RiMORSKI DNEVNIK 3 ^el 'Zhaiati v Trs,u i;rthma'a 1945- njegov DNEW?KikpaPA26TI2ANSKI cik„r?VrazmnoJen "a o™8'"- Od 5. do 17. se-Ptembra 1944 se je tiskal .GoJ^3 1 "Ooberdob« v ši nH 1^' ^0renj' Trebu-o od 18. septembra 1944 -Slove"13'3 1945 v tiskarni bovemia,. pod Vojskim Pa vdr'J1, do 8' maia 1945 Wer ic,°S?b0ienem Tnoto. ki J8 lzSla. zadnja števil- tizaneJ6 edini tiskan> Par-^anskl DNEVN|K Suznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 179 (13.117) Trst, četrtek, 18. avgusta 1988 Pakistanski predsednik Zia Ul Hak umrl v strmoglavljenju letala C130 Predsednik senata izredno stanje - Gulan Ishak Kan je kot vršilec dolžnosti že proglasil Vzroki nesreče niso znani, ne izključujejo pa sabotaže Pakistanski diktator Zia Ul Hak ISLAMABAD — V letalski nesreči je včeraj izgubil življenje pakistanski predsednik Mohamad Zia Ul Hak. V strmoglavljenju letala C 130 je umrlo vseh 39 potnikov in članov posadke, med katerimi je bil vrhovni poveljnik pakistanskih oboroženih sil general Ahtar Abdul Rahman, devet generalov, osem visokih častnikov, veleposlanik ZDA Arnod Raphel in ameriški vojaški ataše general Herbert Wasson. Kot predvideva pakistanska ustava je predsedniške dolžnosti prevzel predsednik senata Gulam Ishak Kan, ki je že proglasil izredno stanje in odredil desetdnevno žalovanje. Vojaški hercules C 130 s predsednikom Zia Ul Hakom je vzletel z letališča v Bahawalpuru (530 kilometrov jugozahodno od glavnega mesta) ob 16.30 po krajevnem času. Le deset minut po vzletu je strahovita eksplozija dobesedno raznesla orjaško vojaško transportno letalo. Vzroki nesreče niso še znani, tako da se že govori o atentatu in o sestrelitvi. Oblasti so demantirale le vest, da bi letalo trčilo v neki pakistanski vojaški helikopter. Politični opazovalci se vsekakor čudijo, da bi bil Zia Ul Hak žrtev atentata, saj je bil zaradi kopice sovražnikov izredno previden. Predsednik Ishak Kan pa si- noči ni izključil možnosti, da je prišlo do sabotaže. Nedvomno se za Pakistan odpira sedaj izredno težavno obdobje, kar zgovorno priča včerajšnja proglasitev izrednega stanja. Zia Ul Hak je prevzel oblast z vojaškim udarom leta 1977. Odstavljenega premiera Alija Zulfika-ra Buta je tjal leta 1979 kljub protestom vse mednarodne javnosti obesiti, država pa je počasi tonila v objem islamskega integralizma. Leta 1984 je postopoma uvedel šario, po koran-skem pravu so tako pričeli javno bičati zločince, prešuštnice pa kamenjati. Z referendumom leta 1985 si je zagotovil neomajno oblast sebi in islamski duhovščini, v državi pa se je pod vodstvom hčerke obešenega premiera Be-nazir Buto opozicija le počasi reorganizirala. V prvih letih je bil vojaški režim predsednika Zia Ul Haka osamljen. Po sovjetskem posegu v Afganistanu leta 1979 pa je Pakistan postal pomembna figura na srednjevzhodni šahovnici, saj je Zahod pričel zalagati Pakistan z najsodobnejšim orožje, Zia Ul Hak pa je v zameno nudil vso podporo afganistanskim islamskim upornikom, tako da je njegova smrt včeraj pretresla predvsem Reaganovo administracijo. Že v kratkem prvi konkretni ukrepi Na Sardiniji vrh proti ugrabitvam in banditizmu CAGLIARI — V sardinskem glavnem mestu je bil včeraj pod predsedstvom notranjega ministra Gave vrh vsedržavnega odbora za javno varnost, ki so se ga udeležili poleg načelnikov karabinjerjev, policije in finančnih stražnikov ter visokega komisarja za boj proti mafiji, tudi odgovorni za javno varnost na otoku in predsednika sardinskega deželnega sveta in odbora ter krajevni upravitelji. V boju proti sardinskemu banditizmu in ugrabitvam so sklenili razširiti tudi na Sardinijo dva člena zakona Rognoni-La Torre, tako da bi lahko izvedli preiskave o neupravičenih bogatenjih in zaplenili nezakonito pridobljena premoženja. Podrobnosti drugih ukrepov za varnost na Sardiniji niso znane. Kljub temu pa se je izvedelo, da bodo uvedli neke vrste tiralice, ki so jih evfemistično imenovali »odškodnina za sodelovanje s preiskovalci«. Seveda bodo na otoku okrepili prisotnost varnostnih sil. Premestili bodo izvedence za boj proti organiziranemu kriminalu in zgradili več karabinjerskih vojašnic na obrobnih območjih. Notranji minister Gava v pogovoru z novinarji ni izključil možnosti, da-bi podobno kot na Aspromonteju v Kalabriji poslali vojsko tudi v hribovje ob Nuoru. Območjem, kjer so banditizem in ugrabitve najbolj razširjene, se torej obetajo nove vojaške služnosti. Vojske ne bi uporabili v policijske namene, a že sama prisotnost vojakov, bi ugrabiteljem zagrenila življenje. Krajevni upravitelji pa so po štiriurnem vrhu poudarili, da je treba napeti vse sile, da se s kulturo in izobrazbo presečejo še zadnje vezi med banditizmom in prebivalstvom. Pozitivno so ocenili sklepe in ukrepe odbora, ki se je končno spomnil sardinskih težav. Vožnja v vinjenem stanju odslej precej draga n . ^ '— Z objavo v Uradnem 0fj.u 1® stopil v veljavo zakonski , °k o tako imenovanem "preiz-ka^u. 2 balončkom", ki naj bi po-m ali je voznik avtomobila (ali “otorja) zaužil več alkohola, kot Predpisi dovoljujejo. d‘°k je pripravil minister za Vflnavstvo Donat Cattin v sodelo-vp Z ebnistri za notranje zade-dn PF.evoze in javna dela. Zgornja orisi0- na meja alkohola v krvi ter ?naša 80 miligramov na li-ori ^rV’ promila. Tej stopnji n90varia približno kozarček žga-Pijače ali dva kozarca vina ali P1Y? pri obroku. D azni, ki jih odlok prinaša, so ki ru' Tako lahko voznik, vol98 00do zalotili vinjenega za riPt1anom tve9a mesec dni zapora, a arna kazen znaša 500 tisoč lir, k„ Z1 pa mu tudi odvzem vozniš-Drim °ovoljenja za 3 mesece (6 v hpReFu Ponovitve). Te kazni V07ivuSe višie' kadar bo vinjen 7llc Povzročil prometno nesre-test n t’1sFe9a, ki bo odklonil alko-hp i 'kakšen bo, se še ne ve!), pa. 00 kazen avtomatična. Danes se v neworleanskem Superdomu zaključi 41. republikanska konvencija Vesoljne razsežnosti Bushevega programa aplavzi delegatov pa gredo Danu Quaylu NEW ORLEANS - Mnogi izmed republikanskih delegatov, ki s svojimi pisanimi pokrivali polnijo neworleanski Superdome, ne vedo, kdo je Dan Quayle in so to tudi javno priznali. Dobro ga poznajo le zastopniki najbolj reakcionarnega krila Reaganove stranke, saj je 41-letni senator iz Indiane predstavnik skrajnih konservativcev. S svojo izbiro je Bush presenetil delegate, ki so bili trdno prepričani, da se bo Reaganov namestnik opredelil za izkušene politike kot sta Dole in Kemp. Bush pa jih je še posebno iznenadil, ker gre za pristno strateško izbiro. Qu-ayle je namreč sin izredno bogate družine in je mlad (Du-kakisov namestnik Bentsen bi lahko bil njegov oče, trdijo nekateri), poleg tega pa je šarmanten, kar je še posebno neprecenljiva vrlina, če pomislimo na Bushev pomanjkljivi imidž. Quayle se znajde pred televizijskimi kamerami, je spreten govornik in zna pritegniti množice, obenem pa bi lahko zapolnil generacijsko vrzel v republikanski stranki, saj bi zanj lahko volili otroci ameriškega povojnega booma. Mladi ameriški fant iz Indiane razpolaga skratka z doto, ki je Bush nima in najbrž je ne bo nikoli imel. Poleg tega pa je njegovo politično prepričanje globoko konservativno, kar bi moralo znatno pomagati Bushu, ki se trudi, da bi republikance in Ameriko spravil nekam desno od Reagana. V tem pogledu je bil Bushev neworleanski trud impozanten kot žival (slon), ki predstavlja republikance. Delegatom je predstavil 107 strani političnega programa (Dukakis je zgostil program v pičlih devetih straneh), v katerem se je lotil vseh mogočih vprašanj, od pornografije do Indijancev. Bush je delgatom objasnil, kako misli rešiti 125 ključnih vprašanj in pri tem ne smemo pozabiti, da postanejo programi kandidatov za predsednika ZDA tudi vladni programi, če je kandidat izvoljen. Svojim volilcem je Bush obljubil, da se bo - s Quaylom ob strani - boril proti splavu, da bo do leta 1993 odpravil državni deficit, SDI bo ostal temeljni načrt ameriške obrambe, boril se bo tudi za uvedbo smrtne kazni, skušal bo odpraviti pornografijo in aids, trudil pa se bo za to, da bodo Američani prvi stopili na Mars. Bushev program pa je tako širokopotezen, da je bilo v njem prostora tudi za načrt o zaščiti narodnostnih pravic guamskega prebivalstva ter za nadaljnje stike s Tajsko, ker je bilo to zelo pri srcu predsedniku Lincolnu. Kljub res neobičajnim programskim govorom pa si je pozornost delegatov priboril prav senator Dan Quayle, ki je improviziral tiskovno konferenco in se menda tudi zelo dobro izkazal. Novinarjem, ki so ga spraševali o domnevni ljubezenski avanturi z brhko tajnico (Hart docet), je odgovoril brez dlak na jeziku - žene ni nikoli varal - in se nato posvetil svojim priljubljenim argumentom: splavu, vesoljskemu ščitu in vojaški obrambi. Tistim, ki so mu očitali, da je nesramno bogat, pa je odgovoril, da bo z davčno prijavo v rokah dokazal, da gre za golo natolcevanje. Aplavzi delegatov, ki so sledili konferenci, so pokazali, da si je Quayle že v nekaj urah pridobil veliko simpatij, kar bi lahko koristilo tudi Bushevemu ugledu. Senator Dan Quayle (Telefoto AP) Veliko gmotne škode v Etschu Dinamit tudi pri Brunnecku Etschu— Hidrocentrala Enel atentat ^.eranu bo morala zan sece a ostati zaprta najmanj tri n bliž' t®m času pa bo izgubila p ki so dve milijardi in pol lir. Tehni škorWCeraj.Podrobno pregledali j v9i, h flano.Yisok9tlačno cev, so ugo Petrov cev°*nam^ P0P°*noma uniči 9kodpnttat J.e Povzročil veliko gmot rrietrn,,tUd' zaradi tisočev kubičr Cevi n V?de' ki so odtekli iz poče VarnocTe- 0 80 se avtomatično zap der0ffl ni Yentili. Družini Sprenger hjihovn^a razrila vrt, ki je obda s° ciri,.. , po srečnem naključju so Se lnski člani ubežali tragediji, Pali v .Popoldanskih urah redno 1 P0vseni ^zenu' predvčerašnjim pa Politično ni bilo doma. ^Vp ne sile, med katerimi tr ria T>OStro kritizirale porastek na znem Tirolskem, in zahtev« od krajevnih oblasti naj poskrbijo za temeljito preiskavo. Karabinjerji so vsekakor našli pri Brunnecku 31 dinamitnih palic, ki so jih neznanci pustili (ali skrili) pod osmim nosilnim stebrom žičnice za Kronplatz. Leta 1979 je ostala prav ta žičnica zaprta 9 mesecev zaradi dina-mitnega atentata, ki so ga izvedli desničarski skrajneži. Gorel je Savudrijski polotok NA 3. STRANI Sanjski tek B. Reynoldsa na 400 m ZURICH Tudi sinočnja izvedba velikega atletskega ziiriškega mitinga je »postregla« z vrsto odličnih rezultatov. V prvi vrsti seveda velja omeniti skoraj sanjski rekord 24-letnega Američana Butcha Reynoldsa, ki je izboljšal stari, že dvajsetletni rekord Lee Evansa na 400 m s 43"86. Nova znamka, ki jo je sinoči postavil Reynolds pa znaša 43"29! Dvoboj leta med najboljšima sprin-terjema na svetu, med Američanom Carlom Levvisom in Kanadčanom Benom Johnsonom se je končal z zmago ameriškega atleta, ki je dosegel tudi odličen rezultat (9"93). Johnson je bil le tretji, pred njim pa se je na drugo mesto uvrstil Američan Calvin Smith. Od ostalih izidov naj omenimo zanesljivo zmago Italijana Panette na 3.000 m zapreke pred rojakom Lam-bruschinijem. NA 10. STRANI Fantastičen tek Američana Butcha Reynoldsa na 400 m v času novega svetovnega rekorda (43"29). Na levi S. Lewis, na desni pa A. Valmon Kaže, da se jim bodo kmalu pridružili tudi drugi delavci Že danes bo odpotoval v glavno mesto Irana Stavkovni val na Poljskem že zajel nad 4.000 rudarjev VARŠAVA — Poljsko je zajel nov val stavk, ki pa je po zadnjih podatkih še omejen na dva šlezijska rudnika in baltsko pristanišče Szczecin. V premogovniku Manifest Lipcowy v kraju Jastrzebie 4.000 rudarjev stavka od ponedeljka. Zahtevajo 50-od-stotno zvišanje plač, uradno priznanje neodvisnega sindikata Solidarnost in vrnitev na delo vseh tistih delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi sindikalne aktivnosti. S stavkajočimi v Jastrzebiu so včeraj solidarizirali rudarji prve izmene v rudniku Morcinek v bližini Cieszyna in še sami nehali delati. Isto je storilo tudi približno 1.000 pristaniških delavcev v luki Szczecin, ki zahtevajo isto kot stavkajoči v Jastrzebiu. To je prvi pomemben stavkovni val po lanskem aprilu, ko so stavkali delavci velikih poljskih železarn in v ladjedelnici v Gdansku. Lokalne oblasti so stavke proglasile za »ilegalne«. V Jastrzebiu so se včeraj predstavniki rudniške uprave, uradnih sindikatov in stavkajočih začeli pogajati. V šlezijskem rudarskem bazenu pa ne vre le v rudnikih, kjer že stavkajo. V rudniku bakra Rudna je delavsko nezadovoljstvo prisililo uradne sindikate zahtevati višje plače. Voditelj Solidarnosti Lech VValesa je naj novejše proteste ocenil kot posledico »zelo slabe ekonomske situacije« v državi, ki jo označujeta po eni strani »pomanjkanje pravih reform« in po drugi rastoča inflacija, ki drastično znižuje življenjski standard delavcev. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je inflacija na Poljskem presegla 50 odstotkov, po neuradnih virih pa naj bi do konca leta'presegla 100 odstotkov. Prav tako kot aprila lani, je nov izbruh delavskega nezadovoljstva presenetil tako oblasti kot opozicijo. Še pred nekaj dnevi je eden glavnih voditeljev Solidarnosti Zbigniew Bujak napovedoval, da je mogoče nove delavske proteste pričakovati jeseni. Oblasti so zaenkrat stavke proglasile za »ilegalne«, prekinile so telefonske zveze z Jastrzebiom in stavkajoče v tamkajšnjem premogovniku obkrožile s policijskimi enotami. Odklopile so tudi telefona Jaceku Kuronu in Zbig-niewu Romaszevvskemu, pomembnima predstavnikoma opozicije. General Jovič dopotoval Generalmajor Slavko Jovič v Bagdad BAGDAD — Včeraj ob dveh popoldan po krajevnem času je v Bagdad P^P0!. val poveljnik mirovnih sil OZN (UN . MOG) generalmajor Slavko Jovič skupaj s skupino jugoslovanskih častnikov. Na letališču je generala Joviča prica kala skupina visokih iraških častnikov in poveljnik enot OZN v Bagdadu finski generallajtnant Urho Helanen. Spreje®3 na letališču se je udeležil tudi veleposla nik SFRJ v Iraku Stojan Andor. V kratki izjavi za tuje in domače novinarje je general Jovič poudaril, da se o takoj lotil nalog, ki jih je dobil od gene' ralnega sekretarja OZN Pereza De Cue; larja, še prej pa se bo dogovoril s svoji®1 sodelavci. Po enodnevnem obisku v Bagdadu bo general odpotoval v Teheran. Protest proti lovu Radikalci so včeraj s streljanjem na papirnate ptice pred poslansko zbornico protestirali zaradi odprtja lovske sezone. (Telefoto AP) Preiskava o atentatu v Milanu usmerjena k črnemu terorizmu MILAN — Preiskava o nastavljeni avtobombi pred milansko kvesturo se vse bolj usmerja proti črnemu terorizmu. Rimski redakciji dnevnika Unita in turinskemu dnevniku La Stampa je namreč včeraj neznan glas po telefonu sporočil, da je na podlagi identikita spoznal Walterja Spedicata, ki naj bi vozil fiat ritmo, ki so ga v nedeljo napolnjenega z eksplozivom pustili pred milansko kvesturo. Spedicato pripada neofašističnemu gibanju "Terza posi-zione", rimska policija pa ga že od leta 1985 išče zaradi oboroženih napadov v Rimu. Preiskovalci so seveda takoj primerjali Spedicatovo fotografijo in indentikit, vendar pa naj ne bi ugotovili velike podobnosti. Mislili so tudi primerjati prstne odtise v fiatu ritmu s Spedicatovimi, toda to ni bilo mogoče, saj policija Walterja Spedicata doslej še nikdar ni aretirala, zato tudi ne razpolaga z njegovimi prstnimi odtisi. Na to, da je treba storilce po vsej verjetnosti iskati med desnimi skrajneži, kaže tudi včerajšnji telefonski poziv, s katerim je moški glas sporočil, da so avto napolnjen z eksplozivom pred kvesturo postavili pripadniki Nar. Neznanec je tudi sporočil, da bo ta neofašistična teroristična organizacija v naslednjih dneh izdala posebno sporočilo o celot® zadevi. Med možne storilce sedaj štejejo tudi pripadnike desničarskega gibanja Movimento Giustizia, ki je že prej prevzelo odgovornost za atentat. V prvem trenutku so preiskovalci to možnost izključili, toda glede na nekatera nova dejstva, milanski Digos ne izključuje niti te možnosti. Preiskovalci so prepričani, da je bil propadli atentat na milansko kvesturo pripravljen v Rimu, vendar pa so morah storilci nujno imeti tudi pomočnike v samem Milanu. P° mnenju preiskovalcev je namreč nemogoče pripraviti tako kriminalno dejanje brez pomoči v kraju načrtovanega atentata, na to misel pa jih je pripeljalo tudi nekaj podrobnosti, ki pa jih za zdaj še niso hoteli odkriti. Sofrijev branilec zavrača odločitev sodnika Lombardija MILAN — Potem ko je v torek sodnik Lombardi zavrnil zahtevo branilcev Sofrija, Pietrostefanija in Bompressija po izpustitvi iz zapora, je včeraj Sofrijev branilec Gentili novinarjem izročil dokument, v katerem obsoja način, kako je sodnik Lombardi, ki vodi preiskavo o umoru komisarja Calabresija, celotno zadevo predstavil javnosti. Po mnenju Gentilija si preiskovalni sodnik nikakor ne bi smel dovoliti, da v sporočilu za javnost dejansko že obsodi Sofrija, Bompressija in Pietrostefanija kot krive, pa čeprav je preiskava še povsem odprta in njihova krivda sploh še ni dokazana. Kot se je izvedelo, se bo danes kot civilna stranka v celotni zadevi predstavila tudi vdova ubitega komisarja Calabresija Gemma Capra. Protest Slovenskega slavističnega društva ob slovenščini v razsodbi vojaškega sodišča LJUBLJANA — Slovensko slavistično društvo je včeraj izdalo posebno izjavo ob sodbi Borštnerju, Janši, Tasiču in Zavrlu. Izjava, ki so jo podpisali predsednik, tajnik in podpredsednica Slavističnega društva Slovenije, se nanaša na izjemno dolgo nerazumljivo in jezikovno nemogočo obrazložitev sodbe omenjeni četverici, ki je bila objavljena v sobotni prilogi Dela. V izjavi je med drugim zapisano, zakaj konkretno so bili ti štirje možje obsojeni, bralec iz tega mnogobe-sednega sporočila ne more zvedeti, povedano mu je le toliko, da se je to zgodilo zaradi nekega besedila, ki da ga je zastavnik Borštner, ker je menil, da gre proti osnovnim pravicam in interesom slovenskega naroda (ker ga pač v tem smislu ne veže s prisego prevzeta dolžnost golega izvrševanja povelj), preko novinarskega kroga Mladine (Tasič, Zavrl, Janša) hotel spraviti v zavest političnega slovenstva od navadnega bralca Mladine pa vse do političnih vrhov. Ta obrazložitev sodbe je kulturna sramota za del jugoslovanskega sodstva, hkrati pa primitivna žalitev slovenskega knjižnega jezika in s tem slehernega Slovenca, ki mu je kultivirani knjižni jezik simbol narod- ne celovitosti, predstavnik kulturnosti naroda, dosežene v več kot 400-letnem razvoju nepretrganega izročila. Kot društvo, katerega naloga je ne le raziskovanje tega jezika in besedil v njem ter vseh okoliščin, ki eno ali drugo določajo, ampak tudi obramba doseženega v družbenem, duševnostnem in stilnem pogledu, v globino svoje človečnosti prizadeti najostreje protestiramo proti barbarskemu ravnanju s slovensko knjižno besedo v besedilu obrazložitve sodbe. Za besedilo obrazložitve sodbe so značilni nenehni prekrški najbolj grobe vrste z vseh ravnin jezikovne zgradbe in sporočanja. Za tistega (tiste), ki je (so) to besedilo dal(i) naprej, slovenski pravopis kot nauk o stavi ločil sploh ne obstaja: manjka vse polno vejic (precej tudi po logiki srbohrvaškega pravopisa) ali pa so odvečne. Ločila višje pismenosti (podpičje, pomišljaj, vezaj in oklepaj) so rabljena zmedeno ali sploh ne. Končnice in obrazila besed so na več mestih sr-bokroatizirana ali napačna. Večkrat se ne upošteva vezljivost besedja, tudi besedje je v veliki meri neslovensko. Izjava slovenskih slavistov nato dokazuje, kakšno podobo ima taka pisna in slovnična neurejenost v obrazložitvi sodbe z dvema stranema konkretnih primerov. Na koncu slavisti pišejo: Posebno slabo in nejasno izraženih misli je v obrazložitvi sodbe toliko, da kot celota za nikogar ni obvladljiva in zato tudi ne more biti uporaben pravni dokument. Tako zapleteno in nerazumljivo izražanje je lahko tudi le nadomestek za stvarno argumentiranje, in ne toliko posledica ubesedovalne nemoči, v obeh primerih pa zelo otežuje stvarno protiargumen-tiranje oz. ga sploh onemogoča, s tem pa obtožencu jemlje možnost uspešne obrambe. Besedilo obrazložitve sodbe, kakršno je, po naše® mnenju jemlje ugled ustanovi, ki z njim stopa pred ljudstvo, v imenu katerega izreka sodbo. Sicer pa je za Slavistično društvo Slovenije sodba vojaškega sodišča s takimi jezikovnimi in sporočevalnimi presto® ki, o kakršnih je bil tu govor (in so tudi sicer bih upravičeno očitani sodišču, zlasti neraba slovenščine kot razpravnega jezika v Sloveniji), sploh neveljavna- Kljub hudi bolezni ostane Mandela za sedaj v zaporu JOHANNESBURG — Južnoafriški pravosodni minister Ko-bie Coetsee je danes izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zdravja zaprtega voditelja afriškega nacionalnega kongresa (ANC) Nelsona Mandela in dejal, da se bo osebno zavzel, da bodo zdravniki storili vse za njegovo zdravje. Te besede je mogoče razumeti tudi kot odgovor pretorijske vlade na zahtevo Mandelove žene Winnie Mandela in njegovega odvetnika Ismaila Ajoba, naj Mandela pregleda konzilij neodvisnih zdravnikov, ker da je zbolel za tuberkulozo. Mandela so v petek prepeljali iz zapora Pollsmoor pri Cape-townu v bližnjo bolnišnico Tygerberg, kjer so ga pregledali zdravniki na čelu s primarijem dr. Straussom. Po pregledu so opravili tudi operacijo na levem pljučnem krilu, ki naj bi bilo po besedah dr. Straussa vneto, vendar kaj več o Mandelovem zdravju ni hotel povedati, češ da ga je Mandela, ki je v zaporu že 26 let, sam prosil za to. Dr. Strauss je povedal le, da se Mandelovo zdravje izboljšuje in da ni razloga za zaskrbljenost. Po pregledu in operaciji so Mandela v bolnišnici obiskali žena Winnie, najmlajša hčer