100 Otrok in knjiga 107, 2020 | Ocene – poročila skupščini so bili izvoljeni novi člani iz- vršnega odbora, za novega predsednika IBBY je bil izvoljen Mingzhou Zhang iz Kitajske. Izvoljeni so bili še novi člani mednarodne žirije za Andersenovo na- grado, za novo predsednico žirije je bila izvoljena Junko Yokota iz ZDA. Nova urednika revije Bookbird sta postala Janelle Mathis in Petros Panaou iz ZDA. Izvršilna direktorica IBBY ostaja Liz Pa- ge. Izvoljeni so bili tudi člani, ki urejajo finančne zadeve. Ustanovljena je bila tudi nova nagra- da, in sicer IBBY-iRead Outstanding Reading Promoter Award, katere usta- novitelja sta Shenzhen iRead Foundation in IBBY. Nagrada bo podeljena izrednim promotorjem branja, ki jih bodo predla- gale nacionalne sekcije. Sledi poročilo o uspešnem projektu na Švedskem, kjer ob tihih knjigah izvajajo ustvarjalne delavnice z begunci pa tudi z domačimi otroki in odraslimi, ki imajo težave z učenjem, in poročilo o izredno odmevni razstavi in dejavnostih na Ir- skem in na Slovaškem ob IBBY potujoči mednarodni razstavi knjig za mlade s posebnimi potrebami. Tanja Pogačar DESETNICA 2020 Desetnica je nagrada za otroško in mla- dinsko književnost, ki jo podeljuje Dru- štvo slovenskih pisateljev za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega le- poslovja znotraj Društva slovenskih pi- sateljev kakor tudi v širši javnosti. Nagrada je namenjena širšemu pri- znavanju ter uveljavljanju otroške ozi- roma mladinske literature v stanovski organizaciji, literarnokritiški stroki in javnosti. Izvirna otroška in mladinska literatura je že dolga desetletja na visoki ravni ter sodi med najbolj brano doma- če leposlovje. Obenem pomeni temelj oblikovanja bralnih navad in ljubezni do branja. Potreba po stanovski nagradi pomeni enega osnovnih korakov do do- končnega izenačevanja statusa mladin- ske literature z nemladinsko. Nagrado Desetnica za najboljše otro- ško in mladinsko delo v poeziji ali prozi Društvo slovenskih pisateljev podeljuje vsako leto v mesecu maju za obdobje za- dnjih treh let izključno članom Društva slovenskih pisateljev, ki ustvarjajo v slo- venskem jeziku. Nagrado podeli na pod- lagi izbora, ki ga pripravi strokovnjak za mladinsko književnost, o izboru pa odlo- ča pet- do sedemčlanska žirija v sestavi mladinskih in nemladinskih avtorjev, ki so izključno člani Društva slovenskih pisateljev. Nihče od članov žirije s svojim delom ne more hkrati sodelovati v izboru ali se potegovati za nagrado. Kriterije, zapisane v Statutu o nagradi desetnica, je tokrat izpolnjevalo 90 knjig. Komisijo za nagrado desetnica 2020 so sestavljali: Neli Filipić (predsednica), Marko Kravos, Maša Ogrizek, Slavko Pregl in Ivo Stropnik. 101 Otrok in knjiga 107, 2020 | Ocene – poročila Žirija je najprej izbrala deset finali- stov. Utemeljitve za izbor navajamo po abecednem redu avtorjev: Cvetka Bevc: Božiček v ušesu. Mari- bor: Založba Pivec, 2018. Avtorica v romanu bralca odpelje na po- tovanje odraščanja, kar je prikazano s pri- lagajanjem sloga pisanja glede na različna življenjska obdobja glavnega literarnega lika (od naivno otroškega do kompleksne- ga v najstniških letih). Nelinearna zgodba predstavi pomembnejše kraje in dogodke, ki se zlagajo kot sestav ljanka (selitev iz Nigerije zaradi vojne, svetovljanski