v Belgradu. Prijavljeni so za ta tekmovanja ti-le slovenski lahkoatleti; Gabršek za tek na 400 in 800 m, Goršek za tek na 800 m, C z u r d a za tek na 400, 800 in 1500 m, Krevs za tek na 1500 in 5000 m, Martini za skok v višino in za skok v daljavo, Marek za skok v višino in za suvanje krogle, Š t e r za tek na 100 m in 200 m, Šušteršič za tek na 100 m, Pleteršek za tek na 100, 200 in 400 m čez zapreke, P e r p e r za troskok. Požar za skok v daljavo, Skušek za tek na 200 in 400 m, Slapar za met kopja, Perše za met diska, Bručan za tek na 5000 in 10.000 m, Stepišnik za met diska in kladiva, Kovačič za tek na ICO m in 200 m. Tovarna Hutter dela Maribor, 7. septembra. Danes zjutraj se je vrnilo na delo delavstvo tovarne Hutter. Tovarna posluje v vsem obsegu. Kakor znano, je delavstvo imelo tridnevni plačani dopust. Po Mariboru pa se je govorilo, da bo takoj, ko poteče ta dopust, stopilo delavstvo v stavko. Vendar se to ni zgodilo, ker je zmagala delavska razsodnost. publike z vsemi člani svoje vlade ter angleškim ambasadorijem. Ob tej priliki se je Edvard VIII. predsedniku republike, turški vladi in turškemu narodu za vse sprejeme in naklonjenost, ki so mu izkazale turške oblasti ter ves turški narod začasa njegovega bivanjav Turčiji, zahvalil. Pred odhodom je predsednik Ataturk priredil večerjo angleškemu kralju, v dvorcu Floria pri Sv. Stefanu. Danes bo angleški krali na 6vojem potovanju proti Londonu prispel v Bolgarijo, kjer mu prirejajo tudi svečane sprejeme. V Sofijo pride opoldne in se bo tam zadržal samo 40 minut, nato pa bo nadaljeval pot proti Londonu. 78 let na nogah - 43 let na Korošici Jubilej našega najstarejšega planinskega oskrbnika Luče, 5. septembra. Kdo izmed smučarjev in planincev, ki so bili že kdaj na Korošici, ne pozna dobrodušnega in vedno dobro razpoloženega oskrbnikovega obraza iz Kocbekove koče? Marsikateri turist, ki je bil že v Kocbekovem domu, pa najbrž ni vedel, da ima tu opravka z najstarejšim planinskim oskrbnikom ne samo Slovenije, marveč najbrž cele Evrope. Kajti Suhe — tako mu namreč pravijo, dasi se drugače piše Franc Dežman — oskrbuje Kocbekov dom nič več in nič manj kakor 43 let. Težko bo najti kje v planinah oskrbnika, ki bi se mogel postaviti s tako dolgoletnim ©skrbništvom planinskega doma. Današnji dan je bil za Suhca in turiste, ki so bili v njegovem krasnem domu, posebnost: .Suhe je praznoval 78 letnico svojega rojstva. Seveda, to ni bilo slavje, kakor je, če se praznuje jubilej kakega »velezaslužnega in nenadomestljivega« javnega delavca. Samo radovedni turisti so zvedeli, da ima oskrbnik 78. rojstni dan. u Samo enkrat malo „okrog opravljeni službi, vesel sponjin na mladost in krepek jez proti posedanju in pijančevanju po krčmah, zakaj ob tem delu bo zaposlen tako, da mu bodo minevale ure le prehitro in mu bo dolgčas tuj. V I. zvezku te zanimive strokovne učne knjige je avtor obdelal naslednje tehnike: Intarzija (vlaganje v les). Neprava intarzija ali tarzo. Orodje in materija!. — V II. zvezku: Slikanje na les z vodenimi barvami, tuši in lužili. Slikanje na les z oljnatimi barvami. Pisanice in naša nova batik-tehnika na les. Vžiganje v les. Vrste lesa. VIII. zvezku: Slikanje na glinaste posode. Zlatenje in bronsiranje. Zlatenje na steklo. Slikanje na blago. — V IV. zvezku: Prenašanje slik — kopiranje. Oglajenje lesa in politiranje. Lakiranje. Vsekakor zaslužijo tako razstavljeni predmeti kakor tudi dragocena strokovna knjiga ravnatelja Al. Novaka vso našo pozornost in uvaževanje. Celje, 6. septembra. Proslava kraljevega rojstnega dne v Celju. Tudi Celje se je pridružilo drugim krajem naše države in na svečan način proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Pozivu mestne občine, naj okrase svoje hiše z državnimi zastavami, so se odzvali vsi hišni posestniki in okrasili svoje hiše z jugoslovanskimi zastavami že v soboto zvečer. V soboto zvečer je bila tudi glavna proslava. Po celjskih ulicah se je razvil z Glazije veličansten sprevod in bakljada, v kateri so stopali gasilci z bakliami, šolska mladina z zastavicami in lampijončki, zastopniki organizacij, oficirski zbor in godba ter mnogo občinstva. Povsod, kjer je šel sprevod, je bilo na obeh straneh mnogo občinstva. Mladina je med sprevodom vzklikala mlademu kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Sprevod se je ustavil pred magistratom, ki je bil ob tej priliki posebno svečano okrašen in razsvetljen. Tudi mesto je bilo med sprevodom razsvetljeno. Ko se je nabrala na trgu pred mestnim poglavarstvom večtisočglava množica, jo je v navdušenem govoru nagovoril župan g. Mihelčič, ki je posebno pozvat mladino, naj hodi vedno po potih svojega vzornika, našega mladega kralja. Tisoč grl je ob koncu županovega govora zaorilo mlademu kralju v pozdrav. Slovesnost je zaključila železničarska godba, ki je zaigral državno himno, nakar se je občinstvo razšlo. — Danes se je vršila ob 8 zjutraj v opatijski cerkvi zahvalna služba božja, ki jo je ob asistenci daroval opat g. Jurak. Zahvalne službe božje so se udeležili predstavniki vseh državnih in samoupravnih oblastev, oficirski zbor, zastopniki korporacij in društev ter mnogo občinstva. Število dijakov na celjskih srednjih in meščanskih šolah. Na celjsko gimnazijo se je vpisalo v tekočem letu 1022 dijakov in dijakinj (deklic 327). Letos (e cel|ska gimnazija prvič odkar obstoja dosegla število 1000 dijakov. Prav tako velik je naval na trgovsko šolo, kamor se je vpisalo 166 dijakov in d.jakinj, in sicer v prvi razred 96, v drugi razred pa 70. Oba razreda bosta imela paralelki. Na drž. deško meščansko šolo se je vpisalo 294 učencev, na drž. dekliško meščansko šolo pa 259 učenk. Žalosten pogreb je bil, v soboto popoldne na okoliškem pokopališču. K zadnjemu počitku smo .premili prerano umrlega kleparskega pomočnika oelela Franca, ki je padel s strehe pročelja Mari-ime cerkve in se ubil. K pogrebu so se zbrali številni pokojnikovi znanci, prijatelji in stanovski to-varjši- Hudo je bilo vsem pri srcu, ko smo še slednjič pokropili krsto zvestega in dobrega delavca. Kakor smo že poročali zapušča pokojnik dve nepreskrbljeni siroti-dvojčka, stari komaj štiri mesece, ker je mati kmalu po porodu umrla. Ker sta ostala otroka sama brez stašev, se obračamo na dobra srca, ki bi bila pripravljena kaj darovati za uboga otročiča, ki se nahajata sedaj v oskrbi pri dobrih ljudeh. Darove sprejema podružnica »Slovenca« v Celju. Huda nesreča na Sp. Hudinji. V pet skr.'