Zindzi in odvetnik Ajob. Winnie Mandela je bila ob pogledu na moža menda prestrašena in ni hotela novinarjem nič povedati o moževem zdravju, Ismail Ajob pa je dejal, da je Mandela zbolel za sušico. Te ugotovitve se zdijo presenetljive, ker so se pred enim mesecem, ko je zaprti voditelj ANC v zaporu praznoval 70. rojstni dan, poročali, da je Mandela v dobri psihični in fizični kondiciji in da še naprej vsako jutro telovadi. Po obisku pri Mandelu v bolnišnici Tygerberg je družinski odvetnik Ajob povedal, da je Mandela močno shujšal, da se je v kratkem času močno postaral in da se komaj drži na nogah. Zato sta odvetnik in Mandelova družina zaprosila predsednika Pietra Botha, naj dovoli, da bi zaprtega voditelja prepovedanega afriškega nacionalnega kongresa pregledal konzilij neodvisnih zdravnikov. Hkrati je vodstvo ANC v Lusaki obtožilo vlado v Pretorii, da skrajno malomarno skrbi za Mendelovo zdravje. Po zatrjevanju generalnega sekretarja kongresa Alfreda Nzoja je Mandela obležal že pred časom in je imel težave z govorjenjem ter da je trajalo en teden preden so se zdravniki v zaporu Pollsmoor sploh zmenili zanj. Poleg tega se je v Južni Afriki in v tujini takoj dvignil nov val zahtev, naj belska manjšinska vlada iz- pusti zaprtega voditelja južnoafriškega emancipacijskega gibanja. Ob tem so se pojavila ugibanja, ali bi moglo biti Mandelovo zdravstveno stanje (pred dvema letoma so ga operirali na prostati, sicer pa o zdravstvenih težavah ni bilo slišati) zadosten razlog za oblasti v Pretorii, da bi izpustile prvaka ANC, ki so ga junija leta 1962 obsodili na dosmrtno ječo pod obtožbo, da je skušal z nasilnimi sredstvi zrušiti režim belske vladavine. Poleg Mandela so na dosmrtno ječo obsodili še šest prvakov afriškega nacionalnega kongresa, od katerih so lani v začetku novembra izpustili le Govana Mbekija. Takrat so v Pretorii povedali, da so 77-letnega Mbekija izpustili iz zdravstvenih oziroma humanitarnih razlogov. Predsednik Botha je zatrdil, da se bo njegova vlada tudi v prihodnje ravnala po humanitarnih načelih, zatorej bi se kmalu moglo zgoditi, da bodo izpustili še kakšnega političnega zapornika zaradi starosti, slabega zdravja in iz kakšnih podobnih razlogov. Izpustitev Govana Mbekija je bila po vsej verjetnosti tudi preizkus za Pretorio, po katerem naj bi se ravnali pri drugih političnih zapornikih. Če bi sodili po tem, da so Mbekiju kmalu prepovedali vsako javno delovanje in stike z novinarji ter ga malodane strpali v hišni pripor, češ da bi mogli njegovi govori in drugi javni nastopi naelektriti »revolucionarno ozračje,« potem za pretorijsko optiko gledanja ta poskus ni uspel. Ne glede na to se ob Mandelovi bolezni znova množijo ugibanja, ali je morda le napočil čas za njegovo izpustitev. Zlasti še, ker se bodo gotovo okrepili pritiski iz tujine za njegovo izpustitev in ker je Pretoria s sodelovanjem v pogajanjih s predstavniki Angole in Kube o končanju vojne v Angoli in namibijski neodvisnosti nakazala, da se zavzema za popuščanje napetosti na Jugozahodu Afrike. Mnogi menijo, da bi Mandelova izpustitev in izpustitev drugih političnih zapornikov blagodejno vplivala na popuščanje napetosti v Južni Afriki in bi oznanila prvi korak k navezavi pogajanj med Pretorio in legitimnimi predstavniki črnske (afriške) večine. V Pretorii so večkrat dali vedeti, da bi Mandelova izpustitev bržčas vplivala povsem drugače. Težko je reči, ali je Mandelova bolezen skupaj z mednarodnimi pritiski in nasveti vplivala na drugačno stališče Pretorie. O tem minister Coetsee, ki je v zaporu Pollsmoor večkrat tajno obiskal Mandela, ni nič povedal. ENTE NAZIONALE PER 1’ENERGIA ELETTRIC* DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJ Roma - Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih pos0)'1 vrednost kupona in vrednost poviška kapitala v izplačilu sledeči: Kuponi Poviški kapitala^^ ■POSOJILO izplačljivi 1.3.1989 Polletje 1.9.1988 28.2.1989 Skupna vrednost 1.3.1989 1982-1989 ovrednoteno II. emisija (Becguerel) 8,—% —3,117% —14,336% 1985-1995 ovrednoteno 1. emisija (G. B. Beccaria) 4,90% 0,49% 4,44% 1988-1994 ovrednoteno 1. emisija (Neumann) 5,65%(*) 0,5085% (*) 0,9945%D (*) bruto brez davčnega odtrgljaja 12,50% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljen® Uradnem listu. Vstopnice so že v predprodaji Prihodnjo soboto v Štanjel na ogled Miklove Zale ’87 MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pave! Stranj__________ nal-tvk Prihodnjo soboto, kot že duJ. 'leno, se bo v štanjelskem gra-linn.®roška gledališka skupina Pod-ZALO'V predstavila 2 MIKLOVO Brun iR v Povsem novi priredbi ter “Hartmana in Janka Messnerja PoJ(?“ii Petra Militarova, ki je že 6 odstotka, v primerjavi z OfJ1? iahjem Pa za 27 odstotkov. iHejp tek je 7.917.068 oseb prestopilo pa 7 ,s Potnim listom, 2.172.531 oseb deillsJ? .omenti, ki jih predvideva vi-ra2Urn *tatijansko-jugoslovanski spo-orna--')e s prepustnicami. Nadzorni \ so nadalje v mesecu juliju pre-1 2.802 vlaka, od katerih je bilo meinii?0tniških in inTJh Prehodih so °!'9ani Slede 1-161 , Prijavili 1.641 tovornih. Na aretirali tri tujce , z 70 oseb, od katerih 68 tuj-v Itarradi kršenja predpisov o bivanju n0 v h1' 926 tujcem je bilo prepoveda-ni Q otopiti v državo, 214 so jih obmej-vUi -\?ard "Oddaljili«, 87 pa so jih usta-Hita obmejnem pasu, ker so nezako-Uo Prešli v Italijo. Obnova cest z lastnim denarjem ILIRSKA BISTRICA — Tudi letos v republiškem programu obnove cest razen obljubljene posodobitve podvoza pod železnico pri Topolcu ni nobenega cestnega odseka z območja ilir-skobistriške občine. Edina novost bo le nov asfalt med Vremami in Ribnico, ki pa bo predvsem rezultat prizadevanj sežanske, ilirskobistriške in postojnske občine ter njihovih gospodarstev. V ilirskobistriški občini bodo hkrati posodobili tudi nekaj lokalnih cest. Za ta dela so namenili 550 milijonov dinarjev, s katerimi bodo izboljšali cesto med Ratečevim in Janževim brdom, proti Velikemu brdu in Sozam ter Gornjemu Zemonu. (J. O.) DOPOLNILO S kulturne prireditve »Okno, odprto v bodočnost Rezije«, kateri je bila posvečena včerajšnja 3. stran, je poročal MARJAN KEMPERLE Bretonski boj za jezikovni obstoj BRETONSKI DEPARTMAJI z^-FINISTERE V np . _ j. t St.: OuimpeiV * D fe^Brest \ Brione % COTES DU NORD r* ~ J VILAINE \ ^AmORBIHAN'-, ^ ; c, Rennes^ dvojszične •••jezikovna meja sole DIWAN I Pariz S FRANCIJA 0 ' bretonščine LOIRE Jk V"» ATLANTIQUE Bretanija je polotok, ki iz zahodnega dela Francije »štrli« v Atlantik. Običajno se pojem istoveti z obsegom štirih pokrajin (ali »departmajev«): Cotes du Nord, Finistere, Morbihan in Ule et Villaine, ki imajo skupaj nekaj več površine kot Slovenija, z 2,5 milijona prebivalcev. Po raznih ocenah naj bi tu živelo še med 600.000 ali 800.000 domačinov, ki govorijo bretonski jezik. Nekaka jezikovna meja, ki označuje večjo zgoščenost bretonsko govorečega prebivalstva, je sicer danes potisnjena že na pol poti do konca polotoka; pred nekaj stoletji pa je segala precej preko meja omenjenih štirih pokrajin. Bretanija je revna dežela, skalnata in odmaknjena od glavnih smernic razvoja. Živela je od nekdaj od morja, od ribištva predvsem, in šele v novejših časih se je temu dodalo nekaj industrije in turizma. Ime je dobila po Bretoncih, ki so v petem stoletju pred našim štetjem zbežali na ta polotok iz Anglije pred germanskimi vdori. Od tedaj so Bretonci ohranili velik čut za svojo avtonomnost in do konca jih ni nikoli pokorila nobena »osrednja« oblast, ne rimska ne pariška. Bretonščina je torej star jezik. Izhaja iz skupine keltskih jezikov, ki so pred rimskim vzponom bili v rabi v večjem delu Evrope. Rim je nato nadaljnji zgodovinski razvoj prekinil in so te jezike odrinili na periferijo Evrope, kjer danes životarijo še na Irskem, na Škotskem, v Bretaniji ter v pokrajini Wales v Angliji, kjer je stari jezik morda še najtrdneje' zakoreninjen. Eden od teh jezikov, kornoval-ščina (imenovan po pokrajini v Angliji), je celo izumrl pred več kot sto leti. Čas sredi 60. let, ko se je začel v velikem delu Zahodne Evrope nov tip gospodarskega in družbenega razvoja, je za bretonski jezik pomenil začetek najhujše krize v njegovi zgodovini. Večina bretonskih družin je tedaj nehala vzgajati svoje otroke v jeziku prednikov. To ne pomeni, da mladi ne znajo več tega jezika, pomeni le, da ni več njih materin jezik. Zelo močno so se začele uveljavljati razlike v jezikovni kulturi med mesti in podeželjem, med starimi in mladimi ter med višjimi in nižjimi družbenimi razredi. Bretonščina je ostala osredotočena med starejšim prebivalstvom na podeželju, med kmeti in ribiči. Razmeroma zelo malo intelektualnih poklicev, in torej vplivnih slojev, je zavzelo pozitiven odnos do narodnega jezika. Poleg tega je vsaj 95% bretonsko govorečih prebivalcev v tem jeziku dejansko nepismenih, ker se ga niso nikoli mogli učiti v šoli. Najkasneje v eni generaciji bo bretonščina jezik zelo skromne manjšine. Tega neusmiljenega propadanja se je zavedal krog »narodnostnih aktivistov«, ki so po raznih peticijah in drugih oblikah zahtevanja, da osrednje oblasti podprejo umirajoči jezik, končno vzeli pobudo v svoje roke. Razvilo se je bretonsko jezikovno gibanje. Iz skromnih, a vztrajnih pobud, kot je dvomesečnik »Al Liamm«, ustanovljen leta 1948, so se razvile založniške dejavnosti; omenjena je v tem času od ustanovitve do danes objavila približno 120 naslovov. Knjige izhajajo v nakladah od 1.000 do 2.500 izvodov za krog bralcev, ki ne presega 10.000 oseb. Leta 1977 se je začelo tudi delovanje šolsko-izobraževalne organizacije Diwan, ki je na podlagi izkustva s tečaji za odrasle postopoma odprlo 12 zasebnih osnovnih šol in približno enako število otroških vrtcev. Dimenzijo ali točneje, razmerje sil, v katerih se odvija to delo, nam povedo naslednje številke: v petih pokrajinah, označenih na zemljevidu, deluje približno 2.100 državnih in 1.400 zasebnih osnovnih šol. V prve zahaja 200.000, v druge pa 130.000 učencev. V prvih je preko 10.000 učiteljev, v drugih pa preko 8.000. Bretonski jezik in kultura sta prisotna v delu 200 državnih in 40 zasebnih šol, ki jih obiskuje skupno 6.200 otrok (od teh 200 na zasebnih) in na katerih uči skupno 240 učiteljev (od tega 10 na zasebnih). Vendar je ta pouk zelo omejen. Diwanovih 12 zasebnih osnovnih šol obiskuje skupno 109 učencev in na njih poučuje 14 šolnikov. Vendar se njih pomen ne sme ocenjevati le preko številčne dimenzije. Leta 1982 je na primer osrednja vlada, pod pritiskom Diwanovega delovanja, odprla štiri državne dvojezične šole, eno za vsako pokrajino, kjer naj bi se pri pouku uporabljala bretonščina in francoščina v približno enakem razmerju. Te šole obiskuje 116 učencev in na njih poučuje 7 učiteljev. Diwanove šole imajo pouk, organiziran tako, da je bretonščina učni jezik, zato pa uživajo nižji status kot druge zasebne šole, katerim država plačuje delo učiteljev. Di\vanovi učitelji ne dobivajo državnega denarja, ampak predvsem denar, ki ga redno prispeva 1.400 podpornih članov te organizacije. Zadnja leta se je vsekakor finančno stanje spremenilo na bolje in Diwan lahko krije približno 30% svojega proračuna iz najrazličnejših letnih prispevkov. Na drugih področjih stanje ni boljše: državni radio oddaja dnevno uro in pol v bretonskem jeziku, medtem ko državna televizija »zmore« le 90 minut tedensko. Toponomastične, cestne table so bolj redke. Eden izmed številnih, neenakih, kulturnih bojev narodne manjšine za preživetje se nadaljuje. Požar je v torek opustošil vsaj 400 hektarjev površine Gorel je Savudrijski polotok Ogenj se je nevarno približal nudističnemu kampu v Kanegri AVUDRIJA — Površinski požar, ki je v n ®k opustošil vsaj 400 hektarjev povšrine in -,vIldrijskem polotoku, si bodo domačini stilni turisti dodobra zapomnili. Že dol-n-o občutili toliko nemoči, ko so ognjeni tij.H s tako naglico požirali presušeno ras-n*hje, uničili nekaj hlevov in senikov in se hevar; ho približali stanovanjskim hišam v šte- vHnih zaselkih na tem polotoku. Spv 9enj je prvi opazil Tomaž Kopriva, pilot s pjl °Yeljskega letališča Portorož. Tukajšnji ra .ll namreč iz varnostnih in protipožarnih Vi„ °90v vsako uro preletijo območje od No-opa*?9 Črnega kala. Nekaj po 11. uri je *h K ’ da pri Sv. Petru, med Crvenim vrhom Za hanegro, gori. Na umaškem sekretariatu č^otcanje zadeve pa smo zvedeli, da je za-p0v° 9°reti v bližini stanovanjskega objekta. p0(jaz naj bi (po še ne povsem potrjenih ži a‘kih) povzročila pretrgana električna se j' Strokovnjaki morajo le še ugotoviti, ali je j.rizica pretrgala zaradi dotrajanosti, ali pa vjg do to storil namenoma. Nekaterim oči-Hjihen} se zdi presenetljivo le to, ker je po Vssi°jV*h opažanjih začelo hkrati goreti na ^ dveh, če ne treh krajih. 09eni r’ k* Ie sPrva pihal z zahoda, je gnal nr Proti nudističnemu kampu v Kanegri li § °ti bližnjim počitniškim hišicam ob oba-že jg^hdrijskega polotoka. Ko je tu pogorel gnaip del borovega gozdička in je ogenj pri-Kane° te nekaj deset metrov stran od štorov v 0ge gri’ pa se je veter obrnil in pognal 1 Proti rtu polotoka ter proti Katoru. Kot za šalo je prešel na drugo stran ceste, ki poteka nekako po vrhu tega polotoka in potiskal rdečega petelina proti naseljem. Prvo letalo »dromader«, ki lahko gasi z vodo, je prvič pristalo na sečoveljskem letališču okoli 14. ure in se tu oskrbelo z vodo. Kasneje so se pridružila še tri letala istega tipa, ki pa so morala vsaki dve uri v Vrsar napolniti tudi rezervoarje z gorivom. Mi smo se sredi ognja znašli okoli 19. ure. Čeprav so nam v umaškem sekretariatu za notranje zadeve povedali, da je gašenje potekalo dobro organizirano in da so pri tem pomagali vsi - domačini, turiti, vse gasilske enote (prišli so na pomoč tudi koprski in po-reški gasilci ter vojaki), je na kraju dogajanja gašenje zgledalo precej neurejeno. Kaže, da je vsak pomagal, kolikor se mu je zdelo, predvsem pa je vsakdo mislil le nase tako je kmet, ki mu je ogenj predtem uničil kurnik s piščanci, senik, za zimo pripravljeno skladovnico drv in še kaj, celo sam podžigal ogenj, ker je videl, da ga veter nosi stran od hiše. Deloval je povsem samoobrambno. Če bi namreč veter (ki je večkrat spreminjal smer) zapihal v nasprotno smer, bi še neizgorjena trava, grmovje in drevje zagorelo in ogrozilo bližnjo hišo. Raje je torej pustil, da mu pri hiši pogori čim več, dokler je veter pihal ogenj stran od hiše. Plameni so načeli lesene električne stebre, ljudje so, črni od saj in dima, nemočno vili roke. Kmetica je tarnala nad piščanci, ki so ji pogoreli. Za las je menda rešila prašiče... Skušala si je pomagati z vodo iz vodovodne cevi, vendar se ogenj za te kapljice še zmenil ni. Na cestah pa prvi kaos. Radovedneži in prestrašeni so se vozili v vse smeri. Vsakih nekaj minut je letalo kje v bližini odvrglo vodo. Vendar so lahko letela le do 20. ure, kajti po tej uri je še neosvetljeno letališče v Sečovljah zaprto. Ogenj pa se je nevarno približal Katoru. Ustavili so ga le kakih sto metrov od večjega borovega gozdička (ki sega skoraj do Katora), pred njim pa je bila odrešilna čistina. Na drugi strani pa je prišel v neposredno bližino Zambratije. Ogenj so tudi tu uspeli ustaviti le nekaj sto metrov od strnjenega naselja. Burja je zvečer nekoliko ponehala, tako da so s teptanjem ogenj le lahko zaustavili in preprečili, da ni prišlo do najhujšega. Približno opolnoči, ko je bila naj-večja nevarnost že mimo, pa je prišel tudi tako dolgo pričakovan dež. Ta je verjetno pogasil že nekatera preostala nevarna žarišča na območju, ki ga dobro poznajo slovenski turisti, saj imajo tu veliko počitniških hišic. Zdaj pa je velik del polotoka v trikotniku Savudrija - Katoro - Kanegra dodobra opus-tošen. Kolikšna je zares škoda še ugotavljajo, prav gotovo pa bodo minila dolga leta, preden bodo zrasli tisti borovci (zgorel je tudi gozdiček pred Zambratijo, ki so ga pred leti pogozdili), ki so krasili to območje. BORIS ŠULIGOJ Suša: na Krasu ob pol pridelka SEŽANA — Četudi škoda, ki jo je na Krasu povzročila celo za ta predel neobičajno huda suša, še nekaj časa ne bo dokončno ocenjene, lahko že zapišemo, da bodo njene posledice katastrofalne. Predstavnik sežanskih kmetov je prejšnji petek povedal na izvršnem svetu, da sta povsem propadli druga in tretja košnja, za precej časa pa so neuporabni tudi vsi nedolgo tega urejeni pašniki in na novo melio-rirani travniki. Zaradi slabše krme in visokih temperatur v hlevih v zadnjem času namolzejo 37 odstotkov manj mleka, pomanjkanje silažne koruze in koruznega zrnja pa bo opazno zmanjšalo in poslabšalo tudi prirejo mesa. Pridelek krompirja bo letos v sežanski občini zmanjšan za polovico, skoraj povsem uničene pa so tudi ostale poljščine, tako da so prazne celo ohiš-nice. Škoda bo seveda največja v vinogradih in sadovnjakih, kjer bodo leto potrgali največ do polovice običajnega pridelka. Trte in sadno drevje pa je suša tako poškodovala, da se bo povsem opomoglo šele v nekaj letih. raščajočo nevarnost požarov in pohvalil gasilce za njihovo prizadevnost in dosedanje uspehe pri preprečevanju še večje škode. »Požarov niti ne štejemo, le črtice delamo, kadar moramo posredovati,« v šali pravijo na občinski gasilski zvezi. Poleg teg gasilci z vodo oskrbujejo tudi predele, kjer doslej še niso uredili vodovodov. Vodo vsak dan razvaža šest cistern, na dan pa dobijo tudi do trideset naročil. Kljub velikim potrebam povsod pripeljejo vodo pravi čas. J. O. Po predsinočnji plohi in rahli barji Izredna cvetenje morja je pojenjalo a pojav lahko ima še hude posledice Kriza tržaške industrije Kot prej ali še slabše po povratku z dopustov Alge so včeraj nekoliko popustile s svojim obleganjem naših obal. Dovolj je bilo, da je predsinočnjim padlo nekaj dežja in da je zapihala rahla burja, pa je morska voda ob plažah in v pristaniščih postala takoj čistejša. Hudo preuranjeno pa bi bilo trditi, da je s tem letošnjega izrednega morskega cvetenja z vsemi njegovimi posledicami konec. Toda kam so izginile sluzaste mase, ki so še v ponedeljek plavale ob obali? V glavnem so se razpršile pod pritiskom spremenjenih vremenskih razmer. Burja jih je razgnala na odprto morje, delno pa so tudi potonile pod morsko gladino. Raziskovalci Laboratorija za morsko biologijo v Brojnici pod Križem so včeraj dopoldne, ko so se s čolnom peljali na redni ogled morja, zapazili gmote alg približno kilometer daleč od obale, medtem ko so v ponedeljek dobesedno prekrivale portič v Brojnici. Podobno so ugotovili tudi raziskovalci Morske biološke postaje v Piranu in podobno govorijo poročila turističnih ustanov iz Gradeža in Lignana. Na osnovi vsega tega bi lahko sklepali, da so za pojav morskega cvetenja res bistvenega pomena vremenske razmere, kot poudarja predvsem profesor hidrobiologije na tržaški univerzi Giuliano Orel. »Pojemanje pojava, ki smo mu zdaj priča, je brez dvoma v skladu s stališči, ki jih zagovarjam,« nam je včeraj opoldne po telefonu povedal prof. Orel. »Alge bi se prav gotovo ne razmnoževale tako bohotno, ko bi morje ne bilo mirno, nebo jasno, temperaturi zraka in vode visoki in ko bi ne bilo brezvetrja, kar vse med drugim zaviralno vpliva na hidrodinami-zem. Zdaj so se vremenske razmere nekoliko spremenile in pojav je nekoliko pojenjal; prav od nadaljnjega vremena je veliko odvisno, ali se bo morsko cvetenje nadaljevalo in v kakšni obliki. S tem seveda nočem trditi, da na pojav ne vpliva količina hranilnih snovi v vodi, zlasti fosfatov in dušikovih soli. Poudarjam pa, da obilna prisotnost teh snovi še ni zadostni pogoj za izredno cvetenje, kar pomeni tudi, da bi bilo preveč površno iskati vzroke pojava predvsem — če že ne izključno — v onesnaževanju voda. Kako bi si sicer razlagali dejstvo, da je morje na tak način cvetelo vsaj že konec prejšnjega stoletja, kot pričajo dokumenti?« Nekoliko previdneje se je o vsej zadevi izrazil piranski biolog Andrej Avčin, s katerim smo se prav tako pogovarjali po telefonu. »Burja je res odgnala alge od obale, a ni izključeno, da jih ne bo nasprotni veter delno spet prignal,« je povedal. »Poleg tega ne moremo še docela izključiti, da se bo nadaljeval pojav izrednega razmnoževanja orjaških bičkarjev, kre-menčastih in drugih mikroskopskih alg. Letošnje morsko cvetenje je preveč nenavadno, da bi tvegal kako na- poved. Zelo pa je že napredoval proces razslojevanja v vpdi. Precej gošče je že potonilo na morsko dno, veliko teh "fitoplanktonskih zaves" pa plava v globini kakih 5-6 metrov.« Glede vzrokov pojava Avčin mimo že rečenega opozarja še na izredno aktivnost Sonca, ki smo mu prav v tem času priča in vsled katere se je precej povečala količina energije, ki prihaja na Zemljo. Povečala se je zlasti količina žarkov zunaj vidnega spektra, ki prodirajo globoko pod morsko gladino in segrevajo vodo. »Z višanjem temperature pa se tudi veča količina kisika, ki uhaja iz vode,« je pristavil piranski morski biolog, »in to prav v času, ko bi popolno razgrajevanje večje količine alg potrebovalo dodatne količine kisika. Iz teh in drugih vzrokov se zdaj resno pojavlja nevarnost aneksije, se pravi pomanjkanja kisika v vodi, ki bi lahko imela izredno hude posledice za življenje v morju.