Lon- don, Sečovlje). Oja je svetlopolti otrok Slovenke in Nigerijca. Po zlomu roke pri trinajstih letih se ji zdi, da se je v njeno uho naselil majhen Božiček, ki deluje kot njen notranji glas. V sebi je razklana zaradi iskanja identitete in razpetosti med tri države; jorubsko besedje je v simbo- lični simbiozi s slovenskim in daje ključ do Ojine identitete. V Sečovljah išče svoj prostor v družbi, kjer dobi nove prijatelje, se prvič zaljubi in skuša ustreči pričako- vanjem svojih staršev, ki izhajata iz dveh zelo različnih kultur, a Oja pri tem ne želi izgubiti same sebe. Jure Jakob: Tri vrane s platane: o živa- lih, otrocih in drevesih. Ilustrirala Anja Jerčič Jakob. Dob: Miš založba, 2018. Pesniška zbirka, izdana v slikaniški obli- ki, vsebuje dvanajst pesmi, njihovi naslo- vi so posamezne vrste dreves: Jablana, Hruška, Leska, Hrast, Figa, Jerebika, Oreh, Bor, Breza, Tisa, Smreka in Plata- na. Vsako drevo avtor poveže z ljudmi, živalmi, letnimi časi (z naravnimi po- javi) in večinoma tudi s plodovi dreves. Lirski subjekti so Jurij, Peter, Boža in Nina, včasih kar splošno poimenovani otroci. Skoraj v vsaki pesmi je omenjena tudi žival (belouška pri hruški, veverice pri lešnikih in orehih, polh pri hrastu, maček pri figi …); nekajkrat so navedeni tudi plodovi dreves (npr. hruške, lešniki, orehi). Struktura zbirke je enotna na vsebinski in oblikovni ravni. Pesmi so zgrajene iz dvostišij z zaporedno rimo; mestoma se pesnik poigrava s stalnimi besednimi zvezami (npr. figa – eno figo vreden potep), priložnostnicami (npr. pe- semhiše) in uporablja miselne prestope. Ob koncu zbirke je dodano informativno besedilo o značilnostih drevesih (Pa še nekaj besed o vsakem od dreves). Gaja Kos: Obisk. Ilustrirala Ana Za- vadlav. Ljubljana: Mladinska knjiga založba, 2019. Glavna junaka slikanice Obisk sta dru- žabni, hiperaktivni tapir, ki se na novo preseli pod drevesno krošnjo, in počasni lenivec, ki živi v njej. Avtorica spretno gradi napetost, ko se premosorazmerno z zmanjševanjem razdalje med njima povečuje pričakovanje skorajšnjega sni- denja. Ko lenivec končno le prispe, ubogi tapir izmučen od vztrajnega čakanja zaspi, kar se zdi gostu naravnost izvr- stna dobrodošlica. A po tem simpatično spodletelem srečanju sledi domiselni preobrat: vsak od njiju po srečnem na- ključju sreča sorodnejšo dušo, saj se pod sosednje drevo vseli še en tapir, v krošnjo pa lenivka. V poplavi didaktičnih knjig o »drugačnosti« Gaja Kos ponudi iskren in obenem izjemno topel pogled: najpo- membnejše je, da druge – in tudi sami sebe – sprejmemo takšne, kakršni smo, pa čeprav to pomeni, da si naklonjeno mahamo bolj od daleč. Vesna Radovanovič: Petelinček se za- ljubi. Ilustrirala Kristina Krhin. Mur- ska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2017. Četrta slikanica iz serije o petelinčku (doslej jih je izšlo šest), ki je dobrosrčen, pošten, prijazen sodi med živalske prav- ljice, živali so postavljene v antropo- morfne položaje, saj zgodbe govorijo bolj o ljudeh in človeškem ravnanju, kakor pa o ravnanju živali. Književni prostor sta kmetija, na kateri živi petelinček 102 Otrok in knjiga 107, 2020 | Ocene – poročila (recimo temu v razširjeni družini), in mlaka, v kateri živi račka. Književni čas je kratek, v ospredju je ljubezenska