38 Dopisi. Iz Gradca. G k. (O tukaj snem vseučilišču.) Odbor deželnega zbora je izročil zboru predlog, da se dopolni tukaj sna viša šola (ali universita). V zboru so se precej živahno sukali na eni strani, da ostane kakor je, in da se najrajše gleda na zboljšanje djanskega uka na tukajsnem Ivanišču (Joaneum). Gosp. dr. Hlubek je po številkah dokazal, da nobene potrebe ni vseučilišča dopolniti še z zdravniškim razdelkom (z medicinsko fakulto). Staj ar, pravi, ima več zdravnikov kakor pa cela Avstrija v razmeri. Sami dohtarji bi nastopili tam, kjer še sedaj padarji nimajo od česa živeti. Izredili bi se po takem nepotrebni učeni postopači. Tudi dežela štajarska ni tako bogata, da bi prevzela del stroškov za ta razdelek. Vendar, če že hočejo poslanci skrbeti za poduk in za blagostanje naroda, naj poklonijo nekaj dnarne podpore Ivanišču, kjer se možje podučujejo za djansko življenje. Sedaj so na čelu cesarskih in posebnih opravil večidel le tujci, ker doma ni dosti izurjenih tehnikarjev. Krepkim takim dokazom se je pa vendar večina poslancov ustavila iz različnih uzrokov. Eni ljubijo celoto; kažejo, da brez zdravniškega razdelka ni vseučilišče, ktero pomeni celoto človeških vednost. Drugi bi morebiti radi kinčali deželno mesto Gradec in vabili sem dijake iz širokega sveta. Drugi še pričakujejo po tem jako po-boljšanje unih razdelkov, posebno modroslovskega. Na potrebo težko če je kdo gledal; tudi težko na pravi namen graške više šole. Pravijo, da je Gradec trd mejnik nemške kulture, da tu se lomijo vse moči nemškemu duhu nasprotne. Morebiti da je toraj kos večine našega štajarskega poslanstva mislil ta mejnik še bolj zabiti in zagvozditi sedaj, kadar se tudi pri nas na Sta-jarju giblje duh slovenske narodnosti. — Gradec, slovensko ime glavnega mesta na Notranj skem, bi moral ustreči notranjskim potrebam. Stajarsko, Kranjsko, Koroško in Primorsko pošilja le-sem svoje sinove. Znano pa je, kako popačeni zapuščajo slovenski sinovi učilno mesto in zatajujejo svojo mater slovensko. Vendar kar je sklenjeno, bomo imeli že 1. oktobra tega leta. Ktere posledice pa sledijo iz te resnice? Da se slovenski pravniki morajo postav in prava učiti, tudi v slovenskem jeziku, ako hočejo enkrat polahkoma uradovati slovenski; da se zdravniški dijaki morajo učiti tudi poleg nekteri predmet v slovenskem jeziku, ako se hočejo izobraziti za Notranjsko. Jezikoslovci se itak radi, bi rekel sami poprijemljajo maternega jezika. Naj se dijak izobrazi na tej ali oni fakulti, povsod se uči za človeško društvo. Iz Celja. $ — Tu Vam pošljem popis *) glavnega zbora in besede naše čitavnice 11. januarja, pa tudi popis „besede" v Laškem trgu, ki je bila 25. januarja. Oj! to sta bila spet večera neprecenljive vrednosti! To smo spet bili zidane volje! 8. februarja nas čaka enaka veselica v Žavcu, ktere se vse domoljubne srca že neizrečeno veselijo. Iz rogaške Slatine 30. jan. V lanskih „Noyicah" je bilo že omenjeno, da se bode tukaj pri sv. Križu na Slatini nova cerkev zidala. Na svetih treh kraljev dan smo se od stare cerkve poslovili, in potem jeli razde-rati, tako da še zdaj le zvonik stoji, pa tudi ta bo se moral za kakih teden dni umakniti, in potem se bo na njegovem mestu povzdignil nov hram Božji po sedanjem stavbnem okusu. Starinskih spominkov se dozdaj v cerk-v enem zidovjinič druzega ni našlo pomenljivega, ko nek groben kamen blizo kostenjaka z latinskim napisom, kterega tukaj podam, ker zna biti, da še kje po