« (mb) Z velikim šmarnom so se iztekli tudi dopusti delavcev tržaških podjetij, ki so se v teh dneh ponovno vrnili na svoja delovna mesta, medtem ko bodo ostali to storili v začetku prihodnjega tedna. Pretekli torek je ponovno začel obratovati Arzenal sv. Marka, Tovarno velikih motorjev so odprli včeraj, medtem ko bosta Iret in Telet-tra začela obratovati v ponedeljek. Med dopustom pa se seveda kriza tržaške industrije ni premaknila z mrtve točke. Nasprotno, problemi so se še povečali — kot ugotavljajo v teh dneh sindikalni predstavniki — saj jih odlašanje še bolj zaostruje. Negotovosti pa seveda niso samo v zvezi s škedenjsko železarno, ki je v zadnjih časih najbolj razburjala sindikate in politične predstavnike naše dežele, pač pa z večino industrijskih objektov v pokrajini. Okviren pregled kriznega položaja tržaških tovarn sta nam včeraj podala predstavnik sindikata CGIL Giuliano Mauri in tajnik sindikata kovinarjev pri UIL Antonio Di Turo. Oba sta si bila edina v ugotovitvi, da so problemi med počitnicami ostali nerešeni in da se je položaj pravzaprav še poslabšal. Največje skrbi povzročata Skedenj ska železarna in žaveljska čistilnica, za kateri sploh ni znano, kako ju ‘bodo proizvodno preusmerili. Glede železarne se je vlada baje odločila, da jo bodo dali na dražbo, od morebitnih kupcev pa ne zahteva natančnih programov za njeno prihodnost. Samo furlanski industrij ec Pittini je doslej predstavil program, pogajanja z njim pa so se prekinila, tako da je bodočnost železarne ovita v najgostejšo meglo. Prav tako negotova je bodočnost bivše žaveljske čistilnice, kjer družba Monteshell vztraja pri ureditvi naftnega skladišča, kljub nasprotovanju sindikatov in drugih krajevnih dejavnikov. Nič bolj rožnat ni položaj v Arzenalu sv. Marka in v Tovarni velikih motorjev. Arzenal počasi umira zaradi pomanjkanja delovnih naročil, kar na- rekuje odpust delavcev ali režirn d polnilne blagajne. Trenutno je v "rZ nalu 800 delavcev, vodstvo pa natn®^ va skrčiti njihovo število na 550. Ta nizko število delovne sile pa ne mo zagotoviti dosedanje proizvodne ra ni, kije — vsaj nominalno — usmeri na v tri dejavnosti: popravila, Pre? i, razbo in gradnjo posebnih ladij5*1 konstrukcij. S 550 delavci bi lahko še popravljali ladje, za kar pa je tržišču zelo malo povpraševanja. TVfd ima trenutno precej delovnih naroči > vendar gre prodaja njenih proizvode slabo, tako da stalno izgublja Manjše tovarne doživljajo podobn krize, saj je njihova usoda v marsičem odvisna od dela in proizvodnje veliki tovarn. Med njimi je tudi Iret, ki i®^ sicer drugačne probleme. Odkar 5 , prepovedali izvoz njegovih proizv dov v tujino, češ da gre za vojni mate rial, ima podjetje zelo malo možnosti/ da bi se povzpelo na prejšnjo pr^12' vodno raven, medtem ko je pribl®11 polovica osebja v dopolnilni blaga]1® Po mnenju Maurija in Di Tura J ^ probleme mogoče razčleniti v tri skl°' pe. Po eni strani je ministrstvo za državne udeležbe kljub obvezam popolnoma zanemarilo Trst, saj ni niti po skrbelo, da bi ohranili sedanje šteVl1 delovnih mest, kaj šele, da bi ustvaril nove sodobnejše proizvodne sektorje-Druga boleča točka je pomanjkanj podjetnosti med tržaškimi industrijci/ ki kljub precejšnji finančni razpoloz' Ijivosti Sklada za Trst doslej niso ustvarili novih delovnih mest. V tem oziru je mogoče opaziti veliko vecj prožnost med srednjimi in majhni® podjetji, ki so v nekaterih primer® blesteče izkoristila nove finančne možnosti. Sindikalista ob tem ugotavljata, da vlada nudi finančne ugodnos-tni tudi takim podjetnikom, ki nimaj0 pravih načrtov in torej ne morejo zagotoviti, da bodo ta sredstva ugrabljena za to, za kar so bila namenjena. (bg) Zajeten obračun akcije finančnih stražnikov ob velikem šmarnu Kot so napovedali, so finančni stražniki v preteklih dneh nadaljevali preventivno akcijo proti davčnim utajevalcem in predvsem proti gostincem, trgovcem in obrtnikom, ki so po zakonu dolžni izdajati davčna potrdila in račune. Finančni stražniki niso počivali niti na praznični dan velikega šmarna, saj so — kot sami pravijo v tiskovnem sporočilu — poletne počitnice posebno ugodne za neprijavljene in nezakonite dejavnosti. V teku prazničnega dne je 45 izvidnic kontroliralo skupno 300 gostiln in drugih lokalov ter 200 gostov, skupaj pa so naštele 62 prekrškov pri izdajanju davčnih potrdil in računov. Ker so bili drugi obrati (obrtniške delavnice in trgovine) zaprti, so vse prekrške zagrešili seveda gostinci ali njihovi gostje. V 59 primerih gostinci niso izdali potrdil, v treh primerih pa so brez njih bili gostje lokalov. Tudi tokrat pa so zasačili dva gostinca, ki sta brez dovoljenja odprla sezonska kioska in ki nista izdajala davčnih potrdil. Prvi je obratoval v notranjih prostorih nekega teniškega kluba v tržaški pokrajini, drugi pa v goriški pokrajini. V primerjavi z akcijo izpred dveh tednov, so finančni stražniki opazili znaten porast prekrškov. Zadnjič je bilo pri vseh kontrolah namreč 8 odstotkov prekrškov, tokrat pa kar 12 odstotkov, kar pomeni, da mnogi kljub opozorilom niso pričakovali, da jih bodo finačni stražniki obiskali prav na praznični dan. Kljub delni osvežitvi v včerajšnji noči Suša začenja skrbeti vinogradnike Ko smo se včeraj podali na teren, da bi se podrobneje pozanimali, kako je s sušo, smo ugotovili, da težave kmetovalcev, vinogradnikov in živinorejcev le niso tako majhne, kot se je zdelo na prvi pogled. V devinsko-nabrežinski občini so nam kmetje zatrdili, da zaradi županovega odloka ne smejo rabiti vode za zalivanje nasadov oziroma za napajanje živine. Posledica tega je »strjevanje« zemlje, zaradi česar zemlja ne sprejme več vode, kar seveda znatno vpliva na pridelke. Vrtnar iz Mav-hinj nam je npr. dejal, da je njegova zemlja »skorajda trda kot kamen«. »Zemlje pa ne smemo zalivati, saj tvegamo globo do 200 tisoč lir,« je še dodal. Odločili smo se zato, da se o tem odloku pozanimamo na devinsko-nabrežinskem županstvu. Župana sicer nismo našli, pač pa nam je podžupan Gio-vanni Gobbo zagotovil, da takšen odlok ne obstaja. Župan je pred nedavnim le povabil občane, naj z vodo varčujejo. Tedaj se je namreč pokvarila cev vodovoda ACEGA, tako da je bilo varčevanje neobhodno potrebno. Po Gobbovih besedah župan ni izdal nobenega odloka, s katerim bi prepovedal porabo vode. Poleg tega tudi policija in karabinjerji nimajo ustreznih navodil, na osnovi katerih bi morali naložiti globe morebitnim »zlorabnikom«. Zaradi suše so v škripcih tudi drugod po Krasu, kjer se v glavnem poslužujejo kraškega vodovoda. Vendar vodovod ne more nadomestiti dežja, zato bo po mnenju vinogradnikov suša v dobri meri vplivala na letino. Bistvena je pri tem vrsta zemlje, na kateri je vinograd. V Zagradcu npr-trte, ki rastejo na drugačnih vrstah zemljišč, uspevajo p° vsem različno. Marsikdo ni pričakoval take suše, zato boo pridelki v veliki meri odvisni od tega, kdaj je vinograd® začel z namakanjem nasadov. Suša znatno pesti tudi dolinsko občino. Vodo sicer dobi vajo preko Trsta, in sicer od podjetja ACEGA. V Dolini/ v Boljuncu in v Borštu v hišah ne primanjkuje vode, za*° vrtnarji nimajo večjih problemov z zalivanjem. V dolinsk občini, kjer v največji meri gojijo trte, povzroča največ t® žav dejstvo, da v skoraj nobenem vinogradu ni napeljav za vodo. Trte so letos izredno suhe, neki borštanski vinograd nik nam je celo zagotovil, da take suše ni bilo že več 1® 1 Novega upanja je vinogradnikom sicer vlila nevihta s tor ’ ki je padla v noči s torka na sredo. Toča namreč ni poško dovala trt, nasprotno, skupno z dežjem jih je precej raz®®, čila in ovlažila, tako da so sedaj vinogradniki bolj optimis glede pridelka. Nasadi oljk so v boljšem položaju, čeprav so sadeži zna no manjši in drobnejši kot v prejšnjih letih. Največje težav imajo v Mačkoljah in v Prebenegu, baje pa so tudi tehnič*1® narave. Vodo namreč hranijo v posebnih rezervoarjih. Ko ti izpraznijo, pridejo na dan problemi. Kaže, da stroji/ katerimi bi morali napolniti rezervoarje, ne delujejo najb® Ije. V teh vaseh pa voda tudi nasplošno primanjkuje, za® so vinogradniki v res nezavidljivem položaju, (ag) V našem mestu se pojavlja nova umetniška obrt »Vse se je začelo z lučkami...« Kolikokrat se nam je v tihi zbranosti cerkve pogled očarano zaustavil na veličastnih vitražah, ki s pahljačo barv gradijo skoraj neotipljivo steno med dvema svetovoma. Prosojen mozaik, ki notranji mir ločuje od posvetne zunanjosti, nedvomno vzbuja v nas močan vtis, skorajda bi rekli občutek neke silovite napetosti, ki prepleta igro stoterih barvanih stekelc in umetniško izoblikuje figuro ali pa samo krasi z abstraktnimi vzorci. Izdelovanje takih vitraž, slikanih oken z barvnimi, figuralnimi in ornamentalnimi upodobitvami, je znano že iz karolinških časov: te posebne krasitvene tehnike so se torej posluževali že pred dobrimi tisoč leti. Slikana okna pa so doživela pravi razcvet v obdobju od 13. do 15. stoletja, in sicer z razširitvijo gotske arhitekture, ko velike okenske površine prvikrat dajejo odločilen vtis cerkvenim notranjščinam. Moderna sakralna in profana slikana okna so nastala v času lin de siec-la in ekspresionizma, pozneje pa so nanje vplivale tudi konstruktivistične tendence. Sodobna betonska arhitektura pa pogosto uporablja prosojne steklene vložke. Slikana okna so se seveda v raznih časovnih razdobjih prilagajala modnim okusom, najpogosteje pa nekakšnim zahtevam prevladujočega prepričanja, značilnega za posamezno dobo. Že v zgodovinskem razvoju te posebne umetniške zvrsti je zaznati različne pomene in uporabe oken. Še danes pa so ta na prvi pogled tako zelo rahle steklene površine ohranile svojo začetno vlogo v cerkveni arhitekturi. Z daljšim, mogoče nekoliko dolgočasnim uvodom pa smo želeli predvsem predstaviti umetniško obrt, ki se sedaj pojavlja tudi v našem prostoru. Že dober mesec je namreč v Trstu, v Ulici Economo št. 8 delavnica, v kateri ustvarja Ljudmila Selevšek Grom. »Delavnica sicer še ni dokončno urejena, z možem, ki je obenem tudi moj menažer, sva se komaj "vselila". Tako manjka velik del potrebnega orodja, ki ga morava še pripeljati iz prejšnje delavnice. V mislih pa imava tudi poseben kotiček za stalne razstave.« Tako nam je svoje delovno okolje predstavila Ljudmila Grom, ki se je z umetnostjo slikanih oken začela ukvarjati skoraj po naključju. »Vse se je začelo z lučkami... tako bi se lahko začela nekoliko neobičajna pripoved o moji življenjski izkušnji. Najprej sem začela izdelovati steklene svetilke, končni izdelki so mi bili všeč, zato sem začela steklo uporabljati tudi za druge predmete. Sicer pa sem v začetku to delala predvsem za lastne potrebe ali pa takrat, ko se mi je ponudila priložnost. Po poklicu sem namreč urbanist, več let sem bila zaposlena v Celju, kot odgovorni urbanist. Začutila pa sem, da mi to delo krati občutek svobodnega umetniškega izražanja, in s tem seveda omejuje tudi ustvarjalnost. Resno sem začela razmišljati, da bi to svojo, v začetku še postransko dejavnost bolje izkoristila in se ji v celoti posvetila. Ne nazadnje tudi zato, ker sem bila v Sloveniji edina, ki se je na tak način ukvarjala s steklom. Začela sem raziskovati različne tehnike izdelovanja, bolje spoznavati material in ga skušala obvladovati v vseh možnostih uporabljanja. Zato sem tudi veliko potovala: hotela sem se s to umetniško obrtjo seznanjati po državah, kjer je tovrstno obdelovanje stekla uveljavljeno. Največ uporabnih podatkov sem našla v Nemčiji in v ZDA, od blizu pa sem spoznala tudi steklarsko obrt v Italiji. Pri tem pa moram še posebej poudariti, da je moja dejavnost povsem različna od steklarske obrti, ki je znana predvsem po izdelkih iz Murana. Jaz namreč uporabljam ročno izdelano steklo, ki ima neenakomerno debelino. S spreminjanjem debeline ali z brušenjem pridobivam lahko vzorce v osnovni barvi stekla in odtenke barv, ki jih nato uporabljam za senčenje. Moj prvi "uradni" nastop v vlogi umetnice-obrtnice je bil v koprskem muzeju, za katerega sem izdelala svoje prve vitraže. Že prej sem sicer veliko delala za zasebnike. Zanimivo je, da so me slikana okna pritegnila v trenutku, ko sem se ukvarjala z drugi- mi obnovitvenimi deli. Tako se je zgodilo v Kopru, pozneje še v treh bosanskih džamijah, kjer so me poklicali za prenovo notranjih svetilnikov. V teh letih pa sem obnovila tudi muslimanske vitraže, ki so nekoliko različne od naših, ker so brez figuralike in ker je treba ustrezne dele stekla vlagati v trakove iz lesa in gipsa. Po zadnjem delu (pravkar sem dokončala steklena okna za katoliško cerkev) bi se rada čimveč posvetila umetniški obrti v pravem pomenu besede. Rada bi več ustvarjala po svojem navdihu, tako da bi lahko v kratkem tudi pripravila dovolj izdelkov za osebno razstavo v Trstu. Še nekaj časa Pa 0j moram lotevati naročenih del, dokler ne dokončno uredim svoje 0 lavnice.« _ jj Zdi se, da nudi Trst nekaj možno ^ stvarne uporabe te umetniške se pri nas šele pojavlja. Ljudffl1 Grom pravi, da je veliko starih P°,re. pij, ki jih bo treba v kratkem PreUL(>fl diti. Kljub temu da je slikanih olj drugod, je obnav‘l znatno manj kot nje notranjščin vseeno lahko treh' membno za zbiranje čimveč P9n ,0p nih podatkov, predvsem v zvezi 2 h hitekturo. Ne nazadnje so tudi sim® okna sestavni del notranjega okrov DAMIANA OTA Po njegovih omrežjih steče običajno 1300 kubičnih metrov vode na dan Konzorcij kraškega vodovoda oskrbuje kar tri naše občine Kdo si v teh neznosno vročih dneh čprr??6'6? ^adne prhe? Kdo ni . zali i iutranjih urah nalil vode v nani11 *k' b* zalil in osvežil svoje vrtu? Au?a^le r°že v lončkih ali na mii * k Pa le ce^° Prijel za gu- zalitt ?ev' ^a hitreje opravil in Zp] tUtH osušeno travo okrog hiše in torj nJavo na vrtu. Gotovo je marsika-vils ?osPotlinji zastal dih, ko je posta-za D •nec P0(l pipo, da bi nalila vode dnr?nPravo Kosila, pa je curek nena-hrk * usahnil in je zaslišala značilno P o tanje po ceveh. m vročih poletnih dneh porabi-tQmmn°go ve^ v°de kot sicer med le-pr ’ nenazadnje je gre velika količina teh a23 Slonje gozdnih požarov, ki v oni,anek Pestijo tudi naš Kras. Da bi krašk6^6^ kai ve^ 0 dobavi vode na '• Kem območju, smo se podali v ao, kjer je sedež Konzorcija “Sef KS„°“i Vort Kega vodovoda, ki oskrbuje z in Repent ^ Devin‘Nabrežina' zgonik 194Q°nZOrcP le Pil ustanovljen leta rave S«?°.mo^i0 zavezniške vojaške up-čin NaiPrei so napeljali vodo z Op-Za(- Prot' Repentabru, kasneje pa so režin S Povezovanjem Štivana z Nab-km a° Kamnolomi, tako da sta se in osnovali dve vodovodni omrež- itiv^0 Se zaone ob izviru Timave pri vnharivu in teče skozi Medjo vas mimo tnestfiCa I250 m)' kier ie Konzorcij na-tji«,111 rvezervoar, do Cerovelj, Mav-krašk ^°Ve^ Olivnega. Konzorcij o K.e9a vodovoda oskrbuje s tem se neZi!ein tu(ii Predel Nabrežine, kjer Nahra-?iai° kamnolomi. Ostali predeli ^ szine spadajo pod omrežje ACEGA. Cij 7*9° vodovodno omrežje Konzor-Pri tkraSkega vodovoda pa se začenja (iaj asarnah na Opčinah (Opčine spa-kier k>0<^ nmrežje podjetja ACEGA), Voda pretaka iz cevi podjetja CA v cevi Konzorcija. Vodovod je nato speljan proti občini Repenta-bor, kjer se cepi v dve smeri: ena teče proti Poklonu in Colu, kjer stojita rezervoar in črpalka, ki poganja vodo do repentabrske cerkvice (418 m), in se nadaljuje do Repna. Druga pa usmerja vodo naravnost v Repen. Voda je nato napeljana preko Zagradca, kjer se tudi nahaja rezervoar (370 m), do Repniča. Tu se odcepi cev, ki doseže železniško postajo na Proseku, glavno omrežje pa nadaljuje svojo pot do Zgonika, kjer je Konzorcij tudi namestil rezervoar. V Zgoniku se vodovodna cev ponovno cepi v dve smeri: proti Gabrovcu in Božjemu polju ter proti Koludrovici, kjer je odcep za Brišče. Vodovod gre nato iz Koludrovice preko Saleža in Samatorce do Trnovce, kjer stoji na višini 310 m še en rezervoar. Iz Praprota tečejo vodovodne cevi ponovno v dve smeri, in sicer proti državni meji, Šempolaju in Prečniku ter proti železniški progi. Po prvem vodovodnem omrežju steče običajno okrog 400 kubičnih metrov vode dnevno, po drugem pa približno 900 kubičnih metrov. Ob letošnji suši se je poraba vode povečala do 1400 kubičnih metrov dnevno v predelu med Opčinami in Prečnikom in delavci Kraškega vodovoda so morali stalno paziti na pritisk vode v ceveh ter na količino vode v petih rezervoarjih, ki vsebujejo od 150 do 400 kubičnih metrov vode. Vsekakor pa so v predvidevanju povečane porabe vode v sušnih obdobjih že pred leti povezali obe vodovodni omrežji s plastičnimi cevmi med Šempolajem in Slivnim, tako da v primeru potrebe lahko Konzorcij odpre varovalke in spusti vodo iz enega v drugo omrežje. Vsa voda, ki teče po ceveh Kraškega vodovoda, priteka iz Štivana, le v primeru hude suše črpajo vodo iz kriške Brojnice, ki je last podjetja ACEGA. Z upravnega vidika je Konzorcij kraškega vodovoda sestavljen iz skupščine, ki šteje 7 svetovalcev iz zainteresiranih občin, in sicer: 2 svetovalca iz repentabrske občine, 2 iz zgoniške in 3 iz devinsko-nabrežinske, ki zajema 55 odstotkov vseh odjemalcev Kraškega vodovoda. Skupščina izvoli ožji odbor, ki ga sestavlja po en predstavnik vsake občine. Sedanji predsednik Srečko Colja nam je povedal, da ima konzorcij že več let izgubo, prevsem zaradi pomanjkanja prispevkov. V zadnjih letih so dobili le prispevka Kraške gorske skupnosti, ki je pred kratkim Konzorciju priskočila na pomoč za nakup kompjuterja, ki bo bistveno olajšal delo obeh uradnikov, ki sta v službi pri Konzorciju. LOREDANA GUŠTIN MAVHINJE MEDJA VAS CEROVLJE/ SLIVNO PREČNIK /ŠEMPOLAJ v/ SAMATORCA ^• / SALEŽ / KOLUDROVICA 'J /zgonik Suvan repen VIŽOVLJE NABREŽINA" KAMNOLOMI GABROVEC / PRAPROT/' TRNOVCA Zagradec: Žel. postaja PROSEK OPČINE Kasarne ▲ REZERVOAR Skica obeh vodovodnih omrežij Konzorcija kraškega vodovoda Vtisi z obiska v openskem Prosvetnem domu V poletnem središču je vse kot igra i0 i v torek se je v Prosvetnem domu na Opčinah zače-MitiQ°f}ie poletno središče, katerega organizator je Sklad niern j k vendar že lahko poročamo, da je življenje v že , eP° steklo in da se otroci dobro počutijo. Opravili so glaWe izlete in sprehode, sicer pa se igrajo, sledijo »c^n‘ vz9°ih skratka, vse je prav in v najlepšem redu. e Pridete na Opčine, ne boste našli vseh otrok,« so teljjr^0Veduli po telefonu, »ker so šli večji otroci z vzgoji-5ie ofa,?J na sprehod do Prčedola.« No, bomo pa našli mlaj-roke in njihove vzgojiteljice, smo si rekli. Predstavnice letošnjega poletnega središča smo da m-• v.na^ razgovor: Dorico Filipčič, predstavnico Skla-skrbi Čuk, Ančko Kufersin, ekonoma in torej tisto, ki Iv[ile Za nakupe, nabavo in še za marsikaj drugega, in pa Ljabr° .°9rašek, profesorico na srednji vzgojiteljski šoli v Zaru, ki vodi glasbeni del programa letošnjega središča. cia ri.erlvrsto iet organiziramo poletno središče z namenom, brenUcllmo Prizadetim otrokom možnost sprostitve in doku Počutja,« nam je povedala Filipčičeva. »Že na začet-lik zavedali, da ne smemo prizadetih ločiti od osta- nuib ker le otr°k vedno najboljši terapevt in torej tudi Zatn0,u družba za duševno ali fizično prizadetega otroka, sredi-- čudnega, da je bilo za vpis v letošnje nja -sce tolikšno zanimanje, da smo v dveh dneh vpisova-jik D e. dosegli določeno število devetdeset otrok, kolikor se že zmoremo sprejeti. Nekaj mest je še prostih. Otroci in takSe^ dobro počutijo, mnogi se med seboj že poznajo »p° !e vzdušje v domu prijetno in veselo.« se .■ rvi dan je bilo sicer precej dela. V Prosvetnem domu Prost Ve^er Prei zaključil letošnji Tabor 88 in je bilo treba sfvar^6 P°sPraviti. Mi smo pa tudi morali prinesti naše starš'' namestiti otroke, vpisati zamudnike, se pogovoriti s sprel' ^Poznati nove vzgojiteljice, odpeljati otroke že na ti z • oc'' Potem na kosilo, jih v popoldanskih urah zaposli-grami — in vse f0 0£> res fmdi vročini,« nam je pove- dala Ančka Kufersin. »No, danes je že vse veliko boljše. Ozračje je bolj sveže, naših sedem vzgojiteljic (Martina, Neva, Leda, Elena, Marija, Klavdija in Irena) je že na delu, prav tako ima tudi osem prizadetih otrok svoje spremljevalke. Danes so večji otroci že šli na sprehod, z izleti in sprehodi pa nameravamo pridno nadaljevati. Tako nameravamo napraviti izlet v openski bazen, pa v jamo pri Briščikih, nato^ v Kraško hišo in Kraški muzej, kjer je odprta razstava »Človek in les«. V načrtu imamo tudi srečanje z otroki, ki obiskujejo prav v tem času poletni center v Repnu.« Izvedeli smo še, da pripravljajo otrokom — kot vsako leto — kosila v društveni gostilni, ki jo vodi Nada Debenjak. Tokrat je dalo ŠD Polet poletnemu središču na razpolago tudi prostor balinarskega kluba, ki ga nameravajo izkoristiti, če bi se vreme poslabšalo. Otroci prihajajo v središče ob 8.30, odhajajo pa med 16.30 in 17. uro. V tem času dobijo v dopoldanskih urah malico, nato kosilo in še malico pred odhodom domov. Med pogovorom se je zaključila tudi ura glasbene vzgoje. Tako smo se pogovorili še z voditeljico te dejavnosti, Mileno Nograšek. »Prvič sem v takšnem središču in moram reči, da se zelo dobro počutim. Takoj sem se "ujela" z malimi gosti središča in mislim, da bo takšna vzgoja, mišljena kot igra, lepo in prijetno razvedrilo za vse. Kot neke vrste igro si zamišljam tudi naš nastop na zaključni prireditvi, saj mora biti za otroka vse, kar se dogaja v poletnem središču, samo zabava in razvedrilo.