.« je peljala Mirnik Veronika, 2 leti stara hči delkvke iz Leskovca pri Škofji vasi s svojo materjo na ko esu proti domu. Na cesti na Sp. Hudinji j«„pri-peljal nasproti voz, na katerem je voznik efliviino spal. V zadnjem trenutku je mati opazila voz in stopila s kolesa. V tem sta se konja, ki sta bila vprežena v voz splašila, otrok je padel pod voz, kolesa so šla čez njega in mu zmegčkala obe roki, tako da mu bodo morali najbrže eno roko amputirati. Moški na ulici - go! Ptuj, 4. avgusta. V petek, 4. t. m. okrog poldneva se je pojavil v Ptuju na ulici moški, star okrog 20 do 25 let, srednje velikosti, podolgastega suheha obraza, kostanjevih las, rujavih oči, oblečen samo v sivo-črmkaste cajgaste hlače in navadno sivo-rižasto srajco. Na ulici se je vedel nedostojno in si slekel večkrat hlače in srajco in tako gol gledal pasante, ki so se zbirali okoli njega. Temu mučnemu prizoru je napravil konec službujoči policijski stražnik, ki je možaikarja obleke in odvedel v ptujsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli začasno v svojo osikrbo. Nesrečnež je brezdvomno slaboumen, ker ne da od sebe niti glasu, vendar pa uboga na vsako besedo. Nesrečnež je brezdvomno pobegnil iz kakega zavoda, kar se vidi tudi na njegovih bledih poltih. Tud ije brez spodnjih hlač, srajca pa je napravljena po vzorcu, kakor jih izdelujejo v kaznilnicah ali v drugih sličnih zavodih. Identiteta tega čudnega možakarja še do sedaj ni dognana. Fantovski tabor pri Sv. Trojici Dol pri Ljubljani, 7. septembra. ■Včeraj se je vršil pri Sv. Trojici nad Moravčami velik fantovska tabor, ki je kljub slabemu vremenu lepo uspel. Na taboru se je zbralo nad tisoč fantov in mož, kamor so prihiteli od vseh strani, da manifestirajo za katoliška načela. Sveto mašo in pridigo je imel moravški dekan preč. gosp. Janko Cegnar, toda le žal da se radi nevihte ni mogla vsa cerkvena slovesnost vršiti iva prostem, kakor je bilo pripravljeno. Po končanem cerkvenem opravilu je deževje za trenutek pojenjalo, tako, da se je tabor vseeno vršil. Zboren vanju je predsedoval Loboda Joža iz Dola, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče in poudaril potrebo tudi sedanjih taborov, da jvo vzgledu naših prednikov na njih branimo svetinje slovenskega ljudstva. Nato je predlaga, da se ob_ priliki rojstnega dne našega kralja odjjošlje Nj. Vel. kralju Petru II. vdanostna brzojavka, kar so vsi navzoči z navdušenjem sprejeli. Na govorniški oder je stopil gosp. dr. St. Žitko, ki je zbranim fantom govoril o pomenu slovenske mladinske organizacije, tako nekdaj kakor sedaj. Za njim je govoril še gosp. Pernišek France iz Ljubljane, ki pa žal radi neprestanega deževlja ni mogel izčrpati svojega govora. Nato je predsednik Loboda zaključil lepo uspelo zborovanje s pozivom: Fantje, tako naprej po začrtani poti! Slov. gorice brez telefona in elektrike Sv. Ana v Slov. goricah, 6. sept. Ko povsod vse dobro napreduje in se razvija tehnika v največji meri, so severne Slov. gorice še vedno brez telefona in elektrike. Naše ljudstvo telefonsko zvezo zelo pogreša in bi bila kra- jem ob severni meji nujno potrebna v vseh ozirih. Kraji ob meji zaradi te pomanjkljivosti zelo nazadujejo, čeprav bi mogli napredovati. Prebivalstvo že dolgo vrsto let težko pričakuje elektrifikacije in telefona v Slov. goricah. Tudi z gospodarskih ozirov bi bilo oboje velikega pomena. Upamo, da se bodo sedaje oblasti pričele tudi s tem vprašanjem baviti. da bodo Slov. gorice dobile vsaj malo bolj kulturno podobo, posebno še, ker leže ob meji. ^ Velesejem Vso krasoto dalij lahko vidite na velesejem- ski razstavi »Sodoben vrt«, kjer so danes razstavljene vse najnovejše, največje in najlepSe barvane dalije, da bo vsak očaran. Prijatelji vrtov bodo pa na razstavi predvsem veseli novih fort žlahtnih dalij, ki smo si jih vzgojili sami. Preverili se boste, da je gospod Plevčak na Rakovniku res vzgojil nove sorte dalij, kakršnih še niste videli nikjer. Z zadovoljstvom boste pa pri teh res popolnoma domačih lepoticah ugotovili, da prav nič ne zaostajajo za dalijami, ki so jih vzgojili najslavnejši tuji kultivatorji. Trebnje Trebnje, 6. septembra. . 6c *.uc*i Slovenci poklonimo spominu Jos. ‘ Stritarja, S. in Dav. Jenka, ki so nam nudili toliko prijetnih uric ob zimskih večerih: Stritar s svojimi r>esmimi in povestmi, S. Jenko 6 svojo mehko liriko m Dav. Jenko — ki je oba najbolje razumel m uglasil največ njunih jjesmic — s svojimi glasbenimi deli, da pozabimo vsaj za par ur svoje križe >" .“?ve, sev povrnemo v čase, ki smo uživali ob »Zimskih večerih«, se prav pridno pripravljamo za spominsko proslavo, ki se bo vršila v Trebnjem, dne 8. septembra piopoldne v Prosvetnem domu. ^a, prpgramu so J. Stritarjeve in S. Jenkove pesmi; ki jih bodo izvajali zbori Trebanjskega pevskega okrožja in govor. Nastopilo bo sedem zborov m to: iz Čateža, Mirne, St. Janža, St. Ruf>erta, Trebnjega, Trebelnega in Tržišča; posamezno in vsi zbori skupaj pod vodstvom pevovodje gosp. lineta Ulage. Pesmi: za skupni zbor: Ptici — V. Vodopivec, Na tujih tleh — Dav. Jenko, Molitev — Dav. Jenko, Po zimi iz šole — H. Sattner, Slovanska pesem — St. Premrl in Rojakom — Dav. Jenko; za posamezne zbore: Ves dan je pri oknu — V. Vodopivec, Lipa — Dav — Jenko, Teha luna — Dav. Jenko, Kadar mlado leto — J. Laharnar, Knezov zet — V. Vodopivec, O večerni uri — V. Vodopivec, Naše gore — A. Foerster in Popotna pesem — J. Kocijančič. Pesmi so za ženski, moški in mešani zbor. Vseh f>evcev in pevk je okrog 150. Življenje vseh treh slavljencev, njih prosvetno delo, udejstvovanje in borbe za svobodo, njihov vpliv in pomen za takratno in sedanjo dobo ob objasnil govornik. Vsi, ki ste uživali ob delih vseh treh slavljencev, pridite, da se jim oddolžite, sebi pa privoščite par lepih uric! Proslava je tako za inteligenta kot za preprostega človeka. Železniške zveze so tja in nazaj ugodne. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 7. septembra, Marko. Jutri, torek, 8. septembra, Mali Šmaren. • Prijetno so sliši in je vredno zanimanj«. Brezplačno vozovnico za šestdnevno potovanje po solnčni Dalmaciji z avtom in z ladjo, dobi lahko vsakdo za majhen trud. Pojasnila v Dobrodelni pisarni, Ljubljana, Wolfova ulica 1-11. Redno vpisovanje v privatno trgovsko šolo j »Cliristofov učni zavod« je sedaj vsaki dan. Zabte- ; vajte brezplačni prospekt. 