Slovenskem rojaki teh rajnih živijo: „Hic reauiescit hone-stus dominus, Georgius Keber cum sua dfia, Uxor nomine Ursulu. Hoc curavit fieri dnus, Laurentius Keber, Cum suo dno ajfine, Georaio Pamr. Die 5. Junii anno 1647. M Slek..... *) Prav radi, kakor veste, bi bili vzeli ves dopis v današnji list, al nikakor ni bilo mogoče. Drugi pot. Vred. 39 Iz doljnega slovenskega Štajarja 30. jan. — Vreme imamo tako lepo in prijetno, da si boljšega ne moremo želeti. Sneg, kteri je v adventu za pavec debelo padel, ga je zemlja v malo urah popolnoma posrkala; od onega časa pa ga ni Bilo več pri nas; kar ponoči zmrzuje , se podnevu otaji, toraj vincarji lahko po vinogradih sežejo, grobajo, zemljo in gnoj nosijo, to marsikteremu prav služuje , samo da nekteri skopi posestniki ne dovoljujejo zavolj kratkega dneva dninskih opravil. — Sreča je, da ponoči zmrzuje, sicer bi rastlinstvo prezgodaj gnalo; res sem že vidil nektere obrezane trse solziti, in celo na drevju opazil sem popke celo napete. Za zimski rep pa Bog sam ve ; nadjamo se pa vendar vsega dobrega, ker po planinah veliko snega leži. — Pred 14 dnevi vidim neke trde slovenske dekle „držinsko knjižico" in „domovinico" njeno; reva se togoti in hudi, da jej pisar ni njenih lastnosti na slovensko stran vpisal. To bi barem umela; tako si pa s krvavimi žulji zasluženimi krajcarji za njo kineški zaklad vrinjeni hranuje. Ko majhen deček sem si mislil, da le mi otroci smo tako trde buče; sedaj pa vidim, da tudi nekterim odraščenim se taka godi. — Pridni „Naprej" se je v poslednjih listih z obširnejimi dopisi iz raznih krajev pomnožil; tako je prav; naj bi nam saj koliko toliko tudi iz štajarskega deželnega zbora donašal. Kuharov. Iz Kastve 22. jan. — Gosp. duhovnik Andrej Ma-rotti, župan kastavski, je za brambo narodnosti naše 20. t. m. pisal gosp. županom po slovenskih občinah istrskih sledeče pismo: „Spoštovani gospodje! Tržaški časnik „Osservatore Triestino" 15. dan t. m. broj 11 je prinesel nesrečno oznanilo, da je bil predlog našega prespoštovanega poslanika prečastnega g. škofa Dobrila v našem deželnem zboru: da bi se odločbe sed-nične razglaševale tudi v jeziku slavenskem, hrupno zavržen. Častni gospodje! Vi dobro veste, da diplom cesarski, 20. oktobra nam milostivo podeljen, zagotovlja nam pravice narodnosti slavenske jednako, kakor Italijanom italijanske. Mi smo dolžni, ljubiti in spoštovati svoje deželne brate Italijane; al pravico imamo terjati to isto od njih. Cesarski diplom ni prazna beseda; to spričuje ta reč, da Njihovo Veličanstvo ga je poslalo ljubljanskemu zboru v jeziku slovenskem podpisanega lastnoročno jezikom slovenskim in pismom slovenskim (za Stirsko tudi tako); in ta diplom je temeljna postava, ktero poslanci, tolmači želj samo ljudstvenih, ne bi smeli presojevati, še manje pa oskrnjevati. Tako ponašanje ne bi se moglo izgovarjati, še takrat ne, ko bi bil platneni (ali svilni) most iz Poreča v Benedke ali v Jakin uže posve gotov. Za protivnika cesarstva mora se držati tako oni, ki po svoje tolmači pravice cesarjeve, kakor oni, ki ne spoštuje pravic narodnih. Ni naroda brez jezika. Srčnost in složnost, ktere ste pokazali uže enkrat vzdignivši glas na zbor za brambo pravic Prestoljnih, mi daste upanja, da Vas boste zdaj ta čas in vsikdar povzdignili kripek glas za svete pravice naše narodnosti!" Od krajnsko-štajarske meje 30. jan. II. — Z novico žalostno začnem svoje dopise za to leto. Zadnji pondeljek 26. tega mesca