« Delo koordinatorja pa opravlja Marija Puntar. Na programu so tudi popoldanske glasbene pravljice in prikazovanje filmov. Otroci se bodo od openskega poletnega središča poslovili 26. avgusta, seveda z zaključno prireditvijo, na katero so nas že povabili. NEVA LUKEŠ Deželna svetovalca Zelene Uste na Zelenem škunerju Izvedence Zelenega škunerja, ki je v torek priplul v Trst, sta obiskala tudi deželna svetovalca Zelene liste Rossi in Wehrenfennig. Med srečanjem, katerega so se udeležili predstavniki Lige za okolje, sta se deželna svetovalca obvezala, da se bosta zavzela za to, da bi deželni svet izkazal večjo pozornost do problemov zdravstvenega stanja morja. Poudarila sta, da je treba preprečiti predvsem onesnaženje, ki bi ga povzročile morebitne nesreče v industrijskih obratih ali na ladjah. S tem v zvezi bosta spodbudila deželno vlado, naj izvaja smernice Evropske skupnosti in italijanske zakone o zaščiti morja, o industrijskem onesnaženju in o kopaliških vodah. Zelena lista namerava med drugim vzpostaviti trdnejše stike s slovenskimi in hrvaškimi naravovarstveniki, da bi s skupnimi močmi spodbudili večje sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo na ekološki, gospodarski in znanstveni ravni. Zelena lista pa bo sodelovala tudi pri pobudah zelenih iz Emilije Romagne in Veneta, ki se skušajo boriti proti evtrofizaciji Jadranskega morja. Tamkajšnji zeleni skušajo namreč preprečevati prevelik izliv kemičnih gnojil in drugih snovi, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, ter pralnih praškov v naše morje. Zaradi žaljenja javnega funkcionarja dekle v zaporu deljk ba k^niela Zerial sedi od po žaiji a,v kor°uejskem zaporu, ker ljiCo karabinjerje. Dekle je s prijč cestn okro9 desetih zvečer prečk Nabrežju Sauro, kjer pob Unita.in Dela' Kaže, da n Ha i« anJeri1 ni nobena pogledala hlllstVOae na desno in da je avtor ttijjjj' kl je v tistem trenutku priv: Ha e v zadnjem trenutku priti: “zS,ili,"fkal0' a‘' li so1?11? S0 s^ebih karabinjerji. Ste Pfiholdek!etu in 1° 0P0Z0rili. naj v odo nbC pazljiva, ona pa jirr je zahT.?1 nasula kopico psovk, ki ki ellja s precej težkimi beseda dan, ravno v besedišče mla roop-^rshinjerji so jo odpeljali v PraVtikl ZaPor. Namestnik državm in dekl 8 P°trciil zaporni na v Zann6 k° moralo počakati na pro branit;ru' Njen odvetnik jo bo mc ljenifl , Pred precej težko obtožbo Ja nradne osebe. Na kvesturi je tepel, brcal in žalil agente Policistom še vedno ni povsem jasno, kaj je 40-letnega Franca Cellija iz Drevoreda Čampi Elisi 43 vodilo k tako nespametnemu vedenju. Na veliki šmaren se je okrog štirih popoldne pojavil na kvesturi. Brez razloga je začel žaliti policiste, dva je z brcami in pestmi celo lažje ranil. Vsak poskus, da bi ga pomirili in "spravili k pameti", je bil popolnoma zaman. Možak je še naprej kričal, da policija ne izpolnjuje svojih dolžnosti in da ne ravna pravično. Njegova besnost se je stopnjevala in ga povsem spravila s tira. Ko sta se mu približala mlada agenta, 22-letni Romeo Presotto in 24-letni Mauro Vin-digni, je začel preklinjati in surovo žaliti policiste, tolči s pestmi in divje brcati okrog sebe. S precejšnjo težavo so ga policisti končno obvladali in odpeljali v zapor, kjer bo ostal do procesa. Obtožen je fizičnega napada, upiranja in žaljenja javnega funkcionarja. Plamene so pogasili v štirih urah Včeraj gorelo nad Volnikom Včeraj popoldne so plameni zajeli Volnik nad Repnom. Gozdni čuvaji, prostovoljci skupin za civilno zaščito in gasilci so po štirih urah dela pogasili plamene, do večera pa so bili zaposleni z bonifikacijo terena. Včerajšnji požar je bil vsekakor precej omejen in gasilci so takoj povedali, da ni nevarnosti, da bi se začeli plameni širiti do prvih hiš. Ognjeni zublji so se pojavili globoko v gozdu. Včeraj ponoči se je sicer ulil dež, vendar bilo ga je premalo, da bi prepojil suho travo. Če bi vsaj dva dni neprekinjeno deževalo, bi bila nevarnost gozdnih požarov manjša. Na suhi travi pa že vžigalica lahkozaneti silovit požar. Gozdni čuvaji prosijo izletnike, naj bodo skrajno previdni. Kdor zagleda dim nad gozdom, naj takoj obvesti operativni center deželne gozdne službe, ki odgovarja na številko 212020. Karabinjerji aretirali Jugoslovana Pozabil je, da ima pištolo Ker je brez posebnega dovoljenja oblasti stopil v Italijo oborožen s pištolo, je 25-letni Slobodan Jevtič iz Srbije moral v zapor. Karabinjerji so ga aretirali na veliki šmaren v bližini mejnega prehoda pri Rabujezu. Z Jevtičem so se v avtomobilu peljali še žena in dva prijatelja. Ko so karabinjerji ugotovili, da ima voznik pištolo, so ga najprej vprašali, če ima obvezno dovoljenje za posest orožja v tujini. Mladenič jim je pokazal orožni list, preiskovalci pa so mu takoj povedali, da velja dovoljenje samo za Jugoslavijo. Na postaji karabinjerjev je presenečeni Jevtič povedal, da je popolnoma pozabil na pištolo, ki jo je imel v avtu. Z ženo in prijateljema je bil na počitnicah v Rovinju, na veliki šmaren pa so se odločili za izlet v Trst. Jevtič sploh ni pričakoval, da bo moral svojo pozabljivost tako drago plačati. Karabinjerji so ga odpeljali v koronejski zapor, njegove spremljevalce pa so izpustili, čeprav bi jih po zakonu lahko prav tako aretirali. Kodrič obsoja Staffierijev napad na pravice slovenščine »Ni bilo težko biti dober prerok načelniku svetovalske skupine KPI Mau-riziu Pessatu, ko je na zadnji (in doslej edini, ker je bila neumestno prekinjena) seji novega tržaškega občinskega sveta opozoril na nevarnost, da bi občinska uprava — ki so jo volilci že obsodili in ki jo umetno držijo pri življenju kratkovidne igre interesov med KD in PSI — pripravila še kako neprijetno presenečenje.« Tako se začenja tiskovno poročilo, ki ga je izdal tržaški občinski komunistični svetovalec Ravel Kodrič, da bi obsodil ravnanje tržaškega župana Ciuha Staffieri-ja, ki ni sprejel 17 pripomb k podrob-nostnim regulacijskim načrtom Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, ker so bile napisane v slovenščini in niso bile opremljene z zapriseženim prevodom v italijanščino. Kodrič poudarja, da je tržaški župan na tak način nekaterim občanom ne samo kratil pravico, da vlagajo pri-piombe na občinske sklepe z urbanističnega področja, kar pomeni opuščanje službenih dolžnosti, ampak tudi pravico, da se na občinsko upravo obračajo v svojem slovenskem materinem jeziku, se pravi v jeziku, v katerem med drugim sama občinska uprava izdaja razna javna obvestila. Kodrič ob tem pripominja, da je za prevode v italijanščino na tržaški Občini po ustaljeni praksi doslej redno poskrbel občinski prevajalski urad. Komunistični občinski svetovalec v svojem sporočilu za tisk nadalje ugotavlja, da se Staffierijeva gesta uokvirja v vrsto napadov na slovenščino in na Slovence, ki jo je listarski prvak pričel z javnim afrontom proti tržaškemu škofu Bellomiju in nadaljeval s podporo izdaji protislovenskega pamfleta ob lanskem shodu istrskih beguncev v Trstu, z intervjujem, v katerem se je pohvalil, da Slovence imenuje kar "sciavi", pa tudi z napadanjem tistih, ki so na nedavni otvoritvi razstave o Maksu Fabianiju v Mirama-ru spregovorili po slovensko. Kodrič ugotavlja, da se Lista za Trst sploh rada poslužuje takšnih napadov na slovensko narodnostno skupnost za to, da bi povečala svoj volilni vpliv. Vendar ji volilci tokrat niso sledili in po Kodričevem prepričanju bi bila velika škoda za Trst, ko bi demokratične politične sile ravnale drugače. Egipčana hotela ilegalno čez mejo V koronejskem zaporu sedita od torka Egipčana, ki sta svojima sodržavljanoma skušala omogočiti ilegalen vstop v Italijo. Agenti letečega oddelka so 29-letnega Salamo Abdela Azi-ma Mohameda Ibrahima in 28rletnega Ibrahima Alija El Sayo aretirali na Pesku. Oba sta imela začasno dovoljenje za bivanje v Trstu, kjer sta zaposlena. Stanujeta v Ulici Mazzini 17. Egipčana sta pripravila dobro zasnovan načrt. Na jugoslovanski strani meje sta se sestala s sodržavljanoma, ki sta izročila Salamu vse osebne dokumente. Salam se je vrnil v Italijo, Ibrahim pa bi ju moral ilegalno odpeljati čez mejo. Agenti letečega oddelka pa so slučajno opazili Salama, ki je čakal na trojico. Mladenič jim je rekel, da čaka na prijatelja, ki sta v njegovem tržaškem stanovanju pozabila vse osebne dokumente. Kmalu pa se je izkazalo, da prišleka sploh nimata dovoljenja za vstop v Italijo. ■ Danes zvečer ob 20. uri bodo prepovedali parkiranje in daljši postanek na Trgu Unita pred palačama Lloyd in Duchi d Aosta. Prepoved bo veljala do ponedeljka, 19. septembra. “I" Od nas se je poslovil Čeleste Daneu Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalostno vest sporočajo: hči Jelka z družino, vnuk Saši in drugo sorodstvo. Opčine, 18. avgusta 1988 Ob izgubi dragega očeta Ivana Samca izreka iskreno sožalje sinu Mariu in družini KD J. Rapotec VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Pre-beneg izreka iskreno sožalje članu Mariu Samcu ob smrti očeta. Sen. Agnelli o krčenju prog Tržaškega Lloyda Socialistični senator Arduino Agnelli je ministrstvu za trgovinsko mornarico poslal interpelacijo, s katero opozarja, da ni nobene jasnosti v zvezi z vključitvijo tržaškega pristanišča v progo Tržaškega Lloyda za Daljni vzhod. Taka nejasnost — piše v tiskovnem sporočilu, ki smo ga prejeli včeraj — je že povzročila veliko zaskrbljenost v avstrijskih in bavarskih gospodarskih krogih. Agnelli opozarja nadalje ministrstvo, da so nekateri časopisi objavili vest, po kateri doslej še ni bilo govora o domnevi, da bi s te proge izključili tržaško pristanišče. Doslej je bil namreč govor samo o zastarelosti in neprimernosti kontejnerskih ladij, ki plujejo na progi. Medtem ko kaže, da je družba že poskrbela za nadomestitev ladje Mediterranea — poudarja Agnelli — pa še nič ni znano v zvezi s prihodnostjo ladje Nipponi-ca. Tako zadržanje bi kazalo, da ima družba namen še naprej skrčiti število ladij, ki plujejo na tej progi. Prošnje za sečnjo na jusarskih 1 • • V V «1 zemljiščih Občinsko odborništvo za javno zelenje sporoča, da morajo tisti, so zainteresirani za sekanje suhih dreves ter za razredčitev gozdov in podrasti na jusarskih zemljiščih oddati prošnje pristojnim odborom za upravo jusarskih zemljišč. V primeru, da le-ti še niso bili izvoljeni, morajo oddati svoje prošnje pristojnim občinskim izpostavam do 31. avgusta 1988. Pristojni organi ne bodo sprejemali prošenj po omenjenem datumu, ker bodo le tako lahko pravočasno pripravili potreben sklep in nato določili dodelitev dovoljenj za sečnjo, ki jih bodo izdajale pristojne gozdarske postojanke. Opozorilo za preprečevanje pasje stekline Krajevna zdravstvena enota poziva lastnike oziroma gospodarje psov, naj spoštujejo člen št. 83 zakona št. 218 z dne 2. junija 1988 pravilnika živinoz-dravniške policije v zvezi z nevarnostjo okužbe s steklino. Še zlasti pa opozarja, naj svoje pse opremijo z nagobčniki, ko jih peljejo v javne kraje, ne da bi jih imeli na vrvici. Na ta način se bodo gospodarji psov lahko izognili strogim globam, ki so jih uvedli pred kratkim in ki gredo od 500.000 do 2.500.000 lir. Krajevna zdravstvena enota nadalje opozarja, da pomeni zapuščanje psov na cesti med počitniškim obdobjem izredno neomikano dejanje, ki med drugim sili občinske uprave, da proti zapuščenim psom uvedejo neljube ukrepe, ki si jih uboge živali gotovo ne zaslužijo. gledališča GRAD SV. JUSTA Danes, 18., in jutri, 19. t. m., ob 21.15 bo na Gradu sv. Justa rock opera JESUS GRIST SUPERSTAR v izvedbi BROAD-WAY MUSICAL COMPANV iz New Yorka. V sredo, 24. t. m., ob 21.30 bo nastopil s svojim orkestrom kantavtor PAOLO CONTE. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. M1RAMARSKI PARK Luči in zvoki Danes, 18. t. m„ ob 21. uri program v nemščini in ob 22.15 program v italijanščini. kino ARISTON - 21.15 LTmpero del sole, ZDA 1987, r. Števen Spielberg, i. Christian Bale, John Malkovich, Miranda Richardson, Nigel Havers, Emily Richard. EXCELSIOR II - Zaprto. EXCELSIOR I - Zaprto. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Sexi top model, pom., □ NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Thunier 3. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Lo sguar-tatore di Los Angeles, NAZIONALE IV - 17.00, 22.00 Omicidio allo specchio, srh., □ PENICE - Zaprto. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 E.T., fant. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 II segreto del mio successo. EDEN - 16.00, 22.10 La signora dietro la porta, pom., □ VITTORIO VENETO - Zaprto. CAPITOL - 16.30 Misfatto bianco, pust., VB 1988: r. M. Radford; i. G. Scacchi, Ch. Dance. LUMIERE PICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Alle mogli piace caldo, porn., Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 - je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30. V Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure, v soboto in nedeljo od 16. do 21. ure. V palači Costanzi je odprta fotografska razstava o življenju in delu Nobelovega nagrajenca Alberta SCHWEITZER-JA. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 18. avgusta 1988 HELENA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 20.08 - Dolžina dneva 13.59 - Luna vzide ob 12.07 in zatone ob 22.06. Jutri, PETEK, 19. avgusta 1988 LJUDEVIT PLIMOVANJE DANES: ob 5.10 naj-nižje -57 cm, ob 11.44 najvišje 44 cm, ob 17.34 najnižje -24 cm, ob 23.09 najvišje 35 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 30 stopinj, zračni tlak 1014,9 mb rahlo narašča, veter 20 km na uro severovzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gabriele Negri, Mic-hele Radivo, Vladimir Fazarinc, Marcello Paglialonga, Elisabetta Opatti. UMRLI SO: 75-letni Severino Dealme-rigoti, 77-letni Mario Del Ben, 85-letna Margherita Miani, 96-letna Berta Somaz-zi, 63-letna Alma Grisancich, 69-letna Nerina Ledi, 83-letna Maria Aver, 88-let-ni Ugo Braida, 68-letna Carmela Candot-ti, 86-letna Aliče Bertuzzi, 60-letni Pio Ferfuia, 56-letna Maria Del Giudice, 85-letna Amelia Cucchini, 86-letni Giovanni Samec, 75-letni Elio Cecutti, 78-letni Giovanni Dapisin. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od torka, 16., do sobote, 20. avgusta 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S, Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Dragi ROBI! Za tvoj 22. rojstni dan ti želijo vse najboljše in vso srečo v življenju vsi domači, posebno Patricija. Ob rojstvu drugorojenke MATEJE iskreno čestita Dragici in Darku sekcija KPI J. Pegan iz občine Zgonik. Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 izleti razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prireja 3. septembra izlet v goriška Brda in v Ajdovščino ob priliki proslav 30. divizije in udarne bazoviške brigade. Cena 10.000 lir. Vse informacije nudi Gigi Bogateč (tel. 220175). SKD Barkovlje prireja izlet v Kamnik o srečanju Ljudskih noš v nedeljo, 11. septembra. Kdor se ga udeleži v noši ima brezplačno vožnjo in kosilo. Za vpis in informacije tel. 415797. Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti prireja tridnevni izlet v Makedonijo od sobote, 10., do ponedeljka, 12. septembra 1988. Potovanje bo z letalom in avtobusom, predviden pa je predvsem obisk Skopja in Ohrida. Informacije in vpisovanje-do zasedbe razpoložljivih mest pri: Antku Terčonu (tel. 299509), Ivanu Breclju (tel. 208270) in Mariu Kralju (tel. 200310). KD Rdeča zvezda organizira 23., 24. in 25. septembra izlet v Miinchen (Dachau in Oktoberfest). Cena za prevoz, prenočišče in ogled muzejev je 220.000 lir. Vpisuje in nudi vse potrebne informacije: Roberto Kante - tel. 229432, v popoldanskih urah. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi s pobratenim društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice 8. septembra izlet v Oglej ( zgodovinske zanimivosti iz rimskih časov in naslednji pomen patriahata) in Gradež. prispevki V spomin na Amalijo Gabrovec darujeta Slavica in Valnea Legiša 50.000 lir za Godbeno društvo iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob Ivanke Bizjak por. Štoka daruje Slavko Danieli 15.000 lir za MPZ V. Mirk. V spomin na Justa Busettija darujejo Bruna in Nevio Pertot (Nabrežina) 20.000 lir, Irene in Frančko Koča 20.000 lir ter Frančko Stefančič z družino 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu. V spomin na strica Franca Kobaua daruje Emil Kobau z družino 10.000 lir v isti namen. V spomin na pok. bratranca Geniota Sedmaka, umrlega v Argentini, daruje Alojz Sedmak z družino 50.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Križu. V spomin na Danila Pilata in Stanka Andolška daruje Avgust Castellani 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Andreja Ražma daruje Ivan Počkaj 10.000 lir za KD Lipa in 10.000 lir za sekcijo KPI Bazovica. Namesto cvetja na grob Pina Bressana darujeta Lilijana Jelen 20.000 lir ter Lidija Cattonar 30.000 lir za Center za rakasta obolenja. menjalnica Slovenski deželni zavod za pokih® izobraževanje sporoča, da so uradi zap ti do 22. avgusta. Patronat INČA CGIL v Nabrežini sporoča, da urad deluje do 22. avgus samo ob ponedeljkih od 9. do 12. ure te ob četrtkih od 15.30 do 18.30. ZVI NOV obvešča, da je pisarna zaprta do vključno 19. avgusta. ZSKD obvešča, da so uradi zaprti d° vključno 20. avgusta. ZSKD vabi vse svoje člane na oglel| predstave MIKLOVA ZALA, ki bo, koi najavljeno, v soboto, 27. avgusta, ob 20J na sugestivnem gradu v Štanjelu. V namen organizira ZSKD avtobusni pre^ voz. Uro in kraj odhoda bomo javili naknadno. Do 20. avgusta se lahko trAere senti zglasijo v Tržaški knjigarni, kje bodo lahko rezervirali tudi vstopnico Z predstavo. Prosimo, da se interesen čimprej prijavijo, kajti avtobusni PreV?0 bo mogoče organizirati samo če bo o 20. avgusta zadostno število vpisanih. Slovenski lovski pevski zbor FJK D°' berdob obvešča vse pevce, da bo prV vaja v letošnji sezoni v torek, 23. t. nu 0 20.30 v Bubničevem domu v Repnu. ________mali oglasi _ OSMICO je odprl Romano Purič v ReP' nu. OSMICO je odprl Josip Gruden v Sama-torci 6/a. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Albin Tenze - Križ 111. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Herman Škrlj v Saležu na št. 35. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Ži-gon. PRODAM prikolico s knjižico in grablje (reginatore) za traktor. Tel' 0481/776061. PRODAM počitniško prikolico knaus ^ dobrem stanju po ugodni ceni. Te ■ 0481/882006. PRODAM čistokrvne mladiče kraškeg8 ovčarja brez rodovnika. Tel. 229225. PRODAM knjige za 1. letnik poklicne šole J. Stefan - oddelek RTV. Te • 200878. IŠČEM zazidljivo zemljišče na Krasu Telefonirati v večernih urah na s • 213652 ali 213348. DIPLOMIRANA bolničarka išče delo-Tel. 228950. KUPIM zazidljivo zemljišče v okolici Trsta. Tel. 774434. CVETLIČARNA ANGELA obvešča, da bo ponovno odprta od 22. t. m. NUDIM lekcije angleščine za vse nivoje po znosnih cenah. Tel. 774133. 17. 8. 1988 Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ... Funt šterling.... Irski šterling... Danska krona .... Grška drahma .., Kanadski dolar .. 1389.— 738.— 217.— 654.— 34.— 2368.— 1970.— 191.— 8,75 1119,— Japonski jen...... Švicarski frank .... Avstrijski šiling_ Norveška krona ... Švedska krona..... Portugalski eskudo Španska peseta .... Avstralski dolar ... Debeli dinar...... Drobni dinar...... 9.50 879." 105." 200." 211-" 8.50 10,50 1070." 