1 Šola Glasbene Matice ljubljanske začne z rednim poukom danes, v ponedeljek, dne 7. t. m. vendar je vpisovanje še vsak čas mogoče v pisarni zavoda v Gosposki ulici št. 8. Zadnji dan vpisovanja na dr*, konservatorij je danes, v ponedeljek, dne 7. t. m. od 9—12. v konservatorijski pisarni. Sprejemni izpiti se vršijo od četrtka do sobote, v ponedeljek 14. t. m. je razdelitev in določitev urnika, v torek 15. pa začne redni pouk v vseh letnikih in oddelkih. • Belokranjski dan v Ljubljani. Folklorni institut Glasbene Matice ljubljanske nam je lansko leto pripravil Koroški dan in pokazal različne koroške narodne običaje, predvsem Štehvanje. V nedeljo, dne 13. t. m. bo v Ljubljani Belokranjski dan, ki ga priredi Glasbena Matica v zvezi z društvom Bela Krajina. Videli bomo 8 tipičnih narodnih plesov in običajev, ki jih bodo izvajali Črnomaljci in Metličani, ki 6e pripeljejo nalašč za to v Ljubljano, da seznanijo Ljubljančane in druge g06te z najlepšimi narodnimi umetninami. Veliko smo brali že o Zelenem Juriju od najmlajšega pa do najstarejšega, vsem nam je znana Oton Župančičeva pesem Zeleni Jurij. Koliko pa je med nami takih, ki so v resnici videli, kako mladi Belokranjci pripeljejo Zelenega Jurija v deželo. To in še 7 drugih običajev in plesov bo izvajanih v J1®' ' deljo, dne 13. t. m. ob 15. na letnem telovadišču , Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Sedeži na tnou-ni bodo od srede dalje na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. • Bonboniere v Ljubljani - prosijo svoje ccnje-ne odjemalce, da vzamejo na znanje, da so ob nedeljah in praznikih dopoldne zopet Bonboniere odprte. Pod to goro zeleno... Ljubljana, 6. septembra. V soboto, dne 5. septembra t. 1. je narodno gledališče prvikrat uprizorilo novo revijalno opereto »Pod to goro zeleno ...« Uglasbil jo je češki skladatelj Jara Beneš, avtor operete »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«, ki smo jo tudi v Ljubljani slišali in videli na gledališkem odru in filmskem platnu. Besedilo operete so napisali Tobis, Mirov-sky, Rohan in Spilar. Opereta je tipičen produkt češke meščanske družbe, ki se izživlja v nekakšnem nacionalizmu. Pred sedemdesetimi leti je B. Smetana napisal »Prodano nevesto«. Takrat je češko odrsko glasbeno umetnost obvladala narodna misel v najbolj resnem smisluin tako tudi ostalo življenje na Češkem, a danes služi ta ideja zabavi propadajočega meščanstva. Dejanj eoperete se vrši na deželi — v gozdu, na vasi in na gradu — grajski malomeščani in kmetje. To okolje so presadili pri nas s Češkega na Slovensko, Posamezni prizori nas spominjajo raznih odrskih del in tako nismo nikjer presenečeni s kakšno novostjo, ki bi lahko motila večerno prebavo meščanstva. Izrazito zapadnjaško delo. Našo uprizoritev operete (3 dejanja — 12 slik) je kot gost režirala Vera Balatkova, bivša članica naše drame in operete, ki živi zdaj stalno v Brnu. Glasbeni del je naštudiral dr. D. Švara, koreografijo pa P. Golovin. V posameznih vlogah so se udejstvovali: Z. Zupevčeva in I. Gorski, D. Zu- pan in R. Škeletova, V. Smerkolova in E. Frelih, B. Peček in Š. Poličeva, J. Rus in F, Jelnikar in drugi. V pevskem podajanju se je med vsemi odlikovala Z. Zupevčeva, ki pa ni mogla v tem lahnem genru posebno razviti svojih izbornih sposobnosti, kot smo jih imeli priliko že mnogokrat občudovati v operi in na koncertih, kjer bi jo Uidi v bodoče raje slišali. Njena visoka pevska kultura se je počutila nekam tuje v tem nerednem okolju. Vse bolj se je oživel v lahko igro Ivan Gorski, ki ga je uprava gledališča na novo najela za letošnjo sezono v opereti. Njegov glas je dovolj sočen in telo dokaj prožno, da bo mogel z us>pehom nastopati v delih tega sloga. Za šale sta zlasti skrbela B. Peček in D. Zupan; za ples pa V. Smerkolova in E. Frelih. Tudi ostali so se dovolj potrudili in prispevali k primerni uprizoritvi v posameznih točkah. Toiiiko bolj pa je šepala predstava v celoti. Predvsem je bila slaba režija. Sploh je bilo opažati* da nedostaja uprizoritvi enotnega vodstva. Tako se je zgodilo, da je bil v končni skupini pomaknjen glavni par Z. Zupevčeva in I. Gorskega na stran, medtem ko je tvoril sredino podrejeni par. Pred-staja je trajala tri ure in pol (!). To je nastalo zaradi tega, ker so v delo, ki je itak že dovolj dolgo, vtaknili marsikaj, kar je odveč. Čemu plesni aranžma v sredini 2. dejanja in raztrgani finale v 3. dejanju? Ali se gremo velemesto ali kaj —? Upajmo, da bodo reprize skrajšane. H. R. Stari teater vstaja v življenje... Radio Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 7. septembra: 12.00 Verniki Slagnrjov fnloSftol 12.45 Vreme, ix>ror<*Ml». ' spored, obvestila 19.30 Nacionalna urn. OtroSka lela kralja 1’ctra I. )Dra(foslav StraJijakovič 17. BolgraJa) , 10 50 Vesele pesmi pojota Udovižova in Lovšetova (na | ploš&ali) 20.00 Zdravniška ura 20.30 Operni prenos iz I Hetgrnda. v odmoru okrog 22.00 Cas, vreme, poročila, 1 sporeil. Drugi programi PONEDELJEK, 7. septembra. Brltjrad 7; 2fl.no Ro-rrtdifHiv« opera Knfv, Igor — Bclfirad II: 30.00 Ne Salon* ; sl»l OrfcKšter ‘21.40 Oporni orkester — Trat-Mllan: 20.40 I Jjeha.rjdvn opereta Car\jevte; harfo plesna glasba — #*»»•-Bari: 20.40 Moderna ilalvianaka fflauba — Prana: 20.00 Orkestra in solisti 21.00 Glasbene Sole — Varšava: 10.45 Poljaka glasba 21.00 Orkester vojne mornarice 22.00 Viol« 22.30 Salonski orkester i-n kvartet — Lipfko: 20.10 Prafcdanska fil harmonij a — Frankfurt: 20.10 Z-abavni koncert — Stuttgart: 20.10 Komorna glasba — M ona. kova: 20.30 \Vrmltova simiotočna peonftev — Bcrovnin* sfer: 10.43 Veliki orkester in solisti — Strassbourg: 2045 Simfonični koncert. Športni dnevi SK Planine Včeraj so se na Stadionu pričele športne tekme SK Planine. Izredno slabo vrertie je zelo oviralo potek tekem, zalo je razumljivo, da atleti niso mogli doseči bogve kako presenetljivih uspehov. Tudi gledalcev se ni zbralo mnogo, kar gre vse na račun neprestanega dežja, ki je včeraj spremenil ceste v mlakuže in marsikaterega Ljubljančana prisilil, da je ostal doma. Na programu je bila lahka atletika, odbojka in namizni tenis, tekmovanja za polfinale. V lahki atletiki so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m juniorji: Po štirih predtekih so «e v polfinale plasirali: Vuksinič 12.1, Klinar 12.4, Potokar, Pavlič, Skaza in Lončarič. 100 m seniorji: 1. Slapar 12, 2. Šušteršič 12, 3. Weibl 12.2. 