Venceslav Winkler Romanje zlatega Jezuščka Legenda v treh dejanjih. (Daljc.) T u nv , .VI i h tf c, D r e j Č e k : 1 ako je. NajJcpša ;e. S t a i) k o (zaiuišljeuo): Bog ve, kje je tako zeleno drevo? L o j 7. v ¦. 1 kje! Taiu ziuiaj jih je poiuo. F r a ii c e : Sa kmetih. l* o n e : No ja, na kmetih. Francc: .Sevecla, kako bi bila drugod. Prava drevesa so samo tam zunaj. Lepu mura biti tam. P e t c r : Saj ste tam doraa, boš že vedel, kako je. France: Kdaj sino že bili tam! Mislim, da sem že vse pozabil. Peier: Jaz sem hil lani. Nič mi ni bilo všcc. Same rože iu trava. JJa njive in gozdori. Strojcv nimajo nikjer nic. Lojze: Kaj stroji! Samo, da so rože. 1'etcr: Tudi rož se hitro uaješ. France: \endar mora biti lepo. Tako kot je a kajigah pisano. Lepa bela ccsta. ob straneh drevjc. Potein zeleiii traviiiki in rože iu njivc z žitoiii. Potem vas s hišami, ki imajo rdeco streho in zelene oknice. Pa studenec sredi vasi. i*eteT (zamolklo): Saj tako približiio je. Saino Ijudjc, ljudje... h fitnce : I-judje so dobri, Saj morajo biti dobri, čc v takili lepih krajili živijo. I o u e : Ljudje pa že niso dobri. Z bicem te naženrju. če odtrpaš kako rožo. France: Tudi oni imajo radi rože. Lo j ze : Ko bi Šli tja! Peter: Saj sie tam cloma, kar pojdite! Lojze: Ne, Peter, ko bi *li vsi. Za en dan. Zjutraj bi sli, zveeer pu jij se vrnili. Peter: Zjutraj luoram raznašati Časopise. Tone: Jaz tudi. Zjutraj ni časa. Drejček : Pa saj je tudi tukaj lepo. Sajno znati je treba. France: Ltpo je že, ampak rož ni in polja in iravnikov. Mihec: Pa moru biti res lepo takole poleti v takih krajih. Pe ter : Se ti začni! Mihee: Saj niseui nič rekel. Ampak orglice zmeraj pojejo v takih kiajiii. kjer solnčece sije. Pa ne bom vee igral. Peter: Kakor hočeš. Borao pa samo peli. Mihec: Kričali. Saj ne znate več peti. fl Peter (jezno): Dobro. bomo pa kričali. Glavno j«, tla sc nekaj sliai Boino pa kričali. ¦* Mihec: Jaz bom šel pa po sveiu. W Tone: Kaan j>ojdeŠ, rcvož? 1 Mihec (vstane): Po svetu. France je pravil, da je tam zunaj lepo. Zaka| bi nt* Šc) pogletlat. Saj ni daleč. Veste, tam zunaj bom lahko zaigraL V?e bo vriskalo. tako bodo pele orfflice. * 1* e t e r : Nikainor ne pojdeš! M i h e c : Saj nisi itioj oče, da bi int ukazoval. Iii Še oče bi mi ue branil. Pojdein. i) r e j t e k . T o u e . P c t c r (pa obstopijo): Nikamor! Mihcc (jih oclriue): Kdo bo ukazoval? (Skoči na sredo odra.) Pojdem in pojdem. Kdo bo šel z menoj? i' o n e : Nikognr ni. L o j z e : Jaz grera! France: In jaz tudi! Peter: Sami jokuvci bodo šli. lo bo lepa družba! Mirko: Vsi pojdemo. Janez tudi, Stanko tudi. joz tudi. Tako ho prav. M i h e c : lo bo lepo! Juhuhu! (Zavriska iji zaigra na orplice.) P e t e r (zamahnt* zaničlji vo z roko): Otroci! (Jira obmc* hrbct.) Francc: Kakšni otroci? J1 r t c r: OtrocJ ste. Kaj se jeziš? JJoprej Jiiste imcli korajže. Aii \e ' bomo zdaj tepli? (Obe gruči se strncta. Na le^-i strani Peter s Tonetoia j in Drejčetom, ua drugi strani France, hojzc. Mirko. Janez in Stanko.J Mihec stoji jifkoLiko zadaj med obema gručania, igra na orjtlict1 iam puskakuje.) ^M Lojzc: Tepli se ne bomo. Se res nc izplača. V Tone: Pa če bi se radi, smo pripravljeni. Čeprav je vas \ev. M Franec. Nikoli se uismo iu tudi clanes se ne bomo. Veu pa pojdeiM.™ in Mibec bo šel z nami. J M i h e c (nehn igrati): Seveda. Kar korajžo. V (Boris in Drago prideta iz ozadja.) I B o r i s : Oho. tukaj je pa lepo! Tukaj se pa tepejo. V Drago : Le počakaj, bova videla. (Se ustavita. Medtem vsi spustijo palictfj in se obtnejo k njima.) fi Peter; Kaj bosta videla? Kaj mislita, da je tukaj cirkus? ¦ Bor.is: Saj sc tepete! Tone: Kdo vaju je pa klical? Naprej ali pa nazaj. Tukaj jc naša ces*.a,.. Vsi : Tako je! Naša cesta! Drago: Lažcte! Kje pa jc to zapisajio? ' France: Pusti pisarije! Naprej pojcii, da se Vjojno lnhko po^ovarjalt. Bo ris : NiČ! NalašČ ostaneva tukaj. Ravno tukaj na sredi se hova ustavila. Tukaj bova ostala. O r a g o : Ravno im sredi. T o n i* : Na sredo nii pljuvamo. Pror! (\ zdjgne palico.) L o j z l' (stopi k njemu): .\e tepi! Saj bosta Šla tudi tako. B n r i s : Ne bova šla. Prav tako pravico imava kot vi. Le večjo. Naš oOv jf bogat. Pcii']1: Pa če bi ivntA tudi zlato hišo, vaju še zmeraj lahko zapodimo. Drapo: Očetu hom povedal. Bori s : Ic kaj se kregate. Lepo napTej se igrajte. midva bova pa fdedalti. M i r k i> : Mi se ne igranio. B o i i s : Saj ste se tepli. Kar naprej dajte, bova videla, kdo bo zraagal. Pclci : \\\ \ri rada glectala? Kaj mislita, rfa smo koraotJijontarji? Kacffir st- ini stepemo, st* stepemo zarcp. Dfiijco: Kako pa jc to? ¦ J- i a 11 c- l' : Tako. da boli. Kako bi bilo dnigafe? llnris: Pa se dajto zarea. 1 u ii e : Prav zares sta neumna. Kaj pa išceta pri na«. D r a g o : Nič. T o n c : Zato pa pojdita. ALi pa mi pojdemo. fi o r i s ; kar pojdite! Midva ostaneva. Peter Ipljune v rokc): Dajmo jih! T o n i: : Tako je! Le po njih! France : PtoČ z nase cesie! Vsi: Prot- z naše ceste! Dajte jih! Proč! ProČ! (\se se drenja okoli Boris:i in I^raga. Palice dvigujejo in kriče vpevprek.) Drnpo: Očetu povcm! (Se umikata proti nzadju. Gruča frre za njirna in kriči.) Tone: ProČ z naše ceste! Proč! Pclcr : Tukaj smo rai doma! M i h c c (poskakuje in ipra na orpiice). L o j /. e : Samo ne tepite! Pustitf ju. da odidcta. Peter: Saj že gresta! (Zmeda. krik, nokdo joka.) Gospod Frenk {se prikaže v ozadju): Kaj pa ,je to? Boi-is in Drago (skočita k njerau): Ata! Ata! Tepli so naju. P f I e r (predrziio): Nikogar nisino tcplt. C> ;> s p o d F r e n k : Pobalini bcraŠki! \ prisiluo dclavnico vas bom spravil. da l>osle dali mir posteuim ljutlem. Sram vas bodi! (Faiiije se počasi umikajo in navidezno malomarno sedajo na svoja mesta.) B o r i s : Smejcjo sc, ata! Cj o s p o d Frcnk: Bom videl. čc se bodo dolgo smejali. t'aa je žc, da w ia sodrga uknrii. Policaja \mm poslal nad nje. potem bodo mirovali. Pojdi