0,45 0,45 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-6H TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM- MILAN-TURIN-GENOVA- VENTIMIGLIA-ANCONA-BARI- LECCE Odhodi iz Trsta 4.25 H/K Benetke 5.15 K Benetke (§) 5.50 H Benetke 6.17 B Mestre-Milan-Turin (□) 6.25 K Portogruaro (§) (2) (1) 6.50 E Benetke 8.12 H Benetke 8.50 E (Benetke express) Benetke 9.50 K Benetke (§) 10.30 B (Marco Polo) Mestre-Rim (‘) 12.25 H Benetke 13.45 K Portogruaro (§) 14.15 H Benetke 16.10 E Benetke-Milan 17.10 H Benetke 17.28 K Benetke 18.10 E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razreda Trst-Lecce) 18.55 K Benetke (§) 19.30 K Portogruaro (§) 19.53 E (Simplon express) Mestre-Mi-lan Lambrate-Domodossola-Val-lorbe-Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz; pogradi 2. razreda Beog-rad-Pariz) 20.30 H Benetke 21.35 H Benetke-Milan-Turin; Benetke-Milan-Genova-Ven-timiglia (pogradi 2. razreda Trst-Turin; spalniki in pogradi 2. razreda Trst-Ventimiglia; spalniki Moskva-Turin, ob četrtkih) 23.00 E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim; spalniki Moskva-Rim, razen ob Poletni vozni red vlakov Velja od 29. maja 1988 do 24. septembra 1988 četrtkih; pogradi 2. razreda Var-šava-Rim, ob sredah, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Bu-dimpešta-Rim, ob torkih, četrtkih in sobotah) Prihodi v Trst 0.45 K/H Benetke (§) 1.50 H Benetke 6.40 K Portogruaro 7.20 H Ventimiglia-Genova-Milan-Benetke; Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. razreda Ven-timiglia-Trst; spalniki Turin-Moskva, ob sobotah) 7.45 H Portogruaro (§) (1) 8.13 E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Rim-Trst; spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah; pogradi 2. razreda Rim-Varšava, ob torkih, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Rim-Budimpešta, ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah) 8.50 E (Simplon express) Pariz-Val-lorbe-Domodossola-Milan-Mes-tre (pogradi 1. in 2. razreda Pa-riz-Trst; pogradi 2. razreda Pa-riz-Beograd; spalniki Pariz-Zag-reb) 9.20 H Benetke (§) 10.13 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. razreda Lecce-Trst) 11.13 H Benetke 13.05 K Portogruaro (§) (1) (2) 13.30 E Milan-Benetke 14.23 H Benetke 15.26 H Benetke 16.20 H Benetke (§) 17.50 H Benetke 19.10 H (Benetke express) Benetke 19.55 K Portogruaro (§) 20.14 H Benetke 21.05 B (Marco Polo) Rim-Mestre (* * * 1 2 3) 21.40 B Turin-Milan-Mestre (□) 23.20 K Benetke 23.49 E Benetke (□) - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak (*) - samo 1. razred z obvezno rezervacijo (§) - samo 2. razred (lj - ne vozi ob praznikih (2) - do 11.6. in od 19.9. dalje TRST-OPČINE-LJUBLJANA- ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA- VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta 0.22 H Opčine-Ljubljana-Zagreb 9.25 E (Simplon expres) Opčine-Ljub-Ijana-Zagreb-Breograd-Budim-pešta-Varšava-Moskva (pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb; pogradi 2. razreda Rim Budimpešta, ob ponedeljkih, četrtikih in sobotah; pogradi 2. razreda Rim-Varšava, ob torkih, petkih in nedeljah; spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah; spalniki Turin-Moskva, ob sobotah) 13.40 K Opčine-Ljubljana (§) (1) (2) 18.38 H Opčine-Ljubljana (§) (1) (2) 20.40 E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Atene (spalniki in pogradi 2. razreda Benetke-Beograd; pogradi 2. razreda Benetke-Atene; spalniki Benetke-Atene ob četrtkih in nedeljah) Prihodi v Trst 5.10 E Zagreb-Opčine 7.27 E (Benetke express) Atene-Skop-je-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. razreda Beograd-Benetke; pogradi 2. razreda Atene-Benetke; spalniki Atene-Benetke ob četrtkih in nedeljah) 9.35 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) 16.28 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) 19.23 E (Simplon express) Moskva-Varšava-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Zagreb-Pariz; pogradi 2. razreda Beograd-Pariz; pogradi 2. razreda Budimpešta-Rim, ob torkih, četrtkih in sobotah; pogradi 2. razreda Varšava-Rim, ob sredah, petkih in nedeljah; spalniki Moskva-Rim razen ob četrtkih; spalniki Moskva-Turin, ob četrtkih) (§) - samo 2. razred (1) - ne vozi ob nedeljah (2) - ne vozi 15.8.88 TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-S ALZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta 5.55 H Čenta (avtobusni nadomestni servis Čenta-Trbiž) (§) 7.05 H Videm (1) 7.50 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Du-naj; Videm-T rbiž-Miinchen 10.35 K Videm (§) 12.20 H Trbiž H - hitri vlak; K - krajevni vlaki B - E - brzec; k ekspresni via 13.10 K Videm-Karnija (§) 14.05 H Videm 14.35 K Videm (§) 16.30 H Videm (1) 17.00 K Videm (§) 17.40 H Videm-Benetke 18.00 K Videm (§) 19.37 H Videm , 21.05 H (Italien Osterreich ExpresS' Videm-Trbiž-Miinchen; ,, Videm-Trbiž-Dunaj (P°9ra 1. in 2. razreda Trst-Dunaj) 23.15 K Gorica (§) (1) Prihodi v Trst 1.00 K Videm (§) (2) (3) 6.30 K Gorica (§) (1) 7.00 K Videm (§) 7.50 H Benetke-Videm (1) 8.45 H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Trbiž-Videm; n Dunaj-Trbiž-Videm (p°9ra 1. in 2. razreda Dunaj-Trst) 9.30 H/K Videm (§) (1) 10.25 H Videm 11.55 K Videm (§) 14.16 H Videm (1) 15.00 K Videm (§) 15.35 H Videm (§) 16.48 H Videm 17.45 K Videm (§) 18.50 K Videm (§) 19.42 H Trbiž-Videm 21.12 K Videm (§) 22.13 H (Gondoliere) Karlsruhe Videm; Dunaj -Trbiž-Videm 4.00 K Videm (§) .Trbiž' (§) - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih (2) - ne vozi 15.8.88 (3) vozi samo na dan po prazniku Festival potujočih godcev aori ^ avgusta se bodo v Ferrari zbrali na Buskers festivalu potujoči Po Cy 12 C^e ^vroPe- Festival je prvi poskus tovrstnega mednarodnega mitinga, in Ullca^ trgih v srednjeveškem delu mesta bo nastopilo preko dvajset skupin za r?amez*ih godcev. Miting se bo zaključil v nedeljo, 28., na mestnem obzidju, atero so predvidena obnovitvena dela. av tIN.? festivalu bodo nastopili godci iz Anglije, Zvezne republike Nemčije, no S» ie' ^rancijer Madžarske, Nizozemske in Italije. Poslušalci bodo imeli prilož-. Cediti nastopu Auriol String Quarteta iz Londona, ki je igral tudi za princa sar 8 :z. Anglije prihajajo še Nicholas Magriel, ki nastopa z indijiskim glasbilom : • jn istočasno animira sugestivno lutko, in skupina Love Brothers, ki izva-Mari'V°^ne ^u^se znanih filmov in motive Blues Brothersov. Daniel Palhegyi iz sest ^rS^e Predstavlja posnetke ljudske glasbe. Kvartet Walzer-Wasser-Walzer blu av^ata Nemca in Američana. Njihov repertoar gre od bossanove do popa in a esa- Nastopili bodo še Kanadčani Old Hat, ki živijo na Nizozemskem, znana hot6?S^a vo^a^sff?:a Annie Anxiety, Tam Zabel iz Avstrije, Emmrys Zabel, ki ni lip i Postata elan znanega ansambla Culture Club, da bi lahko nemoteno nada-J ai svoje glasbene raziskave na področju popa in jazza, ter še saksofonist ^ Wairea, ki je preživel šest mesecev z avstral - ----- m je preživel ocai. i, Poznal njihovo glasbo Digery Doo. avstralskimi domačini, da bi tako Se , ^rganizatorji želijo tako prirediti vsakoletni festival Buskerjev, na °do lahko združevali mladina in potujoči godci iz cele Evrope. katerem (šok) 500 milijard letno za video kasete Beneški filmski festival bo kot vsako leto spremljala vrsta obrobnih in lretRtev> predavanj, okroglih miz. Vsedržavno združenje kinematografskih ukvUdio.vizualnih industrij (ANICA) bo priredilo dve srečanji, ki se bosta arjali s produkcijo in "potrošnjo" video kaset oziroma tv filmov. jar .Zanimiv je v tem pogledu podatek, da Italijani potrosijo letno 300 mili-film 23 na^uP al* najem video kaset, približno 500 milijard letno pa za ogled Let °V V kinodvoranah. Kakih 15% družin razpolaga z video registratorjem. Dr d* Pr°dukcija tv filmov šteje skoraj 4.000 naslovov, vendar uspe prodreti eko državnih meja le kakih tisoč izdelkov. Rockovski Peter Pan ima 30 let Michael Jackson je verjetno najbolj ekstravagantna osebnost v svetu lahke glasbe, čeprav sta čudaštvo in pretiravanje dandanes skoraj obvezni, predstavniki tega blestečega sveta pa se poslužujejo vseh sredstev, da bi vseskozi presenečali. Ne bi pripovedovali že znanih zgodbic o njegovi skrbi za videz in zdravje, ustavili bi se le ob njegovem 30. rojstnem dnevu, ki ga bo praznoval 29. avgusta. Rockovski Peter Pan se ta dan želi veseliti in bo za to organiziral super party, ki ga bo stal kakih 600 milijonov lir. Za to priložnost je najel ekskluziven lokal v Londonu, jedilnik bo nadvse izbran, prav tako izbrana pa bo družba zvezdnikov. Doslej so prejeli dragocena vabila Liz Taylor, Diana Ross, Whitney Houston, Stevie Wonder, Paul McCar-tney, George Michale. Party naj bi bil 27. avgusta, ko bo Michael Jackson nastopal v Londonu. jelka Cvelbar prizadetimi sklad mitja čuk Usposabljanje za delo s Medtem ko so v Prosvetnem domu na Opčinah polno zaživele dejavnosti poletnega središča, ki ga Sklad organizira vsako leto, smo iz pogovora s tajnico Stanko Čuk izvedeli, da bodo jeseni uresničili tudi vzgojnozaposlit-veno središče za slovenske prizadete mladostnike. »V njem bomo mladistnikom pomagali razvijati in krepiti sposobnosti do največje mere, hkrati pa jim stali ob strani pri osvajanju pravilnega vedenja v družbi.« Ravno po obnašanju v družbi se prizadetost najbolj pozna, po tem vede-, nju, ki ni v skladu s pravili družbe, prizadeti najbolj izstopajo. »Med seboj smo uveljavili socialne norme, katerim se moramo podrediti. Ko pridemo v obljuden prostor, moramo pozdraviti, moramo se v skladu s situacijo na določen način vesti. To pri prizadetih manjka in naša družba ni tolerantna do teh odstopanj.« Prizadevanja in želje Sklada so torej izredno pozitivne; vendar organizacija takega središča zahteva po eni strani finančna sredstva, po drugi pa usposobljene operaterje, vzgojitelje. »Zamisel o tem vzgojnozaposlitve-nem središču se je porodila, kar je pravzaprav tudi logično, pri Slovenski sociopsihiatrični službi, ki deluje v (foto Jelka Cvelbar) okviru tržaške Krajevne zdravstvene enote. Tam imajo v obravnavi prizadete otroke od 0 do 18. leta.« Vendar je pot od zamisli do realizacije verjetno dolga. »Koordinator ekipe se je obrnil do našega Sklada s prošnjo, da bi si mi prevzeli odgovornost realizacije takega središča. Moram povedati, da smo si to nalogo prevzeli s strahom in skrbjo, kakršno lahko vzbuja zelo odgovorna naloga, ki se je lotevaš prvič. Odločitev je padla lani jeseni in takoj smo začeli delati tako v smeri birokratske poti kot tudi v smeri formacije osebja, ki bo potrebno.« In zapreke na teh poteh? »Seveda se je takoj pokazalo, da bo uresničitev te zamisli zahtevala veliko truda. Birokratska smer, ki naj bi nam zagotavila sredstva, je zahtevala in še zahteva veliko poti in časa; pogovorov, pojasnjevanj in podobnega.« Torej bodo sredstva morala priti iz javnega denarja? »Naša dežela predvideva določen fond za razne pobude, ki jih javna uprava ne more uresničiti. Zato prenaka-zuje del denarja občinam, ki nato v pogodbi s privatniki poskrbijo za financiranje socialnih pobud.« Torej ste vi kot ustanova podpisali to pogodbo? »Ne še! Kljub temu da smo prejeli ustna zagotovila, da gre v zvezi s pogodbo le še za potrebno formalnost. Pričakujemo, da se bo to konkretiziralo v prvih dneh septembra. Kot znano, je pot do vsega javnega denarja ponavadi zelo trda, predvsem, če nisi-poli-tično podprt, kakor se nam, kot popolnoma apolitični organizaciji, velikokrat dogaja.« Kaj pa formacija vzgojiteljev? »Ravno za to plat načrta nas je najbolj skrbelo. Takoj po tem, ko smo vložili prošnjo na občino in se s tem tudi uradno zavzeli, da bomo organizirali vzgojnozaposlitveno središče, smo se zanimali za formacijo vzgojitlejev, ki naj bi v tem središču delali.« Kdaj je bilo to? »Prošnjo smo vložili že septembra lani z namenom, da začnemo delovati v letošnjem marcu. Takoj smo nekatera dekleta,, ki se posebej zanimajo za probleme prizadetih, imajo že praktične izkušnje in so se nam zdela za tako delo primerna, poslali na posebne formacijske tečaje. Skratka ob naši finančni podpori so obiskovale začetni ob-likovlani tečaj ze delo s prizadetimi in neavtonomnimi osebami.« Vendar verjetno to še ni dovoj? »S predhodnimi sestanki, na katerih bomo obravnavali vse probleme, ki bi lahko nastali z delom; na katerih bomo predložili začetne programe z dolgoročnimi cilji, bomo znanje vzgojiteljev še temeljiteje utrdili.« In kako mislite začeti delo? »V prvem času bo najbolj pomembno opazovanje. Za to opazovanje bomo zelo zahtevni, posluževali se bomo strokovnih pripomočkov: vzgojitelji ne poznajo teh mladostnikov, zato bomo morali temeljito opazovati njihovo obnašanje, njihov način življenja v našem središču, zapisovati si bodo morali dnevno vse, kar bodo naredili, opazili, seveda bodo morali tudi zabeležiti, katere so obratne informacije, ki so jih dobili od mladostnikov. Skratka njihov odziv.« Koliko časa naj bi trajala taka opazovalna faza? »Najmanj tri mesece. Šele na osnovi tega opazovanja bomo žačrtali temeljne programe za vsakega mladostnika.« (se nadaljuje) r~ ■i lili i n današnji televizijski in radijski sporedi jj'::' 11:1111 iil RAI 1 12 ns ^reme in dnevnik ■-1 Variete: Portomatto (vodi Maria »£sra) 14 on ^nevnik - tri minute... 14 i« ^rtomatto (2. del) Film: La cosa" da un altro mon-do (fant., ZDA 1951, r. Christian i. Margareth Sheridan, cn Kenneth Tobey) u Glasbena oddaja: Canzoni ali' aria aperta — Neapelj prej in 16 sn Potein 1? Popotovanje v naravi Šport: nogomet, finale za 3. in 4. 19 is 2?esto (iz Saint Vincenta) f9 40 ?^asPeila oddaja: Auditorium 20 In ^manahi vreme in dnevnik Zabavna oddaja: Giochi senza 22 m “ontiere 22 20 Fu 6Vnik Fum: La seconda signora Carroll (srh., ZDA 1947, r. Peter Godfrey, r Humphrey Bogart, Barbara 24 nn ^tanwyck, Alexis Smith) 0 in rtnevriik - zadnje vesti Nad.: Canne al vento (3. del) RAI 2 11.55 Nadaljevanka: Cristo si e fermato a Eboli (zadnji del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi - L' accordo 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere deltestate 16.15 Šport: kolesarstvo 16.45 Film: Aria di Parigi (kom., Fr.-It. 1954, r. Marcel Čarne, i. Jean Gabin, Folco Lulli, Ave Ninchi) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Poliziotti alle Hawai - Un vecchio debito 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.25 Nogomet: turnir Maretti, finale za 1. in 2. mesto (iz Aoste) 21.15 Zabavna oddaja: Tre minuti per me (vodi Riccardo Pazzaglia) 22.15 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Variete: Aperto per ferie 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Zabavna oddaja: Videocomic 0.25 Film: Cenerentola e il signor Bonaventura (kom., It. 1942, r. Ser-gio Tofano, i. Silvana Jachino, Paolo Stoppa, Roberto Villa) RAI 3 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: J. Brahms -Sinfonija št. 2 v D-duru (pianist Aldo Ciccolini) 15.05 Film: Un ragazzo di campagna (r. Peppino De Filippo, i. Luigi De Filippo, Lelia Mangano) 17.10 Zabavna oddaja: Speciale Helza-poppin 17.55 Nanizanka: Spazio 1999 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokum.: 20 let prej - Drobci 20.00 Dokumentarna oddaja: Se sei saggio ridi - ... la danza 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Le Mans - Scorciatoia per Tinferno (kom., It. 1970, r. Osvalde Civirani, i. Lang Jeffries, Erna Schurer) 23.10 Kult. odd.: Una sera un libro 23.25 Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Dok.: A proposito di Roma 0.10 Dokum.: 20 let prej - Drobci y RTV Ljubljana 17.10 Video strani 17.25 Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 23. dela) ter nanizanka Knjiga šal (pon. 6. dela) 18.30 Spored za otroke in mlade: Predigra življenja (r. J. Leski, i. G. Barszczewska, W. Kovalski, 1. del) 19.00 Risanka 19.11 Vremenska napoved 19.12 Video strani 19.17 TV Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme in Tednik 21.10 Nadaljevanka: Pusta hiša (Ch. Dickens, VB, i. Esther Summer-son, 6. del) 22.05 Dnevnik 22.20 Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (24. del) 0.30 Informativna oddaja za goste iz tujine, nato ameriška nanizanka Sledge Hammer (4. del) 1.20 Video strani TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Atletika: atletski miting za Veliko nagrado Ziiricha (pon.) 17.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: TRST — Še o algah v Tržaškem zalivu GORICA — Načrt 92 v novem šolskem letu na Trgovskem zavodu Ivan Cankar TRST — Nasadi oljk na Tržaškem TRST — O poletnem prometnem kaosu 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: Vesela druščina 20.30 Nogomet: polfinale evropskega prvenstva, Nemčija-Nizozemska (pon.) 22.30 TVD Vsedanes 22.40 Nogomet: prijateljsko srečanje, Eindhoven-Milan (posnetki) Ši. CANAI 8.15 ^uiuzariKe 8.40 Aliče, dl vita, 9.: 11 no P,er nmore F00 Kvizi: Far ^ esiia vn llKS ■i.OO Film: Diri (dram., Z dud Tayl< i6'« fca mele, 1 18.50 Cč S pite (ve iPSO, r. I i. . ianticc 1957, c®' 111 /1 Film: 9ente 1971, r. John Korty, i. Kirn Darby, Dan O'-Herlihy) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lavvrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata 16.30 Nadaljevanka: Una citta come Aliče 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Arsenio Lupin 20.30 Film: II disprezzo (dram., Fr. 1963, r. Jean- Luc Godard, i. Brigitte Bardot, Mic-hel Piccoli) 22.10 Film: Veronika Voss (dram., ZRN 1981, r. Reiner W. Fassbinder, i. Rosel Zech) 0.10 Nanizanke: Petrocelli, 1.05 Vegas, 2.00 Adam 12 ITALIA1 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph superma-xieroe, 12.00 Movin’ On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta 18.00 Nanizanki: Luomo da 6 milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Nan.: Supercopter 21.30 Film: Suspiria (krim., It. 1977, r. Dario Argen-to, i. Jessica Harper, Alida Valli) 23.25 Nanizanke: Star Trek, 0.25 Ai confini della real ta, 1.55 Taxi, 1.25 Giudice di notte gBJIgif TELEPAPOVA 14.15 Nadaljevanke: Villa bianca, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Carioca tigre (kom., It. 1976, r. Giu-liano Carmineo, i. Aldo Maccione, Luciana Turina) 22.30 Film: Novanta notti in giro per il mondo (dok., It. 1963, r. Mino Loy) 0.15 Nanizanka: Switch 1.15 Film: Mutanti (srh., ZDA 1972, r. Eddie Ro-mero, i. John Ashley) [ ^ TELEFRIULI 13.00 Nanizanka: Attenti al-l'uomo 13.30 Nadaljevanka.: Leone-la 14.30 Nanizanka: Corpo speciale Sand-baggers 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nad.: Giallo sera 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Kviz: Caccia al premio 21.00 Nadaljevanka: La vita di Michelangelo 22.00 Nan.: Il perduto amore 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 23.30 Dražba 24.00 Aktualnosti 0 TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Dopoldanski zbornik: Iz tišine glas, (9.00) Prehrana in zdravje; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Komorni orkester RTV-Lj in MPZ Obala (dir. Mirko Slosar); 11.30 Poldnevniški program; 12.00 Magnetizem ženske poezije; 12.40 Ko zvezde zableščijo; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Festival v Števerjanu, (14.30) Otroški kotiček, (15.00) Neskončno letnih časov; (16.00) Zapiski s poti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Srečanja: Pogovori; 18.30 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan; 8.30 Koncert za mlade; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Mladi koncertant; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambla Milan Ferlež in Zeleni val; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV-Lj; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.45 Vaš kviz; 14.05 Melodije morja in sonca; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.30 Glasbene prireditve; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 7.45 Razglednica; 8.00 Oddaja za otroke; 8.40 Glasba; 9.32 Občutki; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Glasba; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja za mlade; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Spet se te spominjam; 15.45 Počitnice; 18.00 Arenaturist; 19.00 Obzorja. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba. Stališče sindikata FISOS-CISL Priprave na jesenski sejem mode Spor glede »posebnih« storitev ne sme prizadeti pacientov Poletje spornih ministrskih dekretov. Po ministru Ferriju, ki je z odlokom omejil hitrost na avtocestah in cestah v obdobju počitnic, je zdaj na vrsti Minister za zdravstvo Donat Cat-tin. Odlok, ki je bil objavljen v Uradnem listu 30. julija letos in ki do nadalnjega prekinja plačevanje posebnih uslug zdravnikom splošne prakse in pediatrom, je že povzročil val polemik, tako med zdravniki, kakor med sindikalisti. Edini, ki zaenkrat molčijo so pacienti, ki bodo, kot kaže, prvi oškodovani. V čem obstoji pravzaprav spor? Preprosto povedano, ministrski odlok spteminja, oziroma do nadalnjega prekinja izvajanje členov št. 29 in 41 kolektivne delovne pogodbe iz lanskega leta, ki ureja odnose med zdravniki splošne prakse in pediatri in Krajevnimi zdravstvenimi ustanovami. Odlok je bil po vsej verjetnosti sprejet s ciljem varčevanja, vendar se zdi, da gre za neprimeren način varčevanja, ki bo oškodoval predvsem paci- ente. Tako ugotavljajo sindikati na vsedržavni in krajevni ravni. Sindikat FISOS-CISL je prejšnji teden poslal predsedniku goriške KZE, predsedniku zdravniške zbornice, goriškemu županu in tajnikom treh sindikalnih organizacij daljše pismo, v katerem opozarja na novonastali položaj in poziva, naj ne ukrenejo ničesar, kar bi oškodovalo paciente. Sindikati ugotavljajo, 'da gre za spor, ki zadeva Krajevne zdravstvene ustanove in zdravnike in nikakor ne pacientov, ki za nastalo stanje niso in ne morejo biti krivi". Pacienti imajo vso pravico do oskrbe, tako kakor doslej, ne glede, kdo bo te "posebne" usluge plačal. Kot "posebne" zdravstvene usluge kolektivna delovna pogodba predvideva občasne obiske na domu, zdravljenje na domu, injekcijsko službo, cepljenje itd. Gre za vrsto uslug, ki so posebnega pomena v krajih, kjer ni ambulant, oziroma drugačnih možnosti. Sindikati izražajo tudi vrsto pomislekov glede vsebine odloka. Gre za nevaren precedens ko minister z odlokom prekine, čeprav začasno, izvajanje kolektivne delovne pogodbe. Kako se bo zadeva razvijala naprej? Sindikati pozivajo zdravnike naj ne glede na odlok še naprej opravljajo usluge in zahtevajo plačilo. Velika napaka bi bila, če bi posledice začeli zvračati na paciente. Ker gre za ministerski odlok, ki mora biti ratificiran v roku 60 dni, velja počakati do konca septembra. Do takrat naj bi se stvari odvijale tako kakor doslej. Odlok je bil sprejet v vidu varčevanja, oziroma zmanjševanja stroškov v zdravstvu. Če je šlo za zlorabe in nepotrebno zapravljanje, bi pristojni organi morali najprej uvesti strožje nadzorstvo in se šele nato poslužiti drastičnih ukrepov. Sindikat FISOS-CISL predlaga, da bi o tem aktualnem vprašanju stekla razprava med vsemi političnimi in družbenimi silami in to čimprej. Obetajo se precejšnje novosti Jesenski modni sejem Flash moda bo na goriškem razstavišču Espomego čez približno poldrugi mesec, v dneh od 29. septembra do 3. oktobra. To bo že peta prireditev nadvse uspešne in odmevne pobude^ Kljub počitniškemu obdobju, priprave na pomembno gospodarsko manifestacijo potekajo po dogovorjenem redu. Goriška sejemska ustanova in Deželna ustanova za razvoj obrtništva, ki sta doslej organizirali to modno manifestacijo stremita k čimvečji povezavi z gospodarskimi operaterji, bodisi v obrtniškem, kakor v trgovskem sektorju. Ustanovili so tako odbor operaterjev za Flash modo, ki bo sodeloval pri organizaciji sejma. Odbor je v prejšnjih dneh na srečanjih, ki so jih imeli z organizatorji sejma, predlagal tehnične in organizacijske inovacije. Eden od predlogov zadeva drugačno razporeditev razstavnih prostorov. Trgovski del naj bi bil različen od dela, kjer bi nastopali obrtniki — preoizva-jalci. To naj bi dosegli z razdelitvijo celotnega razstavišča na obrtniški in na trgovski del, kar bi zagotovilo sej- Danes v Gradežu Veliko dela za sodne organe v Novi Gorici mu večjo preglednost. Razen tega se organizatorji sejma trudijo, da bi Plasti moda ne bila razstava kot vse druge pač pa, da bi na tej manifestaciji Pn' kazali in nudili kaj več. Zato namera vajo že ob prihodnji izdaji sejem P° pestriti z dodatnimi stranskimi manifestacij ami. V Podturnu konec šagre - V Podturnu se je v torek zaključil3 tradicionalna šagra. Na slovesnem sklepnem večeru je bila na sporedu tudi tombola. Celotni izkupiček bodo organizatorji namenili v sklad za prenovitvena dela freske v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Tombolo so na šagri pripravili že prejšnji teden. Tokrat se je sreča najprej nasmehnila Ostelii Cabas iz Gorice, saj je prva dosegla činkvino - ta je veljala 300 tisoč lir. Poldrugi milij°n lir prve tombole sta si kasneje porazdelila Giovanni Pastorello in Antonel-lo Leoni, poslednji dobitek, in sicer drugo tombolo (petsto tisoč lir), pa je odnesel Doro Prinčič, prav tako iz Gorice. Zaradi ilegalnega prehoda meje so lani obsodili skoraj 500 oseb spet občinski svet Torkovo srečanje med predstavniki laičnih in levih strank za rešitev krize na občini v Gradežu ni obrodilo sadov. Pobudo za srečanje so dali socialisti, ki so na pogovor povabili predstavnike komunistov, socialdemokratov in gibanja Giustizia e liberta Slednjemu pripada, kakor znano, tudi sedanji župan Fabio Zanetti. Stališča predstavnikov strank so dokaj različna in menda ni bilo mogoče najti skupnih točk. Za danes popoldne (ob 16. uri) napovedana seja občinskega sveta se torej obeta v dokaj razburljivem in vročem vzdušju. Tako nekako, kakor je bila zadnja, pred skoraj dvema mesecema. Zdi se, da župan Zanetti in njegova skupina ne nameravajo podati ostavke in trmasto vztrajajo, da je treba pred tem korakom imeti že pripravljene drugačne rešitve. Spričo zapletenega položaja je težko predvidevati kakšne bodo možne rešitve. Zmeraj bolj otipljiva pa postaja možnost predčasnega razpusta občinskega sveta in imenovanje komisarske uprave. Razprtije v vodenju Občine trajajo že poldrugo leto, že precej mesecev pred tem pa so bile v večini težave. Zaradi politične krize ostajajo nerešena številna važna vprašanja urejanja komunalnih naprav, prostorskega urejanja in gospodarskih pobud. Prijava zalog vina in vinskih proizvodov Vinogradniki in trgovci z vinom in vinskimi proizvodi morajo do 6. septembra, in to na posebnih obrazcih, ki so na razpolago na županstvih, prijaviti zalogo vina in vinskih proizvodov na dan 31. avgusta letos. Tako določajo ministrski dekreti 10. 