gresta brata Jakob in Anton Irgel-nova (Jorge) iz Krke, dozdaj knapa na Hrastniku v trebovski fari, zvečer ob 11. uri v svojo sobico, ktero sta pri nekem kmetu na dilah stare hiše imela. Da bi boljši spala, si še s premogom novo ognjišče, ktero ima železne ploše, od znotraj zakurita. Ker pa siromaka pozabita žleb za dim odpreti, ves strupeni sopiih v sobico vdari in ju zaduši. Ko neki tovarš zjutraj ob štirih po kruh v tisto sobico pride, najde oba mrtva. Ko bi brž takrat znajden človek nareden bil, ki ume zadu-šence oživljati, morebiti bi bil saj enega smrti otel, ker je bil še topel, ko so ljudje prišli. — Ravno tisti dan ob štirih popoldne blizo une nesrečne hiše v nekem litužu*) mlad fabrišk delavec, v tem, ko gospodinje ni bilo doma, deklam, ki so predle, nespodobno nagaja. Ker pa mu ena, ktero je najhuje dražil, v kamro zbe-žati hoče, jo pijanec za janko zgrabi in s tako močjo znak potegne, da oba padeta; ubogi mladi ženski pa, ki jez nogo čez prag ležala, se kost v bedrih cez in čez prelomi, da so pavec dolge košice skozi meso gledale. Bog daj norcom pamet! Na Srpenici 10. pros. Fl-r. — Akoravno je naš kraj med visocimi gorami, da pozimi tu in tam malo ali celo nič sonca ni, je bila vendar lanska kakor tudi letošnja zima dozdaj topla kakor na Laškem. Znano je, da je bilo preteklo jesen v nekterih krajih na sadnem drevji cvetje pognalo , in vremenski preroki so na to hudo zimo napovedovali. Tudi pri nas so bile leta 1861 v jeseni nektere hrušove drevesa tako precvetle, da so bile od deleč kakor snežene viditi; pa kdaj je bila zima bolj topla kakor lanska? Ravno tako se tudi letos godi: toplomer pod ničlo malokrat pada; zato pa po vrtih cvetlice razcvetajo, ledrik nezakrit pod milim nebom ni poginil, ter je še zdaj dober za jesti; dozdaj snega v doline še nič ni bilo. Res je, da zima brez snega je prijetna, vendar kmetijstvu ni koristna, za naše kraje pa celo ni ugodna. Posebno v Logu, na Strmcu in na Predilu je sneg v zametih na cesti naj-veČi pridelek; predlanskim je menda cesarska kaša imenovanim trem vasem, ktere 700 duš štejejo, kakor pravijo, blizo 5000 gold. za sneg na cesti zaslužiti dala; zato je pa tudi v pogovoru, da Strmčani vedno Boga prosijo, naj bi jim veliko snega dal, ker imajo polja le malo in še to slabo, da bi na cesti veči zaslužek imeli. Iz Kranja. * 11. dan t. m., to je, v sredo ob desetih dopoldne bo slovesna črna maša za slavnega našega pesnika dr. Franceta Prešern-a, kterega truplo od 10. februarja 1849 počiva na našem pokopališču. Citavnica naša, mislimo, da spolnuje le sveto svojo dolžnost, da spomin obhaja po možu, ki bo na veke dika in ponos domovini naši. Odbor Čitavnice naše je vrlo dobro so stavljen; na čelu družbe stoji iskreni domoljub in posestnik Pire, tajništvo opravljata gospoda Savnik in Globočnik, odborniki so mestni župan g. Loker in še drugi veljavni možje, dnarniČar je gosp. K. Pleiweis. Ker bo citavnica še le o sv. Jurji dobila svoje stanovanje ondi, kjer je dosihmal kazina bila, ima začasno na tako imenovani „Stari pošti" svoje prebivališče. Nadjamo se prav veselega napredka: že štejemo dokaj društvenikov, imamo mnogo časnikov itd. Iz Loke. ** 11. dan t. m., ko bo dopoldne v Kranji črna sv. maša v spomin Prešernu, bomo mi na večer napravili „besedo" v čitavnici naši. Iz Ljubljane. Citavnica naša je v pondeljek 2. dan t. m. zvečer obhajala spomin rojstnega dne neumr-lega ValentinaVodnika. Vredno obhajati ta spomin in spodobno sprejeti visokočastite goste, ki so od blizo in deleč prišli udeležit se te slovesnosti, se je citavnica ta večer kakor zala nevesta, pričakujoča svojega ženina, oblekla v praznično obleko. Ob 8. uri je bil oklican začetek, pa že kmali po sedmih je vrela množica skupaj, da je bila dvorana z vsemi sobami prepolna; bilo je gotovo čez 800 vseh, in posebno veselo je bilo viditi, da tretjina je bila domoljubnih gospa in gospodičinj , med kterimi so mnoge slovile še po nenavadni krasoti svoji. Ko kmali po osmih stopijo v dvorano prečastiti gospodje iz Reke, ki so prišli kot namestniki čitavnice ondašnje, *) Zakaj se ne rabi za „Schenkhausa po Koroškem sploh znana beseda litus za „Schenkwirth" litkeb? od liti; za Gast-oderEinkehrhaus oštarija od ostati(?), namesto ptujke: go-stivnica, gostivničar itd. Ka, 40 jih sprejmejo nadušni živio-klici. Začetek „besede" je bil sicer ob 8. uri napovedan; al pričakovala je čitav-nica še povabljenih visocih gospodov, tedaj je odlašala blizo do 9. ure s začetkom, ki je bil krasni predgovor, zložen po dr. L. Toman-u in nadušeno govorjen po izvrstni naši deklamatrici mladi gospodičnji. Ravno začno gospodje pevci pod vodstvom gospod profesorja Ne d veda prekrasni njegov „Venec narodnih slovanskih pesem", kar stopijo Njih ekscelencija cesarski namestnik baron Schloissnigg, gospod deželni glavar baron A. Codelli in predsednik c. kr. ljubljanske deželne sodnije gospod vitez Još v dvorano in gromoviti slava-klici sprejmejo prespoštovane gospode, ki so čitav-nici naši danes čast skazali s svojo nazočnostjo, in kterim se je pridružilo tudi nekoliko gospodov deželnih po-slancov. Predsednik čitavnice in mestni župan gospod Ambrož se zahvaluje za veliko čast, ki je dosla današnji večer čitavnici naši po toliko visokocenjenih gospodih domačih in unanjih, in „beseda" s petjem in govori zdaj sledi v izvrstni izpeljavi noter do konca, ki je bil blizo 11. ure, o kteri se je še le ples začel. Ob širni si popis njeni odlagamo za prihodnji list, ker danes nam prostora in Časa manjka. Med „besedo" je došlo 5 pozdravilnih telegramov: od akademicke čitavnice iz Prage, od pevskega društva „Kolo" iz Zagreba, od Slo-vencov v Zagrebu, od čitavnice v Pulji, od Slovencov iz Dunaja; čitavnice reška, tržaška, loška in krajnska so bile namestovane po svojih g. predsednikih in odbornikih. Rečemo le še to , da današnja „beseda" je bila z občno pohvalo sprejeta in da prav zadovoljni ž njo so se poslovili visoki gospodje gostje, pozdravljam pri odhodu spet z nadušenimi slava- in živili-klici. Ples je trpel blizo do 6. ure zjutraj. Vodnik pa — tega smo si svesti — je radosti poln iz rajske višine to noč gledal na narod svoj, na sine svoje in hčerke svoje, za ktere ni zastonj delal, ni zastonj pel! Iz Ljubljane. Na en dan — 29. januarja — smo na pokopališče spremili dva domoljubna moža in zdravnika: občespoštovanega gosp. dr. Karola Vesel-a, bivšega c. k. kresijskega zdravnika, in pa gosp. Franca MalavaŠič-a, po vsem Slovenskem dobro znanega pisatelja, ki je tudi ^Novicam" bil iz prvega začetka noter do zadnjega dneva nevtrudljiv pomočnik. Uni je umrl v 55., ta v 45. letu svoje starosti. Na grobu Malavašič-evem so peli gosp. pevci čitavnice premil čveterospev slovensk, in prijatli njegovi so djansko pokazali, da so cenili delavnost rajnega na domačem polji. Zapuščena udova z dvema otročiČema jim je srčno hvaležna za to. „Novice" pa stavijo obema vrlima domoljuboma ta nevenljiv spominek!