Crospodarske stvari. S kmetskega vrta. (Konec.) Tukaj vidiino drevo lepe visoke in košate rasli in gostih vej. .labelka so proti septembru kje že čedalje bolj rdeča, precej debela in bolj kupčaste podobe. Okus jim. je posebno sladek in ker je nieso in koža še precej trda, vslrajajo dolgo, ako jiin le miši in podgane, kalere jili posebno Ijubijo, ne morejo blizo. bnenujemo jib »močnice« in so vrsta. ki zasluži. da se razširi med ljudstvom. Sopet je na vrsli drevo lepe rasti, katerega vcje skoraj zakriva gosto listje. Sadje je Uidi kupčaste podobe, zeleno, po solnčnej strani nekoliko rudečkaste barve ter sladkoga okusa. Ker vsled mehke kože ne vstraja zlo dolgo, pripravno je tembolj za mošt, kalerčga daje precej, pa sladkega, kakor rned. Iino mu je: ziini-ka javšnica, ie zori precej pozno, najbolj o Uršinem. ISlizo zraven je skoraj enako drevo, gostih voj polnih popkov in lisija. Teh sadje prišli smo gledat sedaj — prepozno, ker zazorilo je že o Velikeni Šmarnu in gotovo so sladka, rurnenkasta jabelka otroci že pojeli, njim so najbolj Ijuba. zato ker so prva zrela. Vsnj ne-  kaj te vrste drcves bi golovo primerno bilo pri vsakej hiši, ker dajo zgodaj nekaj prigrizka, ime jim je pa: zgodnja javšnica ali tudi jeSmenka. To-le na pol posušeno in z lneliom poraseno drevo je nas s svojim sadjem ludi ukanilo, če so ga pojeli prej. ko smo ini došli. Zorijo nainreč iiied gospojnieaini, zato jih tutli gospojnioe iniennjenio. Skoda. da na les le bolj slabo rastc, kajti aad je lepo diScčega duha in prijetno sladkega okusa. 1'odoba lim ,je tudi prav inična, precej debelo in kopičaslo jabelko iina nainreč lepo ruineno rdcčkasto pisano suknjo. Da pa nmoga ta drevcsa iinajo bolj slabo rast, izvira na.jveč od tega, ker se jiin pri vsajenji na kamc nita lla ni dosti prostorne jame i/kopalo, kateri pogrešok v sadjereji se pri našeni kmelu š<> v občp nahaja. Hlizo tii in jiogosto na okoli naliajajo se tudi vse livale vredne vrste: jesenski kos, liio« ali lcdrarce, kalcrrj obilno razširjanjc; priporočuje njen jako okusen in trpožcn sad. kateri pa nosi ponižno rujavkasto suknjo. <'h pnem se toplo priporoča vrsla tu iinenovana »trdič«, lnihnn zitn-sko jabelko. lepe nide<"'kaste barve in sladkcga okusa. Tadi sc pogosto nabajajo razne vrste deliflib, zeleno-rnjavkastih jabelk kislega okusa, ki so naj"Ij primerne za kuho v razne juhe itd., pa dajo tudi - cliko mošta. Sploli se nahaja še marsikje v kakem kolu 'lobra vrsta, o katerej se ne ve, odkod izvira, pa z obil- nim in okusniin sadjem obilno povračuje kmetu triul in prostor. katerega potrebuje. Videla sva torej. dragi bralec, ila še* imamo doma in lo na visokib hribih, kjer v časih celo pol leta naletava sneg in brije burja, vendar precej sadnega drevja, katerega sadje daje kinetoin precejšnjih dohodkov, posebno ob boljšib lelinah. Seveda toplo želimo. naj bi se našeinu kinetu sadje. kolikor mogoče, poninožilo in v ta namen dobivale se drevesa in cepiči od drugod, kateFi našeinu obnebju ngajajo in so glede na rodovitnost in okus vredni razširjanja, pri tem pa ne pozabimo domačih dobrili vrst, katere so nas v našej niladosti že razveseljevalo. Najbolje bode, če