800 m seniorji: Žorga (Pr.) 2:7, StruCelj (Maraton). ftOOO m seniorji: Bručan (II.) 16:37, Kranjc. 18:57, Bezlaj. 60 m juniorke: V polfinale pridejo: Čadež, Jlalik, Mazovec in Božič. 60 m seniorke: 1. Bernik 9.00, 2. Pribovšek, 3. Ponikvar. Skok v daljavo seniorji: 1. Branisel (11.) 5.65, Smerdelj (Marat.) in Makovec. Skok v daljavo juniorji: 1. Klinar 5.19, Skaza, Koleša. Skok v višino seniorji: 1. Jeglič 1.55, Beranek in Pribošek. Skok v višino juniorji: 1. Boltavzer 1.60, Pavlič, Šalehar. Skok v višino seniorke: 1. Pribovšek 1.25 m; 2. Ponikvar 1.03. Skok v viMno juniorke: 1. Mazovec Pol. 1.15; 2. Mazovec Majda in Boršič 1.10; 3. Dolenc Eva in Čadež Vika 1.05. Skok v višino ob palici: 1. Pribovšek 2.90; 2. Smerdelj 2.70. Troskok seniorji: 1. Branisel 11.58, 2. Pribovšek 11.54; 3. Černetič 11.35. Kladivo seniorji: 1. Gujsnik 40.35 in; 2. Jeglič 33.40 m; 3. Banko 28.90 m. Krogla seniorji: 1. Jeglič 12.10; 2. Pribovšek 11.00; 3. Banko 9.96. Krogla juniorji: 1- Skaza 14.40; 2. Klinar 13.33; 3. Lončarič 13.28. Disk seniorji: 1. Jeglič 35.87 ; 2. Banko 33.57; 3. Černetič 32.48. Disk juniorji: 1. Skaza 36.33; 2. Pregelj 34.35; 3. Novak 32.05. Disk seniorke: 1. Bernik 23.63 ; 2. Rupel 20.59 Kopje seniorji: 1. Beranek 38.10; 2. Banko 33.21; 3. Priboršek 32.00. Kopje juniorji: 1. Klinar 45.19; 2. Vukšinič 43.45; 3. Lončarič 42.38. ODBOJKA: Sora : šiška 9:15, 15:8, 7:15. Zmagala je Sora. št. Jakob I : Trnovo 15:3 15:9. Zmagal jo Št. Jakob 1. Dunaj, 5. septembra. »Kongresno« mesto Dunaj je doživelo včeraj sredi svojega vrveža, sredi svoje samozadovoljne dobrodušnosti tri prečudovite predstave, omejene seveda le na ožji krog gledalcev. Pri otvoritvi mednarodne razstave gledališke umetnosti, ki se je izvršila v okvirju mednarodnega teatrskega kongresa, je oživel drobec srednjeveškega teatra in se je razbohotilo izumetničeno bogastvo baročnega plesa in igranja. Začetke modernega (v nasprotju z »antičnim«) teatra nam je iskati, kakor znano, v krščanskem bogoslužju zgodnjega srednjega veka. Zlasti dramatično bogato bogoslužje velikonočnega praznika je bilo kot nalašč za to, da vznikne iz njega prva oblika nove drame. V ta namen so porabili predvsem evangeljsko poročilo o treh Marijah, ki pridejo k grobu Odrešenikoveinu, da bi Gospoda mazilile. Temu motivu, ki ga najdemo že v liturgiji velike noči, se pridružita še dva druga: trgovec z mazili s svojini šegavim hlapcem Rubinom, pri katerem nakupijo tri Marije mazil za Gospoda, in pa tek apostolov k grobu; pri tem se sjiet kaže šegava karakterizacija: Janez je mlad in teče pred Petrom, ki stoka in težko sopiha za njim. Igra, ki so io izvajali Reinhardtov! učenci včeraj v ceremonijski dvorani v tlofburg, vsebuje že motiv nevernega Toma ž a. Tekst je vzet po niirnberškem antifona-riju iz 13. stoletja in po »dunajskem rokopisu« iz 14. stoletja. Uvedba ie bila čudovita. Sredi med stebri ce-remonijske dvorane je postavil Clemeiis S t o 1 z -m e i s t e r preprosto stopnišče, na njem navaden gotski portal s kamenitim grobom. Od leve in desne se je postavil zbor (člani zbora državne opere), ki je pel korale iz 4. stoletja (po vatikanskih zapisih). Vse priznanje gre igralkam in igralcem (Marije so nastopile v ženski redovniški, ajiostoli v frančiškanski redovniški obleki!), ki so se skrbno Odlikovance bana dr. Natlačena V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog ministrskega predsednika odlikovan z redom sv. Save 1. stopnje ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Čestitkam k njegovemu visomu odlikovanju se pridružuje vsa slovenska javnost. Povodom rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., dne 6. septembra t. 1. je gospod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen razdelil med državne in banovinske nižje uslužbence, ki služijo pri banski upravi precej podpor v skupnem znesku 20.000 Din. Višina posameznih podpor se je odmerila po številu šoloobveznih otrok v družinah | posameznih uslužbencev. izogibali slehern teatralnosti in so v resnici podali stilno liturgično izoblikovano igro. Pisana publika strokovnjakov in f>oklicnega igralskega osebja se ni mogla ustavljati sili in lepoti tega fragmenta. Na dvorišču je nato izvajal oddelek dunajske policije na konjih konjeniško četvorko (Reiterquadrille) po motivih slovitega »velikega konjenišega baleta« (Grol.ies Rollballett) iz I. l<>t>7. Skozi okna tako imenovanih Radetzkijevih apart-manov v Hofburg, ki so okrašeni 7 zgodovinskimi bakrorezi te svojevrstne prireditve, je bil krasen pogled na dvorišče, kjer so konjeniki v slikovitih kostumih (po načrtih prof. Czettela) izvajali izredno težke in zamotane plesne figure. Zbor dunajskih fanfaristov (Wiener Trompeterchor) je izvajal Schmelzerjevo »Intrado« (iz 17. stoletja) in Techelmannovo »Sarabando« (iz suite na osvoboditev Dunaja pred Turki leta 1683). V veliki redutni dvorani se je naposled razvil spored baročne glasbe, plesa in mimične umetnosti. Slišali smo ob čembalu arijo Kleandre iz opere cesarja Jožefa I. »Chylonide«; izredno težko in izumetničeno arijo jiodala gosp. E. Szantho. Sledila sta dva menueta in gavota cesarja Leopolda I. ob flavti in čembalu s štirimi plesalkami (vodstvo Maru K o s j e r a). Ob spremljavi komornega orkestra dunajskih simfonikov se je nato izvajala »Gavotte en rondeau, tiree d’un ballet du Roy« (1650). Ta umetniško nedosežni spored je izpopolnil ob splošni veselosti nastop Hanswursta (Fritz Schiller) v »Olla-patridi des durengetriebenen Fuchsmundi« (J. A. Stranitzkv, 1711). Pokazalo se je, kakšne virtuoznosti zahteva igra v stilu coinmdie deli' arte. Te historično pomembne in dragocene prireditve, pripravljene izključno gostom ob otvoritvi mednarodne gledališke razstave, so bile njena nadvse dragocena izjxipalnitev. Kakor, razstava sama ostanejo slehernemu obiskovalcu, ki ljubi gledališče, neizbrisno v spominu. Niko Kuret. Maribor, 6. TX.: SK Železničar : Weitz 8:1, SK Rapid : Weitz 10:1. Zagreb. 6. IX.: Hašk : Gradjanski 3:1, Gra-djanski : Slijeme Wandcrere 4:1 Ljubljana, 6. IX.: Ljubljana : Slovan 5:1, Reka : Hermes 5:2. št. Jakob II • Sora 15:11, 12:15. 