tema, ki premaga različne ovire, pred katerimi se znajdeta zaljubljenca, ki si izpovesta občudovanje in ljubezen. V kurniku se norčujejo iz petelinčkove ljubezni, pri čemer so uporabljene stal- ne besedne zveze in komparacije, kar poudari predsodke. Zaljubljenca se ne moreta družiti na vodi, saj petelinček ne zna plavati, a račka razreši težavo; šele takrat petelinček razume mamino misel: »Najlepša na svetu je prav ljubezen, saj v srce pripelje nekaj lepega, ga napolni s srečo in z veseljem.« Andrej E. Skubic: Babi nima več telefo­ na. Ilustrirala Tanja Komadina. Ljub- ljana: Mladinska knjiga založba, 2018. Realistična povest Babi nima več telefo- na je druga knjiga iz serije Trio golaz- nikus (doslej je izšlo pet delov). Delo je postavljeno v sodobno urbano okolje, zgodba se odvija v šoli in na domovih treh nerazdružljivih prijateljev, Toma- ža, Liama in Lije. Osemletniki imajo individualno izrisane značaje, hkrati pa so njihove »akcije« zastavljene na način, da zasedajo mesto kolektivnega literarnega lika. Tretjeosebni nevtralni pripovedovalec niza dogodivščine tria skozi naslovljena poglavja (Samokia, Nimate pravice!, Komplicirano je …), posebej pa velja omeniti tudi odlične humorne, tudi informativne ilustracije Tanje Komadina, zlasti Kapitana Pajka, ki ga v svoje šolske zvezke tako rad riše Tomaž. Pripoved se osredinja na eni strani na humorne vsakdanje do- godivščine, npr. klic Petru Klepcu (gre tudi za medbesedilne in medmedialne navezave, npr. Vojna zvezd), na drugi strani pa na razumevanje smrti in žalo- vanja (smrt Liamove babice, ki nima več telefona), predvsem pa spomina na ljube ljudi. In prijateljstvo. Cvetka Sokolov: Bo res vse v redu? Ilustrirala Marta Bartolj. Dob pri Domžalah: Miš, 2019. Cvetka Sokolov je avtorica, ki se ne ustraši pisanja o temah, ob katerih mnogi ljudje raje padejo v zadrego kot v spro- ščen pogovor. V tej zgodbi se pisateljica suvereno loti zgodbe o drugačnosti, v tem primeru istospolne zveze, in obenem galantno pokaže, da so predsodki pravi- loma doma v glavah odraslih. Mlajši jih brez njihove pomoči pogosto sploh ne bi opazili, saj na svet okrog sebe gledajo z nepokvarjenimi očmi. V toku običajnih dni se v širši družini šolarja Bora gosti mora zaradi očetovega odhoda z drugim moškim. Ob nevarni in srečno končani poti v gore pa babica Milena, ki se doslej ni mogla sprijazniti s sinovo izbiro, ob vnukovi pomoči sprejme resnico, da si vsakdo sam oblikuje življenjske odločit- ve. Besedilo teče gladko in naravno do konca, ko bralci utemeljeno prikimamo: ja, vse bo v redu. Bina Štampe Žmavc: Kraljična onkraj ogledala: pravljičnih devet in ena za nasmeh. Ilustrirala Darka Erdelji. Maribor: Založba Pivec, 2019. Bina Štampe Žmavc svojim z občutljivim pesniškim izrazom zapisanim devetim pravljicam (in eni pesmi), ki se vsebinsko precej vežejo na klasično pravljično izro- čilo, z mehko potezo doda tudi sodobni karakter. Princeso v naslovni pravljici zaznamuje iskanje prave identitete, do katere pride s pomočjo ogledala, zaradi česar ji uspe »odložiti« steklene čeveljce in z njimi povezano usodo, kot jo pozna- mo iz neke druge pravljice. Nesrečna »padla« zvezdica v drugi pravljici najde svojo vlogo v toplem odnosu z modrim drevesom. V naslednji se Luna zaljubi v pesnika … in tako