Bližnje srečanje z asteroidom
Poleg Sonca, planetov in kometov, so ilani našega Osončja tudi asteroidi. To so telesa, ki lahko merijo v premeru od nekaj metrov do nekaj kilometrov. Tudi za te kamne (skale, go-re^veljajo enaki gravitacijski zakoni, kot za pla-nete. Zato se tudi ta telesa gibljejo po nekih poteh po vesolju. Včasih se taka pot seka z zem-ljino tirnico okoli Sonca. In če se Zemlja takrat nahaja natančno lam, potem... BUM!
Predvsem večje asteroide astronomi dobro poznajo in tudi njihove timice so jim dobro znane. Večji problem je z majhnimi, saj jih lahko vidimo šele, ko se Zemlji približajo ali pa jih sploh ne opazimo in zdrvijo mimo brez naše vednosti.
Tako se je rekordno približal Zemlji 20. maja letos asteroid 1993 KA2. Zemljino povrSje je zgreiil le za okoli 140.000 km, kar je manj kot poiovica razdalje od Zemlje do Lune oziroina ustreza 11 kratnemu zemljinemu premeru. Mi-mo Zemlje je zletel s hitrostjo 80.000 km/h, ne da bi kdorkoli za to sploh vedel. Odkrili so ga šele naslednji dan, ko se je že oddaljeval.
Asteroid meri v premeru približno 5 do 11 metrov, kar pomeni še en rekord, saj je postal najmanjše znano nebesno telo, ki ga ni naredil človek. V času odkritja se je navidezno gibal po nebu s hitrostjo 34° na dan, kar je enako skoraj petini celotnega nebesnega oboka. Pot ga bo vodila v bližino jupitrove tirnice, od koder se bo zopet vrnil v bližino Sonca.
PRIMOŽ KOLMAN