7:15. Zmagala je Sora. Planina I : Planina II je bila tekma zaradi dežja prekinjena. NAMIZNI TKNIS: Single — moški: 1. Dolinar Žarko; 2. Mlinar ; Marjan; 3. Dolinar Boris. Single — dame; 1. Božič; 2. Marinko Ana; 3. j Bednar. Tolažilna — dame: 1. Jeločnik; 2. Bahar; 3. Marinko. Danes in jutri se tekme nadaljujejo. VIII. športni dan SK Olimpa Celje, dne 6. septembra. Dane« je priredil SK Olimp VIII. športni dan. Dopoldne so bile lahkoatletske tekme juniorjev, ki so izpadle naslednje: Nastopilo je 22 juniorjev, 20 članov SK Olimpa in 2 člana od SK Jugoslavije. Rezultati: Tek na 100 m: 1. Gradišnik Fedor 13 sek., 2. Soster Gustav. Tek na 80 m: 1. Gradišnik Dušan (SK Olimp) 10.3, 2. Sevetel Karl (SKJ), 3. Žohar Oskar (SKO). Skok v višino: 1. Komer Walter (SKJ) 1.50 m, 2. Cincer Josip, Zoher Oskar in Skale Gvidon (vsi SKO) 1.46, 3. Polutnik Mirko (SKO) 1.43 m. Skok v daljino: 1. Gradišnik F. 5.36m, 2. Gradišnik D., 3. Korner W. Skok s palico: 1. Keršek Rudolf 2.30 m, 2. Ci-ber Josip, 3. Jwnjo Rado. Met kopja: 1. Cincer J. 37.5 m, 2. Božič Stanko (SKO), 3. Korner R. Met krogle: 1. Gradišnik D. 14.95 m, 2. Cincer J., 3. Božič St. Tek na 1500 m: 1. Šoster A. 5:2, 2. Svetel Karl, 3. Belaj Ivan. Tek na 1000 in: 1. Krainer Franc 3:12.2, 2. Zoher Oskar, 3. Katič Ivan. Dopoldne se je vršil v dvorani v Domu v Samostanski ulici tudi table tenis turnir. Popoldne pa sla na igrišču Olimpa v Gaberju igrali najprej mladini SK Olimpa in SK Jugoslavije. Olimp je zmagal v razmerju 1:0. Tekma rezerv Jugoslavije in Olimpa se je končala neodločeno s 3:3 (3:2). — V glavni tekmi sta nastopila kompletno ligino moštvo SK Ljubljane in SK Olimp. Ljubljana je zmagala v razmerju 4:1 (2:1). Zagoneten roparski napad Maribor, 6. sept. Sinoči so nekateri pasanti okrog polnoči našli neko žensko na Ruški cesti tik tovarne Doktor in drug ležati v mlaki krvi. Obvestili so policijo, ki je posredovala, da so reševalci žensko odpeljali v bolnišnico. Danes so jo zaslišali. 36-letna delavka pri Hutterju Marica Elego je pripovedovala, da so jo napadli malo pred polnočjo na poti iz Studencev v Maribor na Dravski brvi neki moški ter jo oropali. Možakarji so ji sledili vso pot iz Studencev. čim je stopila na brv, ji je eden iztrgal ročno torbico s 21 din gotovine, drugi pa jo je udaril najprej -z boksarjem, potem pa sunil z nožem. V silnem strahu je pobegnila v hrib na Ruško cesto, kjer se je vsa onemogla zgrudila. Policija preiskuje sedaj ta zagoneten napad. Požsgaičeva smoSa Sv. Benedikt v Slov. goricah, 6. sept. V sredo, dne 2. sept. t. 1. zvečer je nenadoma pričela goreti shramba za sode (klučanja) v Lo-kovcih Sv. Benedikt v Slov. goricah pri posestniku Vincencu Perku. Požar je zanetil požigalec in se je takoj nato hitro podal k sosedu z namenom, da zaneti |>ožar še v tem poslopju. Pri izvrševanju tega požigalskega dela so ga domači ujeli in v njem sjx>znali znanega moškega, ki stanuje v bližini. Požigalca so nato takoj izročili orožnikom. Perkova shramba za sode pa je zgorela do tal. ker je bila lesena in krita s slamo, zgorelo je tudi nekaj sodov in drugega kletarskega orodja. Škoda znaša okrog 5000 Din. Požigalec, ki je sedaj vendarle v rokah pravice, je morebiti podtaknil že več požarov v tej okolici, saj je v zadnjem času zelo pogosto gorelo v tem kraju. Požar za požarom Dravsko polje, 6. sept. Požari na Dravs>kem polju, posebno pa v območju občine Cinkovoi, sc vrstijo drug za drugim. Ljudstvo je že zbegano, ker ne ve, kdaj ga dohiti nesreča, da mu zgori domačija. Tako je plat zvona zopet vznemiril preibivalistvo vasi Cirkovce, naznanjajoč, da je domačija posestnika Ivana in Vin-kota Koržeta v ognju. K sreči je bilo prebivalstvo ob 5. uri zjutraj, ko je izbruhnil požar že pokoncu m se je takoj lotilo gašenja. Imenovanima posestnikoma so zgoreli vsi gospodarski objekti; žrtev požara je tudi okrog 15.000 kg sena in slame ter razno gospodarsko orodje. Gasilcem iz Cirkovcev in Dragonje vasi - Mihovce se je z velikim trudom posrečilo požar omejiti. Zaradi bližine sosednjih poslopij je bila v e Ink a nevarnost, da se ogenj razširi na vso vas. Ta bojazen je bila upravičena tembolj, ker »e je domačim gasilcem komaj po polurnem gašenju pokvarila brizgalna in z isito niso mogli nadaljevati z gašenjem. Škoda se ceni na 30.000 Din in je predvidoma krita z zavarovalnino. Na kak način je prišlo do požara, še ni pojasnjeno. Jugoslavija : Poljska 9 : 3 V Belgradu se je včeraj vršila mednarodna nogometna tekma med našo državno in poljsko reprezentanco. V prvem Polčasu 60 bili Jugoslovani v veliki premoči in zabijali Poljakom neubranljive gole. Že v 1. minuti prvega polčasa se je Jugoslaviji posrečilo poslati jjrvi gol v poljska vrata. Naša reprezentanca Je Igrala naravnost izvrstno in izkoristila vsak situacijo v svoje dobro.. Nadaljnji goli so padli v zelo kratkih presladkih. Poljaki so ee nekoliko znašli šele potem, ko je začel padati dež. Tudi v drugem polčasu so Jugoslovani ostali v premoči. Poljakom se je posrečilo, da so končno rezultat postavili na 9:3. Najboljši del našega moštva je bil vratar in obramba. Tekmi, ki se je igrala za pokal kralja Petra II., je prisostvoval kraljev odposlanec. Na igrišču se je zbralo 6000 ljudi. Bežigrajska gimnazija pred otvoritvijo Ljubljana, 7. septembra. Ko so novembra lanskega lela na pekovskih njivah pričeli graditi temelje novega gimnazijskega poslopja, je marsikdo mislil, da bo ta zgradba za )>ovseni novo gimnazijo. Takole so računali: prva na realki, druga na Poljanah, tretja v Beethovnovi, klasična v Tomanovi in licej, za Bežigradom pa bo čisto nova gimnazija. Tako bi prav za prav tudi bilo prav, kajti ljudem je že prišlo na ušesa, da za ljubljansko dijaštvo ne zaddstuje več samo pet |K>polnih gimnazij. V Ljubljani imamo nad 5000 dijakov, ki se stiskajo v pretesnih prostorih. Iz tega razloga je bila tudi upravičena borba za nižjo žensko realno gimnazijo pri uršu-linkab s pravico javnosti. Če ne bi bilo v prejšnjih letih nasprotnega toka, bi ta borba bila že davno izvojevana z zmago. Poleg tega pa in kljub šolnini in taksam je naval na srednje šole večji in večji, zlasti je prevelika po številu razredov in dijakov po razredih II. državna gimnazija na Poljanah. „Nemška gimnazija" V resnici pa ni šlo za novo gimnazijo, ampak le III. državna realna gimnazija je po naj>ornem trudu in iskanju dobojevala boj za novo, moderno šolsko poslopje. Tretja državna je starejšim znana z nazivom Nemška gimnazija, kar je bila približno do leta 1921. Nastanjena je bila v stari zgradbi v Beethovnovi ulici. Poslopje je last uf>o-kojenega generala \Valdherrja, ki živi v Salzburgu. Gimnazija je plačevala kot najemnino letno prav lepo vsotico okrog 150.000 din. Učenci in starši, ki so imeli priliko hoditi po poslopju, vedo, kako