naprej, kajti prav pes- niki, pesnjenje in poezija sama so rdeča nit njenega izraza. Avtorica se lahkotno poigrava z besedami, inovativno ustvarja nove, bralce mimogrede zapelje v svet 103 Otrok in knjiga 107, 2020 | Ocene – poročila samosvojih primer in očarljivih prispo- dob in tako v celoti ustvari bogato delo, pravo zakladnico jezika in domišljije za mlade bralce. Anja Štefan: Škratovske oči. Ilustrira- la Marjanca Jemec Božič. Ljubljana: Mladinska knjiga založba, 2018. Škratovske oči, zbirko pesmi za otroke Anje Štefan, preveva značilen veder ton, kar pa ne pomeni, da v svojo milozvočno pesniško mrežo ne lovi tudi ostrejših tematik. Zbirka se začne z naslovno pesmijo, v kateri škrat prvi zvonček, ki pokuka izpod snežne odeje, podari svoji ljubljeni ženici, zaključi pa se s pesmimi o zimi; med njimi se zvrstijo takšne, v katerih slišimo pomladno regljanje žab in poletno plimovanje morja. Ob me- njavah letnih časov Anja Štefan v svojih pesmih subtilno sledi tudi premenam čustvenih stanj in medosebnih odnosov, od sončnih do nevihtnih; prav združe- vanje obeh ravni je ena glavnih odlik knjige. Mladi bralci tako prek na videz preprostih, a globokih pesmi, spoznava- jo različne odtenke sveta in se obenem učijo, kako je mogoče impresije o njem ubesediti. Tako si bodo morda nekoč, ko bodo dobre volje, rekli: »Danes sem kot sonce, danes poje mi korak.« Jani Virk: Brez imena. Ljubljana: Mladinska knjiga založba, 2018. Zgodba mladinskega romana je le na prvi pogled preprosta in verjetno pri bralcu ter tudi literarni vedi poraja vprašanje, če je sploh »mladinska«. – Ko oče za- radi krize srednjih let zapusti mamo in se preseli k mlajši ljubici, bivša žena zapade v depresijo in ne zmore sinu stati ob strani v njegovih stiskah. Skozi zgodbo spremljamo fantovo preobrazbo iz obetavnega mladega nogometaša v brezdomnega narkomana. Naslov Brez imena je večpomenski. Ime glavnega li- ka nikoli ni razkrito in ponudi drugačno razumevanje družbene marginalizacije – zaradi spleta nesrečnih okoliščin se lahko kdorkoli čez noč znajde na robu družbe. Označuje pa tudi pomen družbe- no odrinjenih za splošno javnost – tistih brez imena, nevidne skupine, ki smo jo vsi pozabili. Virk notranje in zunanje dogajanje opisuje brezkompromisno in jasno, a z veliko mero empatije ter nikoli ne zapade v moraliziranje. Kompleks- nost zgodbe in sporočilnost presegata okvir mladinske književnosti in ponujata naslovniško odprtost. Nagrado desetnica 2020 je prejela JANA BAUER za delo Ding dong zgodbe (Ilu- str. Bojana Dimitrovski. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2018). Vir: DSP; nagrajenka Jana Bauer in predsednik DSP Dušan Merc Jana Bauer (1975), pisateljica in ured- nica, piše fantastično prozo za otroke, leta 2002 je izdala delo Izginjevalec ča- rovnic, 2006 V deželi medenjakov, 2011 Groznovilca v Hudi hosti, 2016 Groz- novilca in divja zima, 2018 Ding dong zgodbe. Prevodi njenih del so izšli v Veliki Britaniji, na Hrvaškem, Poljskem, v Španiji, Litvi, Turčiji, Nemčiji, Srbiji in na Islandiji. Avtorica je bila doslej trikrat no- mi nirana za večernico: 2018 za delo Groz novilca in divja zima; 2012 za delo 104 Otrok in knjiga 107, 2020 | Ocene – poročila Groznovilca v Hudi hosti; 2003 za delo Izginjevalec čarovnic. Za nagrado deset- nica je bila nominirana leta 2018 za delo Groznovilca in divja zima, 2012 pa za delo Groznovilca v Hudi hosti. Utemeljitev žirije: Nagrajeno delo Ding dong zgodbe sodi v kratko fantastično prozo, pri čemer pre- stop iz realnega sveta v fantastični svet vedno naznani hišni zvonec. Naslovnica knjige deluje kot dvoje vrat, skozi katera lahko enakovredno, z obeh strani, vsto- pamo v dogodivščine, ki se dogajajo de- klici (skriti za modrimi vrati) in z druge strani dečku (ki kuka izza rdečih vrat). V dekličini zgodbi najdemo posvetilo Miji, v dečkovi zgodbi je posvetilo namenjeno Martinu. Šest zgodb na eni in drugi strani (Vitez, Nindže, Gusarji, Čarovnica, Po- vodni možek, Vesoljček) ponuja podoben zaplet z istimi literarnimi liki, le da ju deklica in deček zapleteta in razpleteta vsak na svoj način. Avtorica ju predstavi domiselno, in sicer skozi dva pripovedo- valca, dekličino zgodbo pripoveduje oče, dečkovo pa mama; zgodbi sta pripovedo- vani drugoosebno, kot neke vrste nago- vor človeškima junakoma. To je gotovo simpatična posebnost s spoznavno vred- nostjo, zaradi katere imajo mladi bralci priložnost, da se globlje poistovetijo s sodobnimi pustolovščinami, kot jih nudi zabavno predstavljen otroški domišljijski svet. Knjiga je bogato ilustrirana, ilustra- cije je ustvarila Bojana Dimitrovski, ki je v sredini knjige, ko se srečata dečkova in dekličina zgodba, upodobila ključne like: dečka, deklico, čarovnico, vesoljčka, nindžo, gusarja (manjkata vitez in povod- ni možek), v spodnjem desnem kotu (ali zgornjem levem kotu, odvisno od smeri branja) je le s čevljem in delom obleke upodobljena mama. Deklica in deček (Mija in Martin) sta radovedna otroka, h katerima prihajajo literarni liki iz drugih knjig, za razrešitev problemov pa je se- veda treba poznati izhodiščna besedila in k sreči se deklica in deček spoznata na zgodbe. Medbesedilni elementi iz literar- nega kanona po vsebinskih značilnostih (iz ljudskih in klasičnih pravljic, npr. ka- ko princeska izbere pravega snubca), po strukturnih elementih (npr. kaj vse mo- rata narediti povodni možek in deček, da bi uspešno opravila nalogo, pri čemer gre za verižno zgradbo), ali po prepoznavnih literarnih likih (zakaj se čarovnica prito- žuje nad Metko; kje so črni plesni čevlji povodnega moža, posebno vprašanje se- veda je, kje je Urška), so mojstrsko pre- pleteni v nove zgodbe. Čeprav včasih tudi to znanje ne zadošča, npr. ko deček po- maga vesoljčku iskati čikagi, razmišlja: »Težko je iskati nekaj, česar nisi še nikoli videl.« (Bauer 2018: 55) Avtorica v delu sicer uporablja knjižni jezik, mestoma pa, zlasti v dialogih, literarnim likom pušča jezikovno svobodo, npr. gusar, ki slabo bere in se izraža v pogovornem jeziku. In če nekdo ne bere dobro, čeprav je to gusar, se hitro primeri zamenjava: skriti zaklad lepote je zemljevid do frizerskega salona, ne do zaklada. Ali pa to, da lahko obredemo ves svet (z vesoljčkom celo ve- solje), gremo na najvišjo goro, na samotni otok, v najboljši zabaviščni park … in ugotovimo, da potrebujemo le »mamo, ki ve, kako moraš otroka imeti rad.« (Bauer 2018: 62) Ko na vratih pozvoni, je torej čas za pobeg v igrivo in humorno zapisa- ne Ding dong zgodbe. Pripravila Dragica Haramija, strokovna sodelavka žirije Podelitev nagrade desetnica podpirata: