POLITIKA GRADNJE STANOVANJ                l,
V obdobju 1986 - 1990 - 2000 leta
Vedno bolj se odpini razprava o predlogih, kako bi bodo-iega osebnega investitorja ali kupce sUnovanj popolnonu sprostili vseh spremljajočih dajatev, ki jih št morjo danes oni sami plačevati.
Predvsem je tu mišljeno, da bodoči lastnik sam ne bi plačeval stroškov ra zemljišče, za napeljavo vode, elektrike, plina, toplote, kanalizacije, predvsem pa še za ceste. javno razsvetljavo, dvorišča, parkiri&a, zelenice itd. Verjetno naj bi družba plačala tudi vse ostale vzporedne stroJke in sicer urbanistično dokumentacijo, načrte, nadzorstvo, soglasja itd.
Na kratko, bodoii lastnik naj bi v eni ali drugi obliki kupil ali plačeval s svojimi lastnimi sredstvi in smiselno politiko kreditiranja samo gradbena, obrtna in instalacijska dela sku-paj z vso minimalno predpisano opremo.
Vse drugo, to je zemljišče, vsa komunalna dela in doku-mentacijo naj bi v bodoie plačevale občinske skupščine, komunalna podjetja ter podjetja za pripravo in opremo zem-Ijiii iz svojih lastnih ali kreditnih sredstev.
Prav gotovo se pri takSni delitvi stroškov skupni stroški stanovanja verjetno ne bi zmanjšali, temveč bi se saino poraz-delili na 8 do 10 plačnikov, ki bi bili ncposredno zainleresira-ni pri stanovanjski gradnji kot izvajalci ali uporabniki.
Nesporno so ti trenutno zelo idealizirani predlogi za nepo-srednega graditelja lastne hiše. ali nakupovalca stanovanja v blokih zelo razveseljivi, saj mu vlivajo dodatni pogum za zbiranje lastnih sredstev in materiala, za lastno fizično delo in naporc, ki so po statistifnih podatkih zadnjih mesecev v vidni stagnaciji oziroma celo nazadujejo.
Ti prcdlogi bi verjetno tako vplivali na črno-graditelje, da bi s svojo anarhifno gradbeno politiko in ncdisciplino prene-hali graditi, kjer kdo hode, kakor kdo hoče in kar kdo hoče.
Za zgoraj naštete doprinose družbe, to je za zemljišče,
V času, ko imamo desetine milijard zbranih za stano-vanjsko gradnjo v bankah. ko gradbinci in vsi spremlje-valci gradnje stanovanj nimajo dela, je pravilno. da se nakaže še kakšna moznost za pospeSeno gradnjo, ki stagnira.
Vsi moramo vsakemu pomagati, da z lastno silo in delom zgradi svojc slanovanje na organiziranem grad-biSču.
To so moje misli iz mojega lastnega življcnja in dela.
komunalije in vso dokumentacijo bi prevzela vso skrb druiba, specializirana podjetja za zemljišča in vsa komunalna podjetja posebnega družbenega pomena.
Druzba, v predlaganem primem mesto, občine in opisana podjetja bi pa morale takoj pred začetkom gradbenih del oskrbeti 30-40 odstolkov vrednosti posameznega stanovanja za opisana pripravljalna dela in opremo zemljiši.
V tem primcru bi se gotovo gradilo izkljufno na popolnoma opremljcnih in urejenih zemljišiih, ki bi jih zbralo mesto in posamezne občine. Na tako pripravljenem zemlj&u naj bi potem z lastnimi in kreditnimi sredstvi ter osebnMh delom
- Prej smo mondi čakati »samo« ns gndbene dokumettte, sedaj pa bomo morali še na sredstra občin in komunalnih podjetij.
gradili posamezniki ali podjetja nova stanovanja od atrijev do blokov.
Kakor žc rečeno, so predlogi zelo vabljivi in idealni, toda pri tem pa ]e tnoramo premisliti, da stanejo danes vsa opisana pripravljena dela cca 30-40 odstotkov posameznega stanova-nja ali povprečno 2,000.000 in še vef din, kar zavisi od lega, kje je objekt, kakšen je (hi5a, atrij, vrstna hiša, blok, stolpni-ca), kako bogata je oprema zemljišta, stanovanja, okolica itd.
Ob lakSnem pisanju pa le moramo tudi računsko prikazati, kakSna srcdslva bi morala družba in podjctjc v Ljubljani zbrati, ako bi hotela začeti z uvajanjem opisane nove stano-vanjske politike. Kralek ztnnožek nam pokaže, da bi morali zbrati v Ljubljani, pri predvideni gradnji 3.000 stanovanj letno okoli 6,000.000,000 din.
Zelo visoke zneske letno bomo sicer raorali zbrati že pri sedanji že sprejeti gradnji v mestu, ko skuSamo bodočega lastnika ali najcmnika čimbolj razbremeniti vseh mogočih pladl in stroškov okolice in za samo stanovanje.
Toda ne glede na sedanjo gradnjo pa moramo lemcljito premisliti, kje bo zbralo mesto, občine in podjetja pri sedanjih larifah, cenah in dohodkih opisana sredstva letno.
Občinski proračuni so leto za letom odrejeni, tarife komu-nalnih podjetij komaj zadostujejo za slabo vzdrževanje, cene vseh sloritev redno rastejo, krediti in posojila pa so omejeni in dragj.
Ob krasncm idealnem predlogu jc cela vrsla negativnih postavk in nujna naloga strokovnjakov je, da proučijo pred-log, da izdelajo analize, kako bi onim gradileljem k bolj pomagali, ki skušajo z lastnim doprinosom rešiti svoje stano-vanjsko vpraSanjc.
CIRIL STANIČ