je temačno, tesno, izpostavljeno vsem prepihom, sploh skrajno nehigijensko. Z ozirom na | to in na visoko najemnino stoji danes prazno. Tretja državna je ostala v poslojiju tja čez leto 1930. Nekaj j»rostorov je imela najetih celo na deški osnovni šoli na Vrtači. Po se je v juliju 1933. leta razbila velika celota, sta nastali spet dve samostojni gimnaziji: prva in tretja. Ker se je enkrat za vselej reklo, da prostori v Beethovnovi ulici niso več uporabni za šolo, je s tem tretja izgubila svoje lastno gnezdo, kajti drugega primernega poslopja v Ljubljani ni več našla. Nastopila je doba gostaštva na prvi državni. Poslopje v Vegovi ulici je res slaro, saj je iz predpotresne dobe (1867) in ne ustreza več modernim predpisom in zahtevani. Ker obe gimnaziji istočasno nisla mogli imeti jjouka, so določili, da bo prva imela pouk dopoldne, tretja pa popoldne. Vsak mesec se je vrstni red menjal. Pozneje so določili stalen red v tednu: prva ima prve tri dni v tednu pouk popoldne, tretja dopoldne, ostale tri tedna pa narobe. Na pekovih njivah Razumljivo je, da si je tretja gimnazija nujno želela lastne strehe. Pred dobrim letom je država potrdila načrte, banovina je najela pri Pokojninskem zavodu večmilijonsko posojilo, občina bi morala dati na razpolago mestno zemljo. Da se je borba za svet končala tako srečno, je vsekakor častna zasluga komisije. Lepšega mesta si zavod ne bi mogel izbrati. Prostor obsega nad 6500 kvad. metrov. Vsa naša šolska poslopja so v novi Ljubljani prav za prav stisnjena okrog gradu, kakor so bile hiše sploh v starem mestu. Dijaki z Viča, iz Most, iz Šiške, iz Bežigrada so imeli zelo daleč peš v šolo. Privatna poslopja so že davno silila čim bolj v naravo in s tem širila Ljubljano, le javne zgradbe so se kopičile vse na kup. Prav posrečena je zamisel, da se enkrat z javnim poslopjem ustvari novi predel mesta, ki bo imel svoj center. Tako se mesto širi proti severu, tla so suha, mesto se bliža zdravemu ozračju in zdravi vodi. Najprej so začeli graditi za Bežigradom osnovno šolo, nato še gimnazijo. Osem milijonov V novembru lanskega leta so pričeli kopati, delali so skoro čez vso ugodno zimo, ponoči in podnevi. Marsikdo je dvomil, da se bo šolsko leto 1936-37 otvorilo že v novi zgradbi. To se bo v resnici zgodilo, četudi z malo zamudo, kar je zakrivila enomesečna stavka zidarjev. Danes pa stoji pred nami lepo, štirinadstropno, moderno šolsko poslopje, kot jih je malo v Jugoslaviji. Svetla okna, ogromne, svetle veže, krasna telovadnica. Na vrhu bodo risalnice, kemijska in fizikalna predavalnica. Stroški znašajo približno 8 in pol milijona dinarjev. Oprema v zgradbi bo prvovrstna: po hodnikih po tleh linoleum, poleg telovadnice je kopalnica s prhami, omare so vzidane v zid, novo telovadno orodje, šolski kino, avtomatski zvonec na ploščo itd. Otvoritev v oktobru Selitev iz poslopja v V.egovi ulici bo okrog 25. septembra. Knjižnico, inventar, zbirke učil bodo prenesli dijaki sami na avtomobilih. Za enkrat je določen dan slovesne blagoslovitve in otvoritve za 4. oktober. Zamujene šolske dni bodo dijaki nadomestili s skrajšanjem božičnih in velikonočnih počitnic. Slo bo itak kvečjemu za dvajset dni pouka. Skupno službo božjo bodp imeli dijaki odslej v lepi, preurejeni cerkvi sv. Cirila in Metoda, kjer se bo vršila tudi slovesna otvoritvena maša. Silni viharji so porušili ribiško naprave v poljskem pristanišču IVielka-AVies. I piših mora tisti, kdor povozi psa, v 24 urah po nesreči primer prijaviti oblasti. Ta predpis pa za mačke ne velja. Da pa se pravočasno prijavijo tudi mačje nezgode, plača RSPCA vsakemu prijavitelju primerno odškodnino. Svak mestni stražnik in javni paznik ve za naslov, ime in telefonsko številko najbližjega živalskega nadzornika in živinozdrav-nikain ponesrečena žival dobi po prijavi nemudoma zdravniško pomoč. Propaganda za varstvo živali Društvo skrbi še na razne druge načine, da bi bili ljudje do živali obzimejši in dobrohotnejši. Vsako leto prireja konjske in zlasti v primorskih krajih tudi oslovske razstave. Na razstavah malih živalic dobivajo otroci, ki so zredili posebno lepe vzorce živali primerne nagrade. Vpisnina in članarina mladinskih odsekov Društva sta brezplačni. Društv oizdaja tudi svoj mesečnik, ki je namenjen zlasti mladini. Ta magazin je bogato ilustriran in poln zanimivih in poučnih člankov in stane samo pol penija izvod. Društvo skrbi za propagandne filme, ki potujejo po vsej državi, prav tako tudi za predavanja, ki se vrše predvsem po šolah. Učenci potem pišejo o teh predavanjih šolske naloge. Samo v Londonu napišejo otroci do 200.000 razpravic o tem predmetu. Društvo je v zvezi s sorodnimi društvi po vsem svetu in dopisuje 6 155 izmed njih. Posmrtno prokletstvo Naši izseljenci na Francoskem dobro vedo, kako se izvaja neusmiljen zakon o brezposelnih tujcih. Mož, ki ni v sianju dokazali, da ima 5 fr. gotovine, mora kot potepuh v ječo. Po prestani kazni ga pošljejo v domovino ali zopet zaprejo, če se ne zna skrivati. Pri ruskih, nemških in dr, brezdomovincih dejansko pomeni slična obsodba doživljenjski zapor. Zadnjič se je izkazalo, da velja odlok o izgonu celo po smrti obsojenca. V pariški okolici je podlegel posledicam večmesečnega zapora ruski begunec N. Strogonov, čigar ime je večkrat omenjal dnevni tisk v zvezi z njegovo pravdo za milijonsko premoženje med vojno izumrle istoimenske grofovske rodbine. Strogonov je zaman napadal sedanje dediče in umrl sam v bolnišnici brez sredstev. Usmiljeni rojaki so mu plačali pogreb in poklicali pravoslavnega duhovnika. A občina, kjer je umrl Strogonov, mu je odrekla prostor na pokopališču, ker ni imel nobenega dovoljenja ostati na francoskem ozemlju, temveč je bil po prestani kazni obsojen na izgon. Pogreb so preložili za več dni. Po intervenciji v Parizu je prepustila občina proti povišanemu plačilu grob za 6 let, a samo pod pogojem, da bo dobil Strogonov v tem času dovoljenje ostati na Francoskem. Če se ne bo to zgodilo, bo zahtevala občina izpraznitev groba. Poroka v votlini Angleški listi pišejo o nekem mladem ekscentričnem paru v državi Oregon, ki je vzbudil s svojo poroko v votlini, ki je bila nekoč bivališče prvih ljudi, ki so bili na svetu, veliko pozornost. Poročni par, duhovnik in povabljeni gostje so se morali odpeljati navzdol v neko votlino v Gray-back pogorju. Tla te votline so bila pokrita s ko- stmi pračloveka, ki so bile najdene. Da bi bil pa ves milje poroke še pristnejši, sta bila ženin in nevesta pokrita samo s kožami. Na vsak način pa je bil monokel, ki ga je iinel ženin in našminkane nevestine ustnice veliko nesoglasje s prvim človekom. Poroka pa se je izvršila v tajinstveni poltemi, kajti skozi odprtino je le stežka prihajala dnevna svetloba. Želeti bi bilo, da se ne bi v kasnejšem življenju te mlade zakonske dvojice ne vzbudili tudi instinkti, katerim je bil podvržen pračlovek. Sanatorij za obupance Londonski Zavod za medc. psihologijo je ta mesec otvoril popolnoma novo zdravilišče. Namenjeno je onim, vedno številnejšim osebam, ki so izgubile smisel za življenjski boj, dasi prav za prav niso bolni. Zavod sprejema po polomu obupane podjetnike, žalostne vdove, razočarane in celo nesrečne zaljubljence. Sanatorij ima zunanjost udobnega hotela s preprogami in zastori, lepim pohištvom in cvetlicami na mizah in oknih. Vodstvo je odstranilo vse, kar bi spominjalo na bolnišnico. Stanovalci kosijo, gredo spat, vstajajo itd. kakor želijo. Tudi zdravniki nimajo nobenih določenih ur, temveč podajajo navodila v vlogi hišnih prijateljev, ki obiskujejo bolnike. Vodstvo smatra, da bo na ta način najlažje zdravilo srčne bolečine in povrnilo nesrečnežem veselje do življenja. Cene niso visoke in razpolaga zavod kot državna ustanova tudi z brezplačnimi sobami, katere plačajo velepodjetja ali londonski mestni okraji. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZBBDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 6 IL NADSTROPJE Iz berlinskega živalskega vrta so spustili bizone, ki so jih februarja meseca pripeljali iz Kanade. Varstvo domačih živali na Angleškem Se v začetku devetnajstega stoletja je bilo kruto ravnanje z domačimi živalmi na Angleškem vsakdanja prikazen. Ljudje tostran Prekopa so govorili, da je Anglija »konjski pekel«, tako sirovo so postopali s konji. Pogosto se je namerilo, da so bili konji, ki so vlekli kako elegantno kočijo, ob prihodu v London tako izmučeni, da 60 jih morali med izpregavanjem in razbremenjevanjem podpirati, da se niso zgrudili na tla. Prav tako nečloveško so ravnali s psi. Le-te so trenirali za pasje borbe, za draženje bikov in za vožnjo težkih branjevskih vozičkov. Mačke so žive drli, češ, da živim Tajši gre koža s telesa kakor mrtvim. Takega postopanja seveda ni bilo mogoče preprečiti, dokler je veljalo za postavno, dokler zakonodaja domačih živali ni vzela v svoje varstvo. Na srečo pa so se v civilizirani Angliji zgodaj našli ljudje, ki takih sirov osti niso mogli mirno gledati in so začeli na merodajnih mestih iskati pomoči. Dokler pa ni bilo pomoči od zgoraj, so si skušali pomagati sami z organiziranjem somišljenikov v društva, ki jim je bil namen domače živali zasebno varovati pred krutimi ljudmi, po drugi strani pa delati propagando za javno zaščito. Začetki varstvena zakonodaja glede domačih živali na Angleškem izvirajo iz leta 1809., ko je lord Erskin, angleški visoki kance-lar, lordski zbornici predložil zakonski načrt za zaščito domačih živali. Njegov krasni govor je vzbudil veliko pozornost in je izšel tudi v posebni brošuri. Na žalost pa ee je njegov zakonski načrt izgubil in ohranili so se samo trije vzorci tiste brošure. Drugo leto je lord poskusil iznova, toda poslanska zbornica je njegov zakonski predlog odklonila. Minulo je celih 11 let, da so v zbornici spet načelo to vprašanje. Zdaj je vzel domače živali v varstvo sloviti Irec Richard Martin. Med svojim govorom v zbornici 1. 1821. pa je bil deležen splošnega zasmeha, in ko je zahteval zaščito tudi za osle, je bil po poročilu lista »Timesa« v poslanski zbornici tak krohot, da listov reporteT govornika ni mogel razumeti. Kljub temu pa je Martin v poslanski zbornici s svojim predlogom prodrl, propadel pa je pri lordih. Poskusil je srečo drugo leto in tokrat je usp.el. Kakor hitro je bil njegov načrt uzakonjen, se je mož lotil izvrševanja svojega zakona. Dasi je imel že 68 let, se je krepko poprijel dela in je na lastne stroške nastavil nadzornika, da bi skrbel za izvrševanje zakona. Njegova desna roka je bil visoki cerkveni dostojanstvenik Arthur Rroom, rektor visoke šole Št. Mary v Brom-le-by-Bow, ki se je poslovil od samostanskega življenja, da se je mogel popolnoma posvetiti delu za domače živali. Po mnogih težavah in denarnih stiskah. med katerimi je požrtvovalni rektor zaradi zadolžitve prišel celo v zapor, je mlada organizacija vendarle ostala pri življenju. L. 1835. pa sta s svojim pokroviteljstvom zagotovili društvu obstoj in napredek kneginja Viktorija in njena mati kentska vojvodinja in od tega časa je lepo ravnanje z domačimi živalmi v angleški družbi veljalo za zahtevo »dobre oblike. Ko je kneginja Viktorija 1. 1840. zasedla prestol, je društvo dobilo naziv »Kraljevsko društvo za zatiranje krutosti do domačih živali« ali po angleško skrajšano R. S. P. C. A., ki ga ima še danes. Tedaj je bilo društvo nastanjeno v majhnih prostorih, za katere je plačevalo 5 šilingov tedenske najemnine. Danes pa ima lastno mogočno zgradbo v Jermyn Streetu. V časih kraljice Viktorije so bili v Londonu samo trije živalski nadzorniki, med tem ko jih je danes 230, ki bde nad živalmi po vsej Angliji in Walesu. Sodelovanje javnosti pri zatiranju krutosti še danes ni vsakomur znano, da je slehernemu človeku prosto pomagati RSPCA. Kdorkoli vidi, da kak človek z domačimi živalmi kruto postopa, more to brez nadaljnjega javiti gornjemu društvu in krutež bo nemudoma prejel kazen. Imena pritožiteljev ostanejo uradna tajnost. Samo 1. 1935. je imelo društvo opraviti z 31.425 pritožbami, kar pomeni dozdaj rekordno številko. Večje število pritožb je bilo kajpada tudi neosno-vanih, toda 19.362 ljudi je dobilo od Društva bodisi usten ali pa pismen ukor, a 1644 jih je bilo zaradi krutosti sodnijsko kaznovanih. Mnogim voznikom in lastnikom živali je to društvo trn v peti in ga imajo za nekakšno vohunsko in ovadniško nared-bo, toda, če upoštevamo, da je v večmilijonskem Londonu kaznovanih samo nekaj nad tisoč pre-kršiteljev zakona, nam mora biti jasno, da Društvo za varstvo živali postopa samo v osnovanih in dokazanih primerih. Še večjo zaslugo pa ima RSPCA kot zaščitnica obolelih, poškodovanih in za delo nesposobnih živali. Sodelovanje z veterinarskim udruženjem RSPCA skrbi že leta in leta za živali, katerih lastniki ne morejo plačati živinozdravnika. Kakih 600 živinozdravnikov delo z roko v roki z Društvom, bodisi na klinikah ali pa živalskih okrevališčih in na deželi. Društvo ne zahteva od siromašnih lastnikov živali nobenega prispevka in sprejema od njih samo prostovoljne darove. Samo lansko leto je bilo okoli 200.0000 bolehnih in poškodovanih živali zdravljenih in oskrbovanih na stroške društva. Pohvalno delo usmiljenja izvršuje društvo tudi s tem, da z lastnimi sredstvi pokon-čuje živali, ki trpe za neozdravljivimi boleznimi in smrtnimi poškodbami. Samo v enem letu je na ta način prikrajšano trpljenje četrt milijonu nesrečnih živali. Za pse druga pravica kot za mačke V ogromnem velemestnem prometu je seveda na londonskih ulicah povoženih veliko število psov in mačk. Po tamkajšnjih cestno ooliciiskth oted- 44 Zeleni pekel Tigrovec se je takoj obrnil napol na desno in v teku razprožil puško. V malo minutah smo bili tako blizu, da se je zdelo, da nas bo rjovenje oglušilo. Vedel sem, da se končno nahajamo v bližini gospodarja južno-amerikanskih gozdov, njegovega veličanstva jaguarja. Nenadno pa je tigrovec pritrdil bajonet na puško in se spustil na kolena. »Lahko streljate,« mi je zavpil čez rame. K nesreči moram nositi naočnike. Od naglega teka so bila stekla vlažna in pokrita z roso. »Zal mi je,« je odvrnil in prislonil puško k licu. »Ne morem več čakati, takoj bom planil.« Potegnil sem pištolo, zakaj prostor, na katerem sem stal, je bil preozek, da bi lahko rabil puško. V upanju, da bom zver odkril še živo, sem prodiral globlje v grmovje. Skoraj jokal sem od besnosti, ker sem bil tako nebogljen in snažil orosena stekla. Zraven sem z vsem naporom gledal proti mestu, odkoder je zvenelo renčanje. Vedel sem, da je oddaljen največ nekaj korakov, toda nisem mogel ničesar videti, razen zlato in zeleno oškropljenega baldahina. Zagrmel je strel, planil sem naprej in videl, kako so vsi grizli boke mrtve tigrinje. Krogla je tičala sredi čela. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob Telefon 291 »Gledal sem naravnost za tigrom,« sem rekel, »a ga nisem mogel odkriti. Kako je to neki mogoče?« Tigrovec se je smehljal. »Ker mu sije sonce na kožo, da je tu v grmovju komaj mogoče prepoznati. Človek ga odkrije šele po dolgi vaji.« Spominjal sem se, kako sem pred leti lovil divje koze. Kamenita stena je bila docela gola, vendar pa v začetku nisem mogel s svoji mmočnim daljnogledom najti malih rjavih živali. Kmalu je prišel do naju Urio, slekli smo si srajce ter jih oželi, zakaj iz njih je pot kar tekel. Tigra smo za noge potegnili na kol in korakali po stezi tri kilometre nazaj. Konj še zmeraj ni bilo videti. Zato se truni, toda zmagoslavni odpravili dalje na pot proti domu. Šele čez dve uri nam je Tiburcijo režaje se prijahal nasproti. Toda režanje mu je kmalu prešlo, zakaj prisilili smo ga, da je dal svojega konja Indijancu in je sam moral iti peš, človek pa, ki je stal družabno nižje od njega, je jezdil. Tako smo se zgodaj popoldne po 30kilo-meterskem pohodu vrnili nazaj v Pacifiqui, kjer je Braziljanec pozdravil veseli dogodek s svojo najstarejšo in največjo steklenico žganja. 16. poglavje. Naš odhod v neznano se je združil z odhodom nekega Indijanca na večna lovišča. Mož je izdihnil prav tisto jutro, ko se je začelo daniti. To je bil žalosten dogodek. 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 2. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Na pogrebni sprevod smo zadeli nekje v gozdu, in sicer na takem mestu, da se mu nismo mogli več ogniti. Mračni vpliv, ki je izhajal iz čudnega pogrebnega obreda, je obetal nesrečo in je naše ljudi pretresel tako, da so jim napol prosvetljene duše kar drhtele. Prvo znamenje nečesa nenavadnega je bil neprijeten, hreščeč glas, ki se je zdelo, da prihaja iz zelene strehe nad nami. V pošastnih valovih je zdaj naraščal, zdaj upadal. Dvigal se je iz molka s strahotno, brezstrastno enoličnostjo, njegov napev je bil sestavljen iz dveh žalostnih tonov. To petje se je celo iz daljave slišalo brezupno. Zdelo se je, da se je grešnik vrnil na zemljo nazaj s sporočilom, da je bodoče življenje samo težka muka. Mali zvonec, ponosno znamenje našega najstarejšega kljuseta, je nenadno umolknil. Toda, ko je ta strah vzbujajoči glas prišel bliže, je začelo iz zvonca doneti divje žvenke-tanje. Takoj na to pa je sledilo divje udarjanje naših zabojev ob drevje. Očitno so konju odpovedali živci. Še tisto sekundo se je v vseh mezgih vzbudilo sočustvovanje, da so naostrili ušesa. Prestrašen drget je preletel dolgo v sto tovornih živinčet, njen začetek se je na zaviti stezi izgubljal izpred naših oči. Repi so se jim tresli, vihrali so z grivami. Strah je živalim širil nozdrvi. Bilo je jasno, da bo vsak najmanjši povod zapodil vso karavano v divji dir po džungli. Urrio je zatulil povelje. Kosme in Alfonzo sta urno planila s edel na tla ter naglo prive- Dln. Uredništvo: Kopitarjeva ulica fi/TTI Cee. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: jala razburjene živali k drevesom. V tem razuzdanem razpoloženju smo bili priče procesiji, ki je zlasti za popotnike, ki so se namenili v deželo strahov morala pomeniti najslabšo pripravo, katero si je mogoče misliti. Pred sprevodom so koračili trije žalostni Indijanci, majhni, rumeni in otožnih pogledov. Vsak izmed njih je nosil orjaško svečo, njen plamen, ki ni bil nič zastrt je v vladajočem brezvetrn plapolal naravnost proti nebu. Motno in nenaravno se je odražal od bleščečega, zelenega ozadja. Njim za petami sta šli zdelani, prihuljeni stari ženici v dolgih, pro-stornih oblačilih brez pasu, ki so jima segala prav do gležnjev. Bila so precej podobna našim spalnim srajcam. V divjem neredu so se jima okoli ram krotovičili žimasti črni lasje, obupano sta lomili robe. Korakali sta v pokončni drži in z dostojanstvom, ki je izvirala iz dolgega prenašanja vode, katero so nosile ženske že rodove in rodove dolgo. Oči so jima bile vpadle, brez izraza, trde, kačjim podobne, da jih ni bilo mogoče razgonetiti. Da so mezgi vlekli svoje vrvi in uzde, ni bilo zaradi mračnega miru v njunem vedenju, marveč zaradi njenih glasov. Ljudje so se pa prav zaradi tega z vso naglico začeli križati. Robato, neizumetničeno, nedopovedljivo obupno in žalostno sta molili za dušo pokojnega moža z glasovi, ki so jasno izdajali, da jima gre samo za napitnino. »Naricalke,« je dejal Urrio. »Slišali smo jih že v Santo Corazon, kako so se vadile za svojo nalogo.« )n 2994 ta 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Košiče k.