7. 1985, 15. 7. 1987 in 22. 6. 1988 in okrožnica št. 8 Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 7. 7. 1988. Za kršilce je predvidena denarna sankcija v znesku od tristo tisoč lir do treh milijonov in objava obsodbe v dveh dnevnikih. Temeljno sodišče in Sodišče za prekrške v Novi Gorici imata veliko opraviti s tako imenovanimi »mejaši«, to je tistimi posamezniki ali skupinami oseb, ki kršijo jugoslovanski zakon o prehajanju državne meje in o gibanju v obmejnem pasu. Pred sodniki dobijo svoj epilog različne zadeve, v katere so zapleteni posamezniki ali skupine ljudi, ki prihajajo iz različnih območij Jugoslavije ali pa tudi iz drugih držav. Njihove izpovedi pred sodniki so pogosto dramatične in izražajo življenjske in družbene razmere ter pogoje, v katerih so obdolženi živeli in zaradi katerih so se morda tudi odločili za nezakonit prehod jugoslovan-sko-italijanske meje. Značilno je, da slabšanje gospodarskih razmer, tudi razmer v Jugoslaviji, pospešuje število tistih, ki menijo, da se jim bo posrečil pobeg v kako tujo zahodno državo in kjer bi lahko dobili zaposlitev in si zagotovili druge pogoje za normalno življenje. Toda za novejše razmere je tudi značilno, da države v katere bežijo nimajo veliko razumevanja za takšne želje in težnje, in ubežnike praviloma vračajo v državo iz katere so pobegnili. Tako ravnajo tudi italijanske oblasti, ki ubežnike na našem obmejnem območju, jugoslovanskim organom vračajo na Mednarodnem mej- nem prehodu v Rožni dolini (to je pri Rdeči hiši). O »mejaših« in njihovih stiskah ter usodah, smo se pogovarjali z Majdo Krapež, vodjo sodišča za prekrške v Novi Gorici. Poudarja, da imajo z njimi veliko dela, postopki se množijo iz leta v deto, čeprav sodnikov za prekrške primanjkuje, tudi v primerjavi s sodniki za prekrške drugod ob meji, na primer v Kopru in v Murski Soboti. Lani so sodniki za prekrške v Novi Gorici zaradi kršitve omenjenega zakona o prehajanju državne meje in o gibanju v obmejnem pasu, obsodili 494 oseb. Po zakonu so lahko obsojeni na denarno kazen v znesku do 3 milijone starih dinarjev, do največ 30 dni zapora ali pa na ukor. Lani je bilo 301 obdolžencev obsojenih na zaporno kazen, 170 na denarno kazen, 23 osebam pa so sodniki za prekrške izrekli ukor. Sodnica Krapeževa je pripovedovala, da so med obtoženci tudi uživalci mamil, osebe z majhnimi otroki, brezdomci, klateži in druge osebe, ki včasih potrebujejo pomoč, pogosto tudi razumevanje in usmiljenje. Zakon seveda zahteva postopek in ukrepanje, pri čimer pa je odnos do obtožencev skrben in odgovoren. Po zakonu so tisti, ki kršijo zakon o prehajanju državne meje in o gibanju v obejnem pasu, lahko do tri dni zadržani v priporu, če to zahteva ugotavljanje njihove identitete. Takšna potreba pa je zelo pogosta, ker posamezniki nimajo pri sebi dokumentov ali drugih dokazil o njihovi istovetnosti. Na splošno pa ravnajo tako, da obtožence čimprej privedejo k sodniku za prekrške, da začne in konča postopek. V posameznih primerih sodniki delajo tudi izven svojega rednega urnika, da bi tako pospešili postopek, pri čimer to kaže tudi na njihovo človeško občutljivost in humanost. Predsednica organa za prekrške v Novi Gorici je nadalje poudarila visoko strokovnost organov milice, ki opravijo del postopka. Sicer pri odkrivanju prekrškov, ki zadevajo prehajanje meje ali gibanje v obmejnem pasu, sodelujejo tudi vojaki obmejnih enot jugoslovanske armade. Majda Krapež je tudi opozorila, da imajo sodniki za prekrške na voljo pooblaščene prevajalce za razne jezike, tako tudi za turški, albanski, arabski in romunski jezik. Dober sodelavec sodnih organov je Aleš Komavec, zapriseženi sodni tolmač za italijanski in nemški jezik v Novi Gorici. Naj dodamo, da problem »mejašev« izhaja iz obmejne lege Nove Gorice, in torej tega pojav ne gre podcenjevati. Lahko se zdi absurdno, toda tudi nezakonito prehajanje državne meje ali gibanje v obmejnem pasu je dokaz več o odprtosti in celo o demokratični funkciji in naravi te meje. Poudarjamo tudi, da sodniki za prekrške obravnavajo le enega ali dva obtoženca v enem postopku, skupino pa le v primeru, če so obtoženci med seboj v sorodu. Proti skupinam oseb, ki kršijo omenjeni jugoslovanski zakon o prehajanju državne meje in o gibanju v obmejnem pasu, pa vodijo obravnave pred Temeljnim sodiščem v Novi Gorici. Tudi to sodišče pa ima z »mejaši« že nekaj let veliko opraviti. Marjan Drobež Ilegalno so prešli mejo Veliki šmaren je marsikoga spodbudil, da se je podal na krajši oddih. Na mejnih prehodih je bil promet gost, toda potekal je brez večjih zapletov. Skupinica sestih jugoslovanskih državljanov je želela izkoristiti preteklo praznično vzdušje in je ilegalno prestopila italijansko-jugoslovansko mejo. Skupinico je nato izdalo napol prazno mestno središče, saj jih je izvidnica policije takoj ustavila in pregledala. Po hitrem postopku so šesterico pospremili na mejni prehod pri Rdeči hiši in jih izročili jugoslovanskim mejnim organom. Podobna usoda je doletela tudi dva Egipčana, ki sta se potikala po mestnih ulicah. Varnostni organi so dvojico prijeli ter ju nemudoma pospremili v Milan, na egipčanski konzulat. Tu so nato poskrbeli za njun polet nazaj domov. V novogoriškem Casinoju bodo 23. avgusta žrebali »Japonca« Voda je spet pitna vendar jo na Vrhu primanjkuje V novogoriški igralnici pri Park Hotelu je vsak večer zelo živo. Igralska mrzlica ostaja tudi v teh vročih poletnih dneh zelo visoka, saj sreča nikdar ne počiva. Kdor se bo v teh dneh podal v novogoriški casino bo poleg vstopnice, kot je že običaj, prejel tudi srečko za žreb avtomobila. V sredo, 24. t. m., bo ponovno na sporedu slavnostni večer, na katerem bodo izžrebali srečnega dobitnika japonskega avtomobila Pony Hyundai. Na sliki (foto A. Waltritsch) vidimo avto Pony, ki ga je novogoriški igralnici posredoval Walter Lutman, ki je zastopnik tega japonskega podjetja v Gorici. Težave v oskrbi z vodo na območju sovodenjske občine še niso bile povsem odpravljene. S higienskega vidika je voda spet primerna za pitje in je župan že tudi preklical prejšnjo prepoved, pač pa zdaj primanjkuje vode na Vrhu, oziroma v delu naselja. Tu so imeli znatne težave že prejšnji teden, ko so pipe ostale suhe tri dni. Težave so se ponovile v torek in jih je nedvomno pripisati preveliki porabi na drugih območjih kraškega vodovodnega omrežja. Prebivalstvu je po dogovoru z Občino priskočila na pomoč prefektura, ki je dala nalog za dovažanje vode vojski. Za tak ukrep so se domenili tudi v bodoče, če se bodo težave ponavljale. Torkova nevihta in osvežitev je pripomogla k normalizaciji. V torek ponoči je voda spet pričela dotekati tudi v najviše ležeče hiše. Vendar se težave, ob nadaljevanju sušnega obdobja, utegnejo spet kaj kmalu pojaviti. Slikovita nesreča V torek ponoči je v centru Tržiča prišlo do nenavadne in slikovite prometne nesreče. K sreči se je vse zaključilo le z veliko gmotno škodo, toda le po naključju ni prišlo do resnejših posledic. Ko je avtocisterna gasilcev, namenjena v Ronke, zavila s polno paro po Ulici Duca d'Aosta, je na vso moč zadela v nekaj menda nepravilno parkiranih avtomobilov. Voznik je po trčenju izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zaključilo svojo divjo vožnjo v nekaterih avtomobilih in posodah za smeti. Tri posode je tudi po trčenju odbilo v bližnjo izložbo veleblagovnice Upim. Posode so popolnoma razbile izložbo, steklene drobce pa je razneslo daleč naokrog. Na prizorišče nesreče so brž prihiteli karabinjerji, poleg njih pa seveda številni radovedneži. Prerezal si je kito na nogi Previdnosti ni nikoli dovolj. Porezane noge in roke, udarci na glavi, občasno tudi razne infekcije so dokaj pogosti pojavi med poletno kopalno sezono. Zlasti pogoste so poškodbe na nogah. Včeraj so v goriško splošno bolnišnico pripeljali mladoletnika S. F. iz Gorice. Med kopanjem v umetnem jezercu pri Fari, ki je sicer znano po čisti in sveži vodi, si je fant prerezal kito na levi nogi. Zdravil se bo mesec dni. Posebna oskrba za diabetike Sindikat FISOS-CISL obvešča, da so Centri za zdravljenje sladkorne bolezni, pooblaščeni za izdajanje posebnih izkaznic, ki dajejo pravico do brezplačne izročitve diagnostičnih in terapevtskih proizvodov, navedenih v mi' nistrskem dekretu z dne 8. 2. 1982. Pacienti, ki se nameravajo poslužiti te možnosti,, naj v Centrih dvignejo poseben obrazec in ga predložijo v izpolnitev zdravniku. Tako izpolnjen obrazec je treba spet vrniti Centru. Izkaznica, ki jo izda Antidiabetični center, velja na celotnem državnem ozemlju. ________prispevki__________ Namesto cvetja na grob Danota Tomšiča daruje Slavko Pahor 30 tisoč lir za KD Sovodnje. izleti Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da pripravlja od 4. do 9. oktobra avtobusni izlet na Dunaj. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva, in sicer m-t. m. od 10. do 12. ure. Ob prijavi je treba tudi vplačati akontacijo. SPD Gorica obvešča, da bo 28. avgusta izlet na Nevejsko sedlo in Prestreljenik-Posebej je namenjen udeležencem tečaja smučanja. Pojasnila in prijave v trgovini razna obvestila _ KD Paglavec iz Podgore prireja tečaj kajakaštva v 6 lekcijah s pričetkom 22. • m. ob 18. uri. Zbirališče na društvenmn sedežu. Na razpolago bo tudi oprema- Z podrobnejše informacije tel. 30835. SDGZ Gorica sporoča, da so uradi za radi dopustov zaprti do petka, 19. t. n*' Hkrati obvešča člane, da so na razpolag bilance za prvo polletje. Občina Doberdob obvešča, da hod® zaradi vedno večje količine odpadk® občinski delavci pobirali smeti po daIIi Ijah vsak ponedeljek od 7.30 dalje ' vsak petek ob običajni uri. Za vse drU9 občinsko območje ostane urnik pobu nja smeti nespremenjen. Občina Doberdob obvešča, da v cu avgustu ne bo že programiranega 2 ranja starega železa. Za nadaljnje z*?1^ nje bo Občina naknadno obvestila ob ne. kino Gorica VERDI 19.30-22.00 »Top model«. PreP°' vedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Intrecci porn,<’^ rafici di gruppo«. Prepovedan mla pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Goli v sedlu«. DESKLE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORlCItel Rita Bassi — lil. Don Bosco 175 " 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ^ Comunale 1 — Ul. Manilo 14 480405. __________pogrebi____________I Danes v Gorici ob 9.30 J01311^3,^* n3 mann iz splošne bolnišnice v cer j j Rojcah in na glavno pokopališče. v uri Maurizio Vida iz splošne bolnisn cerkev in na pokopališče v Ločnik Mednarodno srečanje prireja Društvo slovenskih pisateljev Septembra letošnja »Vilenica 88« z nobelovcem Czeslawom Miloszem bra udeležilo letošnjega tretjega mednarodnega srečanja Vilenica 88, ki ga prireja Društvo slovenskih pisateljev. Dogajanje Vilenice 88 bo letos razpotegnjeno od Ljubljane do Trsta, od Štanjela do Lipice, vse to od 7. do 11. septembra. Organizatorji želijo tudi letos obdržati najvišji intelektualni in umetniški nivo tega mednarodnega kulturnega dogodka. Ime dobitnika letošnje mednarodne literarne nagrade Vilenica, ki ga je izbrala žirija Društva slovenskih pisateljev ob pomoči mednarodnih konzultantov, bo razglašeno med dogajanji Vilenice 88. Prvo nagrado Vilenica 86 je dobil italijanski pisatelj Fulvio Tomiz-za, lansko nagrado Vilenica 87 pa avstrijski pisatelj Peter Handke. Tudi letošnji program, ki se ga udeležujejo pisatelji iz vseh dežel, ki jih zaobjema projekt Vilenica, so organizatorji obogatili z disputom, na katerega so iz vseh teh dežel posebej povabili več najuglednejših esejistov in publicistov, disput pa bo začel veliki poljski pesnik in Nobelov nagrajenec za književnost Czes-law Milosz s svojim prispevkom Četrta učna ura. Tema letošnjega dis-puta je Diaspora kot izziv. Ob srečanju bo tudi letos objavljena publikacija — Vilenica 88. V njej bodo v izvirnikih in v prevodih predstavljeni vse literarni prispevki 35 pisateljev in pesnikov iz omenjenih držav, ki bodo nastopili na dveh srednjeevropskih literarnih večerih in srednjeevropski literarni matineji- Kot rečeno, se bo letošnja Vilenica začela v sredo, 7. septembra, in sicer v Ljubljani, kjer bodo v Prostorih Društva slovenskih pisateljev predstavili program srečanja in publikacijo Vilenica 88. Naslednjega dne dopoldne bo v Cankarjevem domu v Ljubljani disput Vilenica 88: Diaspora kot izziv z uvodnim posegom Czeslawa Milos-za. Istega dne bodo izvolili mednarodno žirijo kritikov in publicistov za priznanje Kristal Vilenice 88 za najboljši literarni prispevek objavljen v publikaciji Vilenica 88. Popoldne bo udeležence srečanja sprejela predsednica Skupščine mesta Ljubljana Nuša Kerševan, zvečer pa bo v Cankarjevem domu srednjeevropski literarni večer. V petek, 9. septembra, se bo Vilenica prevesila na primorsko stran. Dopoldne bo v hotelu Maestoso v Lipici tiskovna konferenca s predstavitvijo nagrajenca Vilenica 88. Popoldne bo v Trstu srednjeevropski literarni večer, zvečer pa bo goste sprejel dolinski župan Edvin Švab. Zadnji dan letošnje Vilenice (10. septembra) se bo začel s srednjeevropsko literarno matinejo vštanjelju na Krasu. Tu bo tudi koncert Wiener Bach tria, predstavili pa bodo tudi slovenski prevod knjige lanskoletnega nagrajenca Vilenice Petra Handkeja Ponovitev. Zvečer se bo srečanje sklenilo z odprtjem razstave Marka Pogačnika pred jamo Vilenica in s svečano podelitvijo nagrade Vilenica 88 v jami Vilenici. Razstava v sesljanskem sedežu turistične ustanove »Srečanje na obali« tržaških grafikov Ko smo pred nedavnim ob množični razstavi tržaških grafikov v galeriji Cartesius ugotavljali, da je pobuda skupine petih članov Združenja tržaških grafikov uspela, smo tudi dodali, da skupino čaka še zahtevna preizkušnja, kajti sredi poletja napolniti veliko razstavno dvorano sesljanskega sedeža tržaške turistične ustanove ni majhna stvar. In vendar smo bili priča odprtju te razstave, ki obsega malone 50 del, 50 grafičnih odtisov. Toda tudi tokrat ne gre za razstavo del izključno članov Združenja, ker so ti povabili k sodelovanju še tri svoje tržaške kolege, tako da imamo v sesljanski dvorani razstavo del osmih tržaških grafikov. Organizatorji so razstavi dali naslov Srečanje na obali. In gre zares le za srečanje, saj ne moremo govoriti niti o tematsko in niti ne o stilno ali tehnično enotni razstavi. Razstava je praktično zelo heterogena, pa čeprav bi lahko mogli reči tudi, da so dela šestih sodelujočih več ali manj izrazito figurativna, dela enega mojstra so na robu figurativnosti v najširšem pomenu besede, dela enega pa spadajo v območje čiste abstrakcije. Kljub tej slogovni različnosti bi mogli za dva mojstra reči, da sta si dokaj sorodna. To sta Franco De Grassi in Nereo Laureni, izrazita figurativna upo-dabljalca realnosti, le da prvi s svojimi motivi - Ribiči, Savudrija, Lanterna, Jadro v Miramaru, itd. - ostaja na morju, Laureni pa se - s Kamnito streho, Oknom s pajčevino, Kraškim kotičkom itd. - sprehaja po našem Krasu. Tema dvema je po slogu najbližji Folco Jacobi, ki se je nekoliko oddaljil od svojih nekdanjih cevi in slika sedaj drevje ali bolje le debla dreves in vse to v črnobelem. Iz skupine petih je tu tudi Edi Žerjal, ki je dal na razstavo šest svojih del, med drugim Zid ter dve verziji Noetove barke. Tokrat vidimo pri njem več barvne sproščenosti. Med goste skupine sodita poleg že omenjenega Jacobija še Carmelo Vra-nich in Gnido Walcher. Vranich se prav tako oddaljuje od svoje nekdanje motivike in tudi od svoje tehnike. Na razstavi ima črnobelo jedkanico Utrujeni alhimist ter barvni sitotisk Oseba v poletu. Walcher pa je predstavnik abstraktne smeri in je dal na razstavo tri večbarve odtise, ki so značilni po svoji geometrični sestavi. Še besedo dve o Renati De Mattia in Mauri Israel. De Mattijeva je zapustila dosedanjo kraško motiviko in se opredelila za bolj živobarvno floro. Sicer ima še zelo lep motiv rdečega kraškega ruja in še motiv s kraškim gladežem, vseh ostalih šest listov pa upodablja cvetje, med drugim tudi sončnice. Maura Israel vztraja pri svojih glasbenikih. Vseh njenih devet motivov prikazuje glasbenike, in sicer Flavtista, Violinista, Čelista, Basista ali tudi dirigenta, pravzaprav le ali komaj nakazanega mojstra s taktirko v roki. Seveda je Maura Israel dosledna tudi v svoji tehniki, v črnobelem upodabljanju. Razstava bo odprta do vključno jutri. (Ere) Drevi premiera v gledališču Loža Tomizzovo Boljše življenje na odrskih deskah v Kopru W tališče Loža - Loggia iz Kopra pripravlja danes, 18. avgusta, svojo prvo snjo premiero, in sicer priredbo romana Boljše življenje znanega italijariske-liter ISate^a ^u*v'a Tomizze, po rodu Istrana in prvega dobitnika slovenske a vsi arn1e nagrade Vilenica. Fulvio Tomizza je za delo prejel nagrado Strega in rornnjs}io nagrado za najboljši evropski roman leta 1979. V italijanščini je sicer Bol «-še, leta 1976, v slovenskem prevodu pa smo ga dobili štiri leta kasneje, bčn e].zivlienje je nekakšna istrska Biblija, slogovno in motivno bogata in avten-ne nterarna podoba tega politično, nacionalno in kulturno nenavadno razgiba-vasi P.rostora- V značaju in zgodbi mežnarja in župnikov iz majhne istrske neni e )e zapisana malo znana »prazgodovina« Istre, predvsem pa njena, v glav-stavrtZam°^aria tra9ična usoda v dvajsetem stoletju, s poanto v eksodusu. Predlo skilvSee izv'rno identiteto tega prostora, izgubljeno v menjavanju ideologij, in dram t6 na.novo vzpostaviti. Praznina in samota »puste dežele«, ki jo uprizarja ntoči -Z,acija Boljšega življenja, sta napolnjeni z zavzeto dramsko in poetično Stan i c anov in sodelavcev gledališča Loža: Livija Bogatca, Jožeta Hrovata, Dr,,'-, Starešiniča, Ludvika Barage, Zlate Rodoškove, Miloša Battelina, Valterja Aloiz h?' .AJenke Vidrih, Milana Vodopivca, Jane Habjan, Lidije Kozlovičeve, Dan a. , diča in Gašperja Tiča. Delo je dramatiziral Blaž Lukan, avtor glasbe je np Marušič, režiser pa Brane Kraljevič. remiera bo ob 21. uri v koprskem gledališču. * Knjiga Aleksandra Zorna Kritika branja je izšla pri Mladinski knjigi Literarna kritika nove slovenske književnosti Literarna kritika ima na Slovenskem relativno dolgo tradicijo, saj so pri nas o njej pisali že Zois (v pismih Vodniku), Čop, Levstik, Stritar, Cankar in mnogi drugi. Literarna kritika vsebuje praviloma analizo in oceno literarnega dela; pojem meri običajno na recenzije in eseje o sodobni literaturi, objavljene v časnikih in revijah (avtorji večidel niso literarni zgodovinarji). Aleksandra Zorna uvrščamo med kritike, ki so precejšen del svojega življenja in oblikovalnega interesa posvetili novi slovenski književnosti. Zornove kritike v knjigi Kritika branja so razdeljene po zvrsteh, letih izhajanja in abecedi avtorjev. Proza pokriva večino del v letih 1979 do 1986, ki so izšla v slovenskih založbah, razen Mohorjeve družbe in Kmečkega glasu. Kritike so bile pisane približno enkrat mesečno za Naše razglede, tako da so skušale oblikovati tekoči kritični seminar, ki ga je vsebinsko določala živa in aktualna slovenska literatura. Zornovo pisanje predstavlja skupaj z refleksijo literarnega predmeta vedno tudi jasno tematizirano avtoreflek-sijo. Med kvalitetami, ki zaznamujejo njegove jedrnate in natančne zapiske o novih slovenskih knjigah, velja omeniti načelno nepretencioznost in svojevrstno skromnost. Zorn se namreč zaveda, da je kritik kljub vsej svoji dolžni superiornosti vendarle »samo« nekakšen medij, skozi katerega govorijo drugi glasovi, sam pa jim je že po svojem oblikovalnem izhodišču na nek način podrejen. Celoten pregled kritik je opozoril na nekatere literarne fenomene, poetsko usmeritev in avtorska imena, ki so bila v 80-ih letih najvitalnejša in so dala najpomembnejše stvaritve. KRITIKA BRANJA ★ Aleksander Zorn V 1979. letu daje Zorn prednost štirim proznim delom, ki se vsako na svojem poetskem fonu najbolj odlikujejo. To so: Mehika Uroša Kalčiča, Dom in jezik Danila Lokarja, Ljubezen Marjana Rožanca in Jakobove sanje Pavleta Zidarja. Leto 1980 prinaša spet štiri posebej izstopajoča dela: Nož in jabolko Ivanke Hergold, Obnebje metuljev Andreja Hienga, Ukleto graščino Borisa Jukiča in Komedijo človeškega tkiva Vitomila Zupana. V 1981. letu se odlikujejo Zemlja Branka Gradišnika, Noč do jutra Bran- Pogovor z rezijansko pesnico Silvano Paletti Bertulawo Več kot desetletno »iskanje rezijanščine« te ^07-ojanskem dumu na Varkoti pri Ravanci v Reziji je °dprta razstava rezijanskih obrtnih izdelkov in Qv( me,ov- Na razstavi so na ogled tudi dela domačih graJjlev irt zaPisi v rezijanščini. Med temi je tudi obsežno Obo' V° Za rezBans^° slovnico in slovar rezijanskih besed. se Je N' delo domače pesnice Silvane Paletti, s katero smo ianšč^°VOr^^ 0 tem nienem že desetletnem »iskanju rezi-se(} Jr,e«- »Z zapisovanjem in prevajanjem rezijanskih beda bi yaI’ianščino sem začela po potresu, saj ne bi hotela, na n krnalu izgubili naš jezik, naše besede, tako kot smo p°Vg^mej' Nta 1976 izgubili naše hiše in domove,« nam je manii,a.a' “Knjiga-slovar je v bistvu že vsa napisana, b0 L al° P še nekateri detajli. Sedaj čakam in upam, da krnalo^0-' t30 nos’I naslov Impariamo 11 resiano, kaj drskni/ana PoNtti je med starejšimi prebivalci Rezije »iz-ra?.vr 'Q<< Ve<' ^ot dsoč rezijanskih besed. Le-te ne bodo 'nenfSuene v slovarju po abecednem redu, pač pa po argu-Cvetic S^°P besed bo na primer obravnaval imena živali, črtm ‘ °r°dja in podobno. Rezijanska pesnica zagnano na-ohran-e druge projekte,vse pod skupnim imenovalcem Jevanja in ovrednotenja rezijanščine. Tako na primer pripravlja rezijanski koledar, z imeni mesecev in tudi posameznih dni v domačem jeziku. Na razstavi v Rozajan-skem dumu je predstavila del tega koledarja: mesec avgust, ali v rezijanščini kar avošt. Opravila je tudi raziskavo o imenih domačij v Reziji od leta 1700 dalje, da bi se ohranila imena starih rezijanskih rodbin. Silvana Paletti je na primer »po domače« Bertula-wa, ime pa izhaja iz njenega prednika, ki so mu pravili Bertulaw. Drug tak načrt je priprava nove serije pravljic za predšolske otroke. Tako bi se lahko domači otroci že pred vstopom v šolo pobliže seznanili z domačo govorico, ki je bila dolgo časa zapostavljena. Šele zadnja leta je spet tudi nekako »uradno« zaživela. Od leta 1982 namreč med šmarno mišo, mašo za veliki šmaren, berejo pismo, evangelij in nekatere druge molitve v rezijanščini. V rezijanščini so spregovorili ob majniku (prazniku 1. maja), pa tudi ob raznih drugih prireditvah. Potem, ko si je rezijanščina priborila svoje mesto na teh praznikih, so jo začeli domači ljudje tudi pogosteje uporabljati, kar je navsezadnje še najbolj razveseljivo. Silvana Paletti Bertulawa ka Hofmana, Pet fragmentov Lojzeta Kovačiča, Pot v nestalnost Toneta Perčiča in Hudodelci Marjana Rožanca. Prihaja izredno močan udar proze, ki prinaša politično tematiko polpretekle zgodovine, zaradi politične anateme dotlej komaj dotakljivo. Poleg tega pride do izraza nadarjenost generacije mladih, ki pričenjajo objavljati prva dela: Perčič, Jukič, Kalčič, Filipčič, Gradišnik, Vladimir Kavčič. Leto 1982 prinaša dve veliki deli: Gavženhrib Jožeta Snoja in Levitan Vitomila Zupana. Obe imata tematske korenine v zgodovinski in ideološki resničnosti, ki je bila politično tabuizi-rana, pa vendar sta deli tudi pomembni literarni stvaritvi v estetskem smislu. Leta 1983 dobimo Odstranitev moje vasi Florijana Lipuša in Maksa Dimitrija Rupla, ki odpira tragiko intelektualca v ideološki diktaturi. 1984. leto prinaša po mnenju A. Zorna tri litera-no najzanimivejše in najzrelejše knjige: Severni sij Draga Jančarja, Lorea-no Borisa Jukiča in Prišleke Lojzeta Kovačiča. Istega leta izideta tudi dve deli, ki odpirata zgodovinsko politično tematiko, V labirintu Borisa Pahorja in Umiranje na obroke Igorja Torkarja. Pahorjevo delo govori o povojnem Trstu in odkriva vsa protislovja revolucionarne politike v okviru mednarodnih svetovnih sil, ki so končno pripeljale do izgubitve Svobodnega tržaškega ozemlja, Torkarjeva knjiga pa se loteva dachauskih procesov na dokumentarno neposreden način. Leta 1985 dobimo Brilijantino Milana Kleča, Leta Branka Gradišnika, Smrt pri Mariji Snežni Draga Jančarja in Sentimentalne čase Marjana Rožanca. Pregled proze v vseh teh letih nam odkrije tri pomembne inovacijske in kvalitetne sklope: odlično, poetsko in jezikovno nabito novo prozo, ki jo predstavljajo mladi prihajajoči slovenski ustvarjalci: Uroš Kalčič, Franjo Frančič, Boris Jukič, Branko Gradišnik idr. Vsi že s svojimi prvenci opozorijo na izjemno obvladovanje literarne tehnike, na žanrsko razširitev meja poznanih poetskih principov in na literarno senzibilnost. Drugi pomembni sklop je sled velike slovenske literarne tradicije. Predstavljajo jo Danilo Lokar, Andrej Hieng, Vitomil Zupan, Lojze Kovačič. Vendar to ni tradicija v smislu že poznanega (preteklega slovenskega pisanja), ampak nadaljevanje lastne literarne poti, ki je v tem obdobju dosegla kulminacijo. Tretji sklop je radikalno posegel v travmatično ideološko resničnost slovenskega življenja in zgodovine. Sem spadajo dela Vitomila Zupana, Branka Hofmana, Dimitrija Rupla, Borisa Pahorja, Marjana Rožanca, Lojzeta Kovačiča, Jožeta Snoja, Draga Jančarja in Igorja Torkarja. Vsako zase povsem posebno, je vendarle našlo slovenski skupnosti literarni atribut za preživetje, zaključuje Aleksander Zorn. Slavko Gaberc Atletika: sinoči na tradicionalnem mitingu v Ziirichu Svetovni rekord B. Reynoldsa na 400 m Carl Lewis ugnal Bena Johsona na 100 m ZURICH — Kot vedno doslej je tudi letošnja izvedba velikega atletskega mitinga v Ziirichu navrgla kopico odličnih rezultatov. Kar sanjski pa je čas 43"29, ki ga je na 400 m dosegel Američan Butch Reynolds. Točno dvajset let je trajal rekord 43”86, ki ga je dosegel Lee Evans 18. oktobra 1968 v Ci-udad Mexico. Reynolds se je rodil 8. 8. 1964 (1,93 m za 84 kg) je že na ameriških selekcijah za OI v Seulu dokazal, da je sposoben izboljšati stari Evansov rekord. Sinoči na magični stezi v Ziirichu je torej Reynoldsu uspel veliki podvig. Po sanjskem teku je Reynolds izjavil: »Pogoji so bili zares odlični in v sebi sem čutil, da lahko izboljšam Evansov rekord. Vseeno pa sem neko- liko presenečen nad svojim podvigom.« Osrednji dogodek sinočnjega mitinga pa je nedvomno bil velik dvoboj na 100 m med Američanom C. Lewisom in Kanadčanom B. Johnsonom. Le ta dvoboj je stal organizatorja kar 500.000 dolarjev. Zmagal je Carl Le-wis, Johnson (bil je precej živčen po prvem napačnem startu) pa je bil le tretji. Naj omenimo še zmago Italijana Francesca Panette na 3.000 m zapreke. REZULTATI MOŠKI 3.000 m zapreke: 1. Panetta (It.) 8'16"06; 2. Lambruschini (It.) 8'22''55; 3. Brahmi (Alž.) 8'24"63. 400 m: 1. Reynolds (ZDA) 43"29 (svetovni rekord); 2. Everett (ZDA) 44"20; 3. S. Le-wis (ZDA) 44"26. 100 m: 1. C. Lewis (ZDA) 9"93; 2. C. Smith (ZDA) 9"97; 3. Johnson (Kan.) 10 "00; 4. Imoh (Nig.) 10"04; disk: 1. Danneberg (ZRN) 66,54 m; troskok: 1. Conley (ZDA) 17"32; 2. Banks (ZDA) 17 T9; palica: 1. Tarpen-ning (ZDA) 5,70 m. ŽENSKE 100 m: 1. Ashford (ZDA) H"03; 2. Jackson (Kan.) IT’14; 3. Brown (ZDA) 1TT6; 100 m: 1. Tolbert (ZDA) 12"76;. Kuba potrdila bojkot TOKIO — Kubanski veleposlanik Ricardo Danza Sigas v Severni Koreji je potrdil, da se njegova država ne bo udeležila olimpijskih iger v Seulu. Prvo slovensko zlato Leon Štukelj je kot prvi Slovenec osvojil olimpijsko zlato. Leta 1976 je o** 10-letnici Športnih iger obiskal Trst. Ob spominu na obisk je Štukelj prejel |z rok predsednika Bora Dušana Košute tudi častno članstvo ŠD Primorec >z Trebč. Nogomet: osmina jugoslovanskega pokala Presenečenje v Vinkovcih Včeraj so igrali prve tekme jugoslovanskega nogometnega pokala. Do presenečenja je prišlo v Vinkovcih, kjer je domači Dinamo izgubil proti Rudarju iz Ljubije. VČERAJŠNJI IZIDI PRVIH TEKEM Dinamo (V) - Rudar Ljubija 2:4 (2:1); Željezničar - Dinamo (Z) 1:1 (0:0); Partizan - Budučnost 3:0 (2:0); Sarajevo -Vojvodina 1:0 J0:0); Napredak - Mačva 0:0; Radnički Niš -Lirija 1:0 (1:0); Šibenik - Velež (1:0). PSV Eindhoven • Milan 0:2 EINDHOVEN Pred 27.000 gledalci je sinoči italijanski nogometni prvak Milan v prijateljskem srečanju premagal evropskega prvaka, moštvo PSV Eindhovna z 2:0 (1:0). Strelca za Milan sta bila Van Basten v 29. min. in Mas-saro v 89. min. V vrstah italijanskih prvakov sta zlasti blestela Rijkaard in Donadoni. Naj omenimo, da tudi v tem srečanju Ruud Gullit ni igral, saj si ni še opomogel po poškodbi. Drevi v Vidmu Udinese - Inter VIDEM — Drevi ob 21.00 bo v Vidmu zanimivo prijateljsko nogometno srečanje med Udinesejem in Interjem. Za Sonettijevo moštvo bo drevišnji test še kako zahteven po sicer zelo uspešnih nastopih v prejšnjih prijateljskih tekmah. Dirka po Nizozemski ALMELO (NIZOZEMSKA) — Belgijec Wim Arral je osvojil prvo etapo mednarodne kolesarske dirke po Nizozemski, medtem ko je včeraj zmagal John Talen. Danes pokal Agostoni LISSONE (MILAN) — Danes bo na sporedu kolesarska dirka za pokal Agostoni, zadnja preizkušnja za italijanske kolesarje pred skorajšnjim svetovnim prvenstvom. »Proste« vožnje v Monzi MONZA — Brazilec Ayrton Senna na mclarnu je dosegel najboljši čas na včerajšnjih prostih poskusnih vožnjah v Monzi za VN Italije v formuli 1, ki bo 11. septembra. VRSTNI RED: 1. Senna (Braz.) mclaren r29"13; 2. Piguet (Brat.) lotus 1'29"66; 3. Alboreto (It.) ferrari 1'29"86. Košarka: Fantoni na delu VIDEM — Košarkarji videmskega Fantonija, ki bodo igrali tudi letos v A-2 ligi, so včeraj začeli z delom za bližnjo sezono. Predsednik kluba Cainero je med drugim dejal, da bo letošnji cilj kluba napredovanje v A-l ligo. Mike Evans v Turinu TURIN — Ameriški košarkar Mike Evans, ki je devet let igral v NBA ligi, bo drugi tujec turinskega kluba IPIFIM. Mlade odbojkarice Agoresta na pripravah Deset dni v Tolminu Košarka: na tiskovni konferenci Predstavili igralce goriškega prvoligaša Odborniki goriškega košarkarskega prvoligaša so včeraj na tiskovni konferenci predstavili igralce, ki bodo v tej sezoni nastopali v A-2 ligi, in pa cilje, ki si jih je društvo zastavilo. Na sestanku, ki ga je otvoril odbornik Leo Terraneo, je dokončno padel vsak dvom glede drugega tujca, ki bo tudi letos Aleksinas. Težki ameriški center se je končno sporazumel z vodstvom kluba, ki mu bo za prihodnje prvenstvo odštelo 220 tisoč dolarjev. Novosti pa ni v zvezi s sponzorjem, tudi o tem vprašanju pa bo kmalu padla odločitev, saj je društvo na dobri poti, da zaključi dogovore z večjim podjetjem (San Benedetto). Nadalje je o ekipi spregovoril potrjeni trener Bosini, ki je prepričan, da bo letos ekipa pristala med prvo deseterico. Priprave se bodo pričele že danes, ko bodo na Rojcah pod taktirko profesorja Romana posvetili pozornost izključno telesni kondiciji. Tudi za odbojkarice združene ekipe Agorest so se zaključile počitnice. V ponedeljek je namreč skupina 25 deklet pod vodstvom trenerja Joška Prinčiča (pri delu mu pomaga Klavdij Strgar, koordinator dela pa je Miran Strgar) odpotovala na desetdnevne priprave v Tolmin. V kraju Gornje Soške doline bodo mlade odbojkarice nabirale predvsem kondicijo, saj jih bo v novi sezoni čakalo precej napora. Nekatere bodo namreč igrale v prvenstvu under 14, druge v prvenstvu under 18, ostale pa bodo nastopale v 1. ženski diviziji. Gostovanje v Tolminu bo priložnost tudi za prijateljska srečanja, saj se v športnem centru tega kraja na pripravah mudi več ekip iz Slovenije. Vodstvo Agoresta obvešča, da se bodo priprave v Tolminu sklenile 25. t. m. Tega dne bo ob 17.30 skupni odhod izpred Dijaškega doma. Za predstavnice članske vrste Agoresta, ki bodo tudi letos nastopale v prven- stvu C-2 lige, se bodo priprave pričele jutri, ko bodo odpotovale na Bled. Tu bodo pod vodstvom trenerja Romana Le-otte (na treningih bo sodeloval tudi Igor Gomišček) vadile deset dni. Tudi od teh priprav, tako so nam povedali pri vodstvu Agoresta, bo odvisno, kako se bodo dekleta obnesla v prvenstvu. Lani so zasedla sredino lestvice, dejstvo pa je, da so v marsikaterem srečanju potegnila krajši konec zaradi pomanjkanja telesne vzdržljivosti in uigranosti. Naloga Leotte bo torej predvsem ta, da sestavi homogeno postavo, ki bo znala kljubovati močnejšim nasprotnicam in se sama potegovala za vrh razpredelnice. Po blejskih treningih bodo odbojkarice Agoresta nadaljevale s pripravami v Gorici in v tem času odigrale vrsto prijateljskih tekem. V drugi polovici septembra pa se bodo udeležile srečanj za pokal Friuli. To bo v bistvu uvod v prvenstvo, ki se bo začelo oktobra. Igre v Parizu so bile mejnik tudi za slovenski šport. Telovadec Leon Štukelj je kot član jugoslovanske ekipe osvojil zlato kolajno v skupni oceni in si dodal tudi prvo odličje na drogu. Njegov uspeh ni bil naključen. Štiri leta kasneje je osvojil zlato na krogih. Leon Štukelj - novembra jih bo imel 90! - živi v Mariboru in se še živo spominja iger v Parizu: »Prav pred kratkim sem vse svoje spomine napisal in pričakujem, da bodo izšli v knjižni obliki,« nam je povedal. »Obljubili so mi, da bo to ob mojih 90 letih. O zmagi na olimpijskih igrah se mi tedaj niti sanjalo ni. Obveščanja tedaj skoraj ni bilo in med seboj se nismo poznali. V Parizu smo tekmovali v jutranjih urah, za zmago pa sem zvedel komaj popoldan. Po tekmi sem moral na zdravniški pregled v Versailles. Ko sem se vrnil v hotel, so mi tovariši že veselo mahali. Zapisnike in računanje so tedaj pripravljali ročno in delo je šlo počasi od rok. O rezultatih so našo delegacijo obvestili iz športne redakcije časopisa "Le Matin". Po obvestilu smo sami šli v uredništvo, da bi zvedeli za vse podrobnosti. Videl sem že sestavljeno stran, ki je prinašala reportažo o moji zmagi in katero bi Parižajii brali naslednje jutro. Moja pot v Pariz je izglodala najprej kot nagradna. Med zadnjimi treningi sem si namreč poškodoval prste in roko sem imel zatečeno. To se je zgodilo 12 dni pred olimpijskim nastopom. Med potjo in tudi v Parizu sem si roko negoval in kljub vidnim znakom poškodbe vseeno poskusil telovaditi. Šprva je bil prijem gluh, ko pa se je mišičevje ogrelo, je šlo kar dobro. Tako je bilo tudi na tekmovanju.« Kolajni Leona Štuklja sta bili sploh prvi za Jugoslavijo. »Na poti domov smo prvi topel sprejem doživeli že na postaji v Postojni, ki je tedaj pripadala Italiji. Na postaji se je zbralo več tisoč ljudi, ki so nas pozdravljali. Rakek je že bil okrašen z zastavami in tako je bilo na vseh postajah do Ljubljane, ki nas je sprejela z velikansko množico, z godbo in govori. Od postaje smo po današnji Titovi cesti korakali do Narodnega doma, uraden sprejem pa je bil zvečer v vrtu Kazine.« 21. AVGUSTA SE BO Z ITALIJANSKIM POKALOM SPET ZAČELA SEZONA MILIJARDNIH DOBITKOV ZATO IGRAJTE 'etocakio Poletno delovanje SPDT Izlet na Dachstein povsem uspel Velikošmareni izlet SPDT, ki je trajal tri dni (pač v soboto, nedeljo in ponedeljek) na Dachstein je povsem uspel, saj se ga je ob res idealnem vremenu udeležilo lepo število planincev, ki so se na Zgornje Avstrijsko podali z osebnimi avtomobili. Izlet je vodil predsednik društva Lojze Abram, udeleženci pa so se prvi dan podali najprej do Gosaua ter nadaljevali pot ob istoimenskem jezeru. Pot se je nato vzpela ter se po jugozahodnem grebenu Dachsteina zaključila na Adamek Htitte, kjer so prijazni oskrbniki že čakali naše. Po petih urah hoje se je torej zaključil prvi dan, saj je planince čakalo le še spanje. Naslednji dan je bil »odločilen«. Planinci se se namreč po gosauskem ledeniku po južnem grebenu podali na vrh 2296 m visokega Dachsteina ng Salzburškem, ki so ga dosegli po približno štirih urah hoje. Razgled je bil seveda izreden. Pri tej hoji se je predvsem izkazal trinajstletni Igor Žerjal, ki je plezal po zavarovani poti kot izkušen planinec. Povratek do koče je bil dokaj hiter, člani SPDT pa so se še istega dne spustili v dolino in prespali v vasici Gosaumitteltal. Tretji - zadnji dan je bil posvečen »turizmu«. Člani SPDT so si namreč ogledali Hallstatt, zibelko germanske kulture sploh. Mestece je lepo in značilno ob jezeru, delno pa je zgrajeno na kolih na jezeru samem. Planinci so bili že istega večera doma z lepo izkušnjo za sabo, zahvaliti pa se morajo odličnemu vremenu in pa kot vedno brezhibni organizaciji Lojzeta Abrama. Odhod planincev SPDT na Monviso V soboto odidejo na pot planinci, ki se bodo teden dni »podili« po Monvi-su in okolici. Letošnjega »dolgega pohoda« se udeležuje res lepo število planincev, turo pa vodi tajnik društva Ervin Gombač. Avtobusni izlet SPDT v Pierabec SPDT prireja v nedeljo, 11. septembra, avtobusni izlet v Pierabec. Planinci se bodo z avtobusom peljali do koče Tolazzi, nato pa se bodo mimo prelaza Bordaglia podali do vasice Pierabec in jezera Volaia. Vpisovanje je na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tel 767304). Izlet- vodi Angelo Kermec. Plačevanje članarine SPDT V tem obdobju se mnogo planincev in planink podaja v hribe, s tem pa se tudi postavlja problem plačane letne članarine SPDT, s katero je mogoče z velikim popustom prenočevati v planinskih kočah. Vsi tisti, ki bi torej radi plačali letno članarino SPDT, lahko to storijo v Tržaški knjigarni, ali pa ob ponedeljkih na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20,. 3. nad., tel. 744249). Opozoriti moramo, da bo naslednja seja SPDT v ponedeljek, 29. avgusta. Leon Štukelj še danes opravlja telesne vaje. Doma ima kroge in se na njih dnevno dviguje ter ohranja pri; merno dinamičen mišični ton. Štukelj je nastopil tudi na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936. Če je bil Nurmi pojem zaprtosti in skromnosti, se z njima ni odlikoval Johnny Weissmuller, plavolasi Američan lepe postave, ki je kot prvi človek preplaval 100 m v manj kot eni minuti (59 j. VVeissmuller je v svoji športni karieri zmagal še leta 1928, nato pa se je preselil v svet filma in podvigi Tarzana v džungli z borbami proti krokodilom so dolga desetletja zabavali gle" dalce po vsem svetu. 8. olimpijske igre so pomenile nadaljnjo uveljavitev športa, ki ni bil samo tekmovanje. Postajal je tudi predstava in večali so se pritiski za spremembo statusa amaterja. Na kongresu mednarodnega olimpijskega odbora v Pragi L 1925 je odšel s prizorišča baron de Coubertin. Po 31 letih zavzemanja za olimpijsko gibanje so izgledale njegove teorije zastarele za tedanjo stvarnost. Na čelo odbora je prišel Belgije^ Baillet-Latour in za igre 1. 1928 (gostil naj bi jih Amsterdam) so bile predvidene novosti. Znova so začeli vnašati ekipne športe, igre pa so postale tudi uradno stvar žensk. Organizacija v Amsterdamu ni bila posebno dobra. Težave so imeli tekmovalci predvsem s treningi, ker so domačini trdovratno odpirali športne naprave samo za tekmovanja. Zgodilo se je, da so se francoski atleti pritihotapili na stadion in bili po odkritju izgnani. Američani, katerih vodja delegacije je bil McArthur (oficir, ki je med drugo svetovno vojno poveljeval brodovju na Tihem oceanu), pa s0 pred vrata stadiona privedli težak kamion in zagrozili, da bodo z njim podrli vrata, če jim ne bo prostovoljno odprto. Spričkani so bili tudi' na samem vrhu. De Coubertin ni prišel v Amsterdam iz protesta proti spremembam v programu in uvedbi ženskih tekmovanj. Nizozemska kraljica Vilhelmina je v zadnjem trenutku odpovedala udeležbo na otvoritvi in dolžnost je prevzel manj viden član kraljevske družine. BRUNO KRIŽMAN ZSŠDI obvešča, da bo urad zaprt v sobot0' 20. t. m., ter samo popoldne 18. t. n1- ŠD SOKOL obvešča, da bo prvi odbojkarski trening za letnike 1972 in mlajše na (9' rišču Sokola danes, 18. t. m. ob 19.3U’ PRIMOTORKLUB poziva vse člane, naj se udeležijo sestanka, ki bo jutri, 19. t. m., ob 2(M v Lonjerju, zaradi važnih sporočil nedeljski tekmi na Grobniku. ŠD BREG - KOŠARKARSKA SEKCIJA . vabi vse igralce letnikov 1976, 75, ' ’ 73 in 72 na skupen sestanek, ki ho ponedeljek, 22. t. m., ob 19.30 v “ linski telovadnici. Na sestanek s vljudno vabljeni tudi starši. KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo v ponedeljek, 22. t.m" ob 20.30, na stadionu 1. maj sestan staršev in igralcev letnikov 1976, 74, 70 in 71. Predstavili bomo pr" grime letošnjega delovanja okvirne smernice dejavnosti P® meznih ekip. Prosimo za P°^n0far-vilno udeležbo tekmovalcev in 23. šev. Prvi trening bo že v torek, t.m. ODBOJKARSKO DRUŠTVO B°® j. obvešča, da je zbor udeleženk P* prav v Škofji Loki v soboto, 20. • ob 7.30 pred železniško postajo v Žani. Berite »Novi Matajur« Pogovor s slovenskim košarkarjem Borisom Vitezom »Želel bi igrati v Avstraliji« DosoK* ^,(ez verjetno ne potrebuje šariibne Pfedstavitve: svoje prve koškem^6 korake je opravil pri open-stn r nakar je prestopil v ve- zo/ aclrarla' Nar se je kaj kmalu izka-le™ odličnega košarkarja. Po več-jj,.*- lzkušnji v dresu tržaškega prvo-J . a' /e v sezoni 1986/87 prestopil k moštvu goričkega Segafreda, za kate- V.1?™ *e danes. Pred kratkim se je želih-V Avstraliji, njegovi rodni de-7 d' .r se mu odpirajo nova obzorja. 4 narisom smn Povedal »Dobu som smo se daljše pogovorili, Pa nam je sledeče: iorn i . 1 vaD11o, aa di si ogiefll av„, e,'P6 iz Melbourna, ki igra v prvi horo- k* košarkarski ligi. Baje me ca lrneti v prihodnji sezoni za igral-moi ° yabil° ie b^0 nekaj posebnega: tren ntekdanii soigralec Tim Dillon, ki irinilU 00 ’9ra Pri tei ekipi, se je spo-avstr I)a1me in se tudi spomnil, da sem on Sir državljan. Zato mi je najprej rebit ietorilral in vprašal za mojo mo-tore:n° ^zpoložljivost. Vabilu sem se d^^dzval predvsem zaradi njega, po eden ^ranr Pa se j6 izkazalo, da je ^«nrSTe&Sve, ,»Kako U?«^ »Že pa so te v Avstraliji spreje- Paril " dan so me novinarji ' naših pV- deniral sem pač z eno najbolj-bili V Prv* avstralski ligi, zato so radovedni, kdo je ta nov član — - uke'. Takoj so zvedeli vse n meni " aJUJJ 4 dneh tako da je bilo v naslednjih strai ,v košerkarskih revijah in v av-0 m ■ časopisih sploh precej govora biif,0^6® Povratku v rodni kraj. To bi lahkp ° Prijotno in upajmo, da bom t0 pk. v Prihodnjih letih tudi igral za lužno1?0' .kislim namreč, da je ta pri-vsemv kr se mi ponuja, izredna, pred-»K i 1 življenska izkušnja.« diiev?? S0 ** v Avstral>ji potekali iulha ^Vstralijo sem prišel prve dneve hiorth1? tam ostal mesec dni. Z ekipo niese ^'dbourne Giants sem treniral c dni in sledil tekmam širom po Avstraliji. Ekipa je igrala nadvse uspešno in si priborila celo pravico nastopa v finalu za avstralski naslov. To je prvič, da se ekipa Melbourna bori za ta naslov. Sicer pa je izgubila odločilno tretje srečanje proti Canberri za sedem točk. Izredno me je presenetila raven avstralske košarke in sploh organiziranost športa. Ko sem jaz pred petnajstimi leti živel v Astraliji ni bilo sploh govora o košarki. Razpravljalo se je samo o avstralskem nogometu, o "pravem" nogometu, o tenisu in cric-ketu. Vsako srečanje je imelo povprečno od pet do šest tisoč gledalcev, kar je za Avstralijo veliko. V Brisbanu, kjer je nova športna palača, ki premore do trinajst tisoč ljudi, so bile vstopnice za polfinalna srečanja razprodane, tako da je bila v tem primeru dvorana pretesna. V bližnjem stadijonu so nastavili velik ekran, tako da so si lahko tekmo ogledali tudi tisti, ki jim ni uspelo stopiti v telovadnico. Poudariti moram, da take športne palače nisem videl v vsej Evropi. Sploh sta način igre in organizacija podobni ameriškemu: tekma je razdeljena na štiri čase po dvanajst minut, vmes igra šolska godba, dekleta pa plešejo med time-outi. Mnogo je torej poudarka na spektaklu. Raven avstralske košarke se je zelo dvignila, saj igra državna reprezentanca poletne turneje proti evropskim ekipam, kot na primer pred kratkim proti Sovjetski zvezi. Tekmo proti Sovjetom so lani izgubili le za eno točko. Videl sem vse avstralske reprezentante "na delu" in mislim, da imajo velike možnosti, da se uveljavijo v mednarodni konkurenci. Med mojim bivanjem v Avstraliji se je tudi govorilo, da bi nekega dne lahko igral za avstralsko reprezentanco. Kot avstralski državljan bi imel tudi pravico do tega, a mi morate verjeti, da sem ob tej novici ostal šokiran. V Avstralijo bi šel igrat z velikim veseljem ter tako uresničil nove življenske izkušnje. Glede na to da postajam košarkarsko "star", bi lahko bila ta varianta zanimiva: družino bi lahko vzel s sabo, tako da bi lahko tudi oni spoznali to novo državo. Problem je v tem, ali bi me prihodnje leto goriška ekipa pustila, da odidem: časi se ujemajo, ker pri nas končujemo prvenstvo konec aprila ali v začetku maja, se pravi v mesecih, ko se v Avstraliji prvenstvo prav začenja. V Avstraliji pa je prvenstva konec zadnje dni avgusta ali prve dni septembra, ko so pri nas na sporedu poletni turnirji in temeljite priprave. Časi se torej ujemajo, vendar bo treba seveda rešiti vrsto birokratskih in drugih problemov. Takega problema, kot je moj pri goriškem prvoligašu, za katerega igram, še niso imeli, zato ne vem, kako se bo ta zadeva iztekla. Za sedaj sem vesel, da sem preživel mesec dni v košarkarskem svetu, ki je bil zame popolnoma nov in presenetila me je predvsem organiziranost in raven tamkajšnje košarke. Zahvaliti se moram posebno Marjanu Venierju za povabilo in za bivanje na stroške ekipe in za potovanja po celi Avstraliji, predvsem pa zato, ker mi je dal možnost, da igram skupaj z avstralskimi igralci.« ERIK DOLHAR ^ nedeljo in za veliki šmaren je bilo v Bazovici slovesno S športnega praznika ŠD Zarja ostrelci so se pomerili na tekmovanju »900 round« (levo), balinarji pa na tradicionalnem balinarskem turnirju. Na koncu so bili zadovoljni vsi 4* ‘ ' • -V V;" " ■ • , ■ ■■■ * . *.••.: . >■ V'-v • ' --h i . ■ •'*. . ’ V-• ■ • • *■ f w • Dušan Jelinčič NOČI Utrinki iz Karakoruma Kaj pa, če bom jutri umrl? V temi se nerodno motam po improvizirani jedilnici. Brez apetita jem ovsene kosmiče in pijem čaj, pred mano pa so silhuete Mojmirja, s katerim se odpravljam do tabora J, ter Silva in Pavleta, ki bosta šla do tabora II v višini 6300 metrov ih tam prespala. Odločitev, da se odpravim do šotorčkov na višini 5700 metrov in da torej opravim celih osemsto metrov vzpona in tako preverim, v kakšni formi sem, je pravzaprav padla še precej nenadno včeraj zvečer. Med večerjo, ko smo bili vsi zbrani, saj so se Viki in tovariši že vrnili z vzpona prav do te prve postojanke na gori in razlagali, kako je kaj tam, mi je Mojmir samozavestno rekel: »No, sedaj pa morava iti še midva do prvih višinskih šotorčkov, če ne bova počasi zamudila vlak odprave...« Jaz sem mu prikimal, nato pa sem na stvar pozabil, kot da se me ne tiče. Sam je bil nekoliko jezen na Vikija, ker se je slednji razhudil nanj, da je v knjigo vzponov zapisal, da se je šel umit v potok na spodnjem robu ledenika^ ne pa, da se je podal z mano in Zoretom do baze pod K2. Nastala je majhna diskusija, pri kateri smo vsi dobro pazili, da se ne bi »izrodila« in postala preresna, tako da smo stalno zabavljali oba diskutanta, Mojmir pa jo je zaključil s stavkom: »Veš, zame je važnejše, da se umijem, kot da grem v bazo K2, zato pa sem to tudi zapisal v knjigo.« Vendar malo razburjenja mu je ostalo. Ko pa sem nato ždel v šotoru in bral Škarjev Everest in so bili moji »stanovanjski« kolegi zaradi vzpona na goro tako trudni, da jim ni bilo do pogovora in so se že dokaj hitro zavili v spalne vreče in odjadrali v deželo sanj, je nepričakovano pokukala v šotor Mojmirjeva glava ter rekla: »Torej velja?« »Ja,« je bil edini možen odgovor v taki situaciji. »Kdaj?« povzame glava. »V kuhinji ob štirih in pol?«, dvomeče vržem. »Velja,« odgovorijo Mojmirjevi kodri, in že ga ni več. Jaz pa sem spet sam v šotoru s svojimi dvomi. Prijatelji spijo, sicer pa sem se že odločil: jutri grem na hrib. Kaj vse naj ta odločitev pomeni? Kakšne težave so sploh na poti do tabora I? Ta ledenik do vznožja, tisti strmi ozebnik preden prideš na sedlo, nato tista strma vesina tik pod šotorčki, bom sploh sposoben jutri to preplezati? Zazrl sem se v šotorsko platno, ki mu je dajal sij sveče neko posebno temno rumenkasto barvo. Nato sem stvar skušal pozabiti ter odprl dnevnik in se lotil zapisovati vtise tega dne. Vedno se mi namreč dogaja, da preden se odpravim na kako daljšo pot ali odločilen odhod, se mi nič ne mudi, pa čeprav bi se moral po logiki takoj odpraviti spat, da bi bil naslednjega dne čim bolj spočit. Pri meni pa ni tako. Vedno počakam in stvar dodobra premislim. In ko jo popolnoma seciram, analiziram in izživim, grem mirno spat, pa čeprav traja sen le uro ali dve. Tako sem ob siju sveče pisal dnevnik, počasi pa se je v meni začela razraščati neka čudna divja in uporna tesnoba. Pero je v enakomernih presledkih škrtalo po papirju, roke so me bolele od mraza, jaz pa sem skušal odgnati neprijeten vtis. Naenkrat se mi utrne. Divje zaprem zvezek, kar zaloputnem ga, pero pa zaženem na dno šotora. Matevž, ki spi na moji desni, se dvigne na. bok, nekaj zabrunda in me začudeno pogleda, jaz mu odvrnem: »Spi, medved bradati!«, nato pa se mi utrne kot zvezda, kot resnica, morda kot mora ali svoboda, in skoraj naglas izrečem stavek: »Kakšen smisel ima, da pišem dnevnik, ko pa bom morda jutri umrl?« Po tem spoznanju sem divje razburjen, obenem pa tudi divje umirjen. Zagledam se v ozkost šotorskega platna nad seboj, ki pa mi ta trenutek pomeni ves svet, in v trenutku trdno zaspim. Odločil sem, da grem in ni poti nazaj. Kaj pa, če bom jutri umrl? Kako se je mogoče stiskati v štirih v takem šotoru? P°tiiprr^0 ^6 °meniti tudi hibo, ki je v društvu prisotna in žabne 1 d5u9^nost glede na preteklost. V društvu ni dru-žabnosr 7^v^eniai društvo ne igra vloge prireditelja dru-prjDa., P ki služila povezovanju, spoznavanju, občutku kiestu •stl ne i® panogi temveč prijetnemu okolju, kar je v skurm 1Zfre^n? važnosti, kajti pripadniki naše narodnostne let naz S '•86 ^ul;li0 mnogo bolj razpršeni in odtujeni. Precej v terri ai ie društvo bilo sposobno odigrati svojo vlogo tudi kosti rSrnis u' zdaj pa plačuje davek splošni naglici, zasede-kakov a?noiikim obvezam in tudi nujnosti po večji tehnični osti na igrišču, kar pa zahteva pogoste vadbe. dojstvf??^ omenjeni pomanjkljivosti je treba iskati tudi v kidi v t ■V °kviru telovadnice, ki jo odseki uporabljajo in bi Se 5’kviru Kulturnega doma ni klubskih prostorov, kjer ha dni lra^' ^re na eni strani za gradbeno pomanjkljivost, G°riCi 91 pa za načelno stališče, da v Kulturnem domu v ali kak11-1 rnes^a za uradni sedež kakršnekoli organizacije lahko nrsne?akoli društva, temveč je to servis, ki se ga Poslužujejo vsi z enako pravico, a brez predpravic. Pot V(vp^ne 80 društvene perspektive v naslednjih letih? Pord?(, ^ samo v izboljšanje kakovosti ponudbe, v razumno hllacji ektev sd med odseki in v razumni izbiri otrok in he bj ze' ki bi se rada ukvarjala z naštetimi panogami, da ar&di čustvenih ali samo propagandnih razlogov zbi- rali napačnega odseka, ki bi jih razočaral zaradi gibalno-tehničnih zahtev, ki jih pač predpostavlja. MLADOST V doberdobskem športnem društvu se je v tem desetletju spremenilo delovno vzdušje in pristop. Ni srž vprašanja v tem, da bi bili morda prej ti dve postavki zgrešeno zastavljeni. Gre za nujen razvoj, do katerega je prišlo zaradi dozorevanja ljudi in pogojev dela. Vadba na nogometnem igrišču je resnejša, z rednejšo prisotnostjo in zavzetostjo, tudi starši ne gledajo več povsem na popoldanske treninge kot na sprejemljivo parkiranje svojih otrok, temveč se začnejo zavedati, da od redne in strokovne vadbe lahko tudi otroci kaj odnesejo ne glede na nedeljsko prvenstveno zmago ali poraz. Člansko moštvo je že nekaj let med vodilnimi v 3. amaterski ligi, poleg tega pa imajo pri Mladosti še cicibane, naraščajnike in mladince, ki tekmujejo v združeni ekipi skupaj s Sovodenjci in s Štandrežci. Društveni nogometaši so vsi iz občine, kar pomeni tudi miselni premik pri društvenem vodstvu. Objektivni pogoji dela zadevajo igrišče, ki so ga obnovili leta 1982. Slo je za popravilo slačilnic in tribun, za izboljšavo samega igrišča in za postavitev potrebne mejne mreže. Dobršen del popravil so opravili s prostvoljnim delom, kar je člane še bolj povezalo, pa tudi gledalci so se v tem desetletju bolj navezali na prvo moštvo. Novost predstavljajo tudi podporni člani, ki so v glavnem domači obrtniki in podjetniki. Obliko podpore ne moremo imenovati sponzorstvo, vendar je tolikšna, da lahko pri društvu še z izkupičkom, ki ga zaslužijo na vsakoletnem prazniku in s posojanjem proti plačilu enega igralca letno kakšni drugi ekipi, shajajo brez večjih zadolžitev, čeprav je očitno, da pri tem društvu sredstva vedno primanjkujejo. Po približno petih letih premora so šli pri Mladosti še v eno bistveno izboljšanje: na pobudo združenega ženskega odbojkarskega moštva Dom Agorest so zbrali preko trideset deklet, ki so se organizirano vključila v odbojkarsko vadbo in v tekmovalne sisteme. Na ta način so zapolnili nedopustno vrzel, ki smo jo dolgo časa občutili kot tako na vzhodnem delu goriškega ozemlja. Stiki in povezava preko meje so postali običajnost, ki ne predstavlja več izrednega dogodka in tudi to je novost. Poleg obmejnih stikov pa so nogometaši Mladosti imeli priliko srečati se ravno v zadnjih letih tudi z Vrbasom in Staro Gradiško, po posredovanju domačih podjetnikov. Poleti leta 1982 so v Doberdobu dokončali obnovitev nogomet-nega igrišča, tribun in slačilnic. Poleg prostovoljnega dela je vas prispevala tudi gmotna sredstva v dopolnitev tistega, kar je nudila občinska uprava Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din'. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja in tiska Član italijan*11* 18. avgusta 1988 V SZ zgorel potniški vlak: več mrtvih in ranjenih MOSKVA — Vsaj deset mrtvih in precej ranjenih je bilo v železniški nesreči, do katere je prišlo v torek na progi med Moskvo in Leningradom pri kraju Bologoje. Kot poroča Tass, je brzec Aurora iztiril, nato pa je v restavracijskem vagonu izbruhnil požar, ki se je razširil tudi na ostale vagone. Zaradi slabih cestnih povezav gasilci iz Bologoja niso uspeli priti do gorečega vlaka, neki drug vlak s protipožarnimi napravami pa je ostal brez vode. Požar so končno pogasili, ko je vlak spet napolnil rezervoarje z vodo in se vrnil na mesto nesreče. Dokončno število žrtev še ni znano, takoj pa so ustanovili tudi posebno vladno komisijo, ki bo raziskala vzroke nesreče, odkrila pa naj bi tudi razloge za vse pogostejše železniške nesreče v SZ. Srhljive navade še vedno noče biti konec Indijsko ženo brez dote čaka »samomor« z ognjem DELHI Indijski zakonik strogo prepoveduje izterjevanje nevestine dote, vendar je vsesplošno znano, da se teh predpisov drži le manjšina prebivalstva. Nevestina dota je namreč os, okoli katere se vrti dobršen del indijskega socialnega življenja, žal pa je večkrat tudi povod za hladnokrvne umore. Lani je v Indiji umrlo kar 1.572 žensk zaradi dote, za njihovo smrt pa so največkrat poskrbele tašče ali drugi moževi sorodniki, ki so kar sami zanetili ogenj, v katerem so umrle nesrečnice. V Indiji obstaja namreč tradicija, da se dve družini domenita za poroko svojih mladoletnih sinov in hčera. Družina dekleta »kupi« soproga, moževa družina pa določi primerno ceno za »prodajo« svojega dragocenega predstavnika moškega spola. Obe skleneta tako pravcato kupčijo in se pogodbe nato strogo držita. Običajno mora nevestina družina izplačati predujem na doto že pred poroko. V omikanih družinah gre za formalne vsote, največkrat pa gre za velike količine denarja. Ko par dorasle in se končno poroči, stopijo v veljavo zakonski predpisi, ki prepovedujejo terjanje nadaljnjih vsot denarja, moževi sorodniki pa se na te predpise radi požvižgajo in zahtevajo od nevestine družine čedalje večje vsote denarja. Nakup avtomobila ali televizorja bremeni nevestinega očeta in ni rečeno, da je to človek, ki si lahko privošči nakup takih dobrin. V tem primeru se lahko zgodi, da se v moževi družini odločijo za nevestin »samomor«. Dekle bo umrlo v ognjenih zubljih, kot je v Indiji navada. Preiskave bodo arhivirali po zelo kratkem času, saj je težko dokazati, da ne gre za nesrečo, pač pa za umor. Vdovec bo vsekakor na dobrem, saj bo lahko sklepal novo poročno pogodbo, njegova družina pa bo lahko zahtevala novo doto. Ostaja le še dvom, kako je mogoče, da morajo danes dekleta v smrt samo zato, ker doma nimajo denarja, da bi vzdrževali zeta. »Hišo« dajejo v najem Tudi spretnim zidarjem odsvetujemo, da se vselijo v bruseljsko »hišo«, ki ima namesto dnevne sobe... cesto (Telefoto AP) Pet Italijanov ob življenje pri Kardeljevo BEOGRAD — V čelnem trčenju med lahkim tovornjakom iz Arandje-lovca in osebnim avtomobilom je predsinočnjim pri Rogatinskem mostu na Neretvi izgubilo življenje vseh pet članov neke italijanske družine iz Corridonie v Markah. Na pol poti med Kardeljevim in Dubrovnikom se je na jadranski magistrali tragično končal dopust peterice Italijanov, zakoncev Alfonsa in Nande Becerie, njunih otrok: 12-letne Tamare, 14-letnega Giuseppa in 8-let-nega Andrea. Po podatkih prometne policije je bilo čelno trčenje tako silovito, da so bile štiri osebe v italijanskem osebnem avtomobilu pri priči mrtve. Malega Andrea so reševalci izvlekli iz skrotovičene pločevine v obupnem stanju in je podlegel težkim poškodbam takoj po sprejemu v mostarski bolnišnici. Voznik tovornjaka pa je bil le lažje ranjen. V teku je preiskava o vzrokih nesreče, tako da prometniki še niso sporočili dinamike in vzrokov cestne tregedije. Ne alge, pač pa smeti! Naše plaže preplavlja odvratna sluzasta zmes gnijočih alg, hongkonško rek® Tuen Mun pa prekriva debela plast smeti... (Telefoto »Črni baron« bo motil Londončane LONDON Angleški dnevnik Today je v včerajšnji izdaji pojasnil skrivnost "Črnega barona" (tak naziv mu je dala pariška policija), ki je v zadnjih nekaj tednih kalil spanec Parižanom tako, da je v nizkem letu vsako noč večkrat preletel Pariz po dolgem in počez. Slo naj bi za zadnjega potomca ene najbolj znanih francoskih plemiških družin, barona Guillauma. Francoski plemič naj bi se sam oglasil angleškemu dnevniku in mu zaupal, da je on tisti skrivnostni letalec, ki ga pariška policija in francosko letalstvo že dalj časa lovita. Da ga policija in vojska nista odkrili, pa pripisuje dejstvu, da je vedno poletel s svojega privatnega letališča ob dvorcu, v katerem biva. Baron Guillaume je tudi napovedal, da bo odslej motil spanje Londončanov in tako izzival znani britanski Scotland Yard. Piton med paketi na pošti v Bologni BOLOGNA — Presenečenje in precejšnjo dozo strahu je med uslužbenci ene izmed pošt v Bologni povzročil dvometrski piton, ki je včeraj zjutraj nenadoma prilezel na plan izpod zavojev časopisov. Kača je prilezla iz kartonske škatle, ki so jo poslali iz Francoske Gvajane, namenjena pa je bila nekemu "ljubitelju" plazilcev v Bologni. Na paketu ni bilo oznak, da se v njem skriva plazilec, zato pa so y škatli našli sporočilo, da ne gre za strupeno kačo. Poštnim uslužbencem so priskočili na pomoč gasilci, ki so pitona ujeli, nato pa so ga zaprli v eno izmed poštnih vreč in odpeljali na zoološki inštitut pri bolonjski univerzi. V zagati zaradi hormonov Meso s hormonskimi dodatki je spravilo v škripce marsikaterega nemškega mesarja, ki ima sicer polna skladišča, a nobenega kupca (Telefoto AP) S špageti v boj proti depresiji ATLANTA — Zdaj je tudi uradno: ni je boljše stvarj :a. svetu proti depresiji, kot je dober krožnik špagetov. ni so to mogoče že dolgo vedeli, znanstveno potrditev^, razlago tega pa je šele v teh dneh podal ugledni amer • znanstvenik Richard Wurtman, docent nevroendokrinoloiJ je na svetovno slavni univerzi MIT (Massachusetts Instn of Technology). a Profesor- VVurtman je na letnem kongresu ameris*^ psihološkega združenja povedal, da so njegove raz . jvj-pokazale, da velike količine ogljikovih hidratov takoj a gujejo nivo serotonina v možganih. Za serotonin pa se..()i vedelo že prej, da vpliva na psihično počutje ljudi, v° apetit, sen in podobno. Poskusi profesorja VVurtmana ^ miših pa so pokazali na neposredno zvezo med n*v0lf.s- ' ~ ” —'' J nekaterimi depresijami, dsb® iših s° skef serotonina v možganih in nekaterimi depresijami, tjo in predmenstrualnimi težavami. Ugotovitve na m: potrdili še poskusi na študentih. Prava obsodba prehrambenih navad anglosaksonsK sveta in pohvala mediteranski hrani. Profesor Wurtwa ^ več kot tisoč zbranim ameriškim psihologom povedal tanko tako: »Če bi hotel biti povsem preprost, bi P°ve gtov povzel tako, da bi rekel, na primer, da je krožnik špa0e začeti dan, je nnjnP najboljši. Če pa že hočete dobro začeti zajtrkovati pecivo, opečene kruhke in sladkano kavo. ^ temski zajtrk z jajcem s šunko in salamo ima povseB1 sprotne učinke.« krat Raziskave profesorja Wurtmana so še pokazale, in 1 j*)ati, na ljudeh, da hrana, ki je bogata z ogljikovimi hi spodbija tudi samo debelost. Džibuti - Reveži kljub milijonskim dohodkom DŽIBUTI — Na majhnem ozemlju med Etiopijo in Somalijo na eni strani in Rdečim morjem na drugi se nahaja mala država Džibuti z bruto nacionalnim dohodkom okoli 500.000 dolarjev na prebivalca. Nekdanja francoska kolonija vse dobrine uvaža in skoraj nič se ne proizvaja na njenem ozemlju. Letošnja suša v Somaliji, Etiopiji in Sudanu je obsodila okoli pet milijonov prebivalcev na životarjenje. Na skalnatem, nerodovitnem in vročem ozemlju, kjer prebivalci Džibutija živijo predvsem od trgovine, suša ni prizadejala veliko škode, saj poljedelstva sploh ne poznajo. Uradni podatki o številu prebivalcev so vsako leto različni, saj uradni krogi prikazujejo večje števi- lo prebivalcev, da bi bila mednarodna humanitarna pomoč večja. Džibuti ima enkrat 350.000, drugič 500.000 prebivalcev, kar vlada opravičuje s prihodom in odhodom beguncev iz Etiopije in Somalije. Ta podatek je delno točen, saj je Džibuti odprt vsem nepolitičnim pribežnikom. Skrivnost džibutskega prebivalstva, ki živi na mnogo višji ravni od afriškega povprečja, je v dohodkih luke, ki jo letno obišče več kot 1500 ladij. Od tega vsaka deseta pripada francoski vojni mornarici. V bruto nacionalnem dohodku od 500.000 dolarjev ni niti centa od prodaje džibutskega blaga. Vse to je "čisti dohodek" trgovine, ki je v privatnih rokah, najemnin za francoska vojaška oporišča in pristaniš- e takse v luki, ki lahko sprejme za 400.000 ivora. —iača Džibutski trgovec s povprečnimi dohodki R -. ssečno stanarino in elektriko 1710 džibutskib jj, v (1000 dolarjev). Toliko plača za dve klimatiz ^ JV (1UUU uuidljevj. 1 UliKU pidcd Zd UVK ‘X‘J‘ ‘ -v d napravi, dva hladilnika, električni štediln1^. j6 soli 20 žarnic. Energija je astronomsko draga, sla električna mreža države priključena na 9e irje, ki jih poganja uvožena nafta. naive^ V trgovinah najdemo blago iz vsega sveta, JeCej francoskih proizvodov, zato so tudi cenejjuarj6, isoljene. Malo pivo v restavracijah stane 4 jg ter mineralne vode je 3 dolarje, povrh vsega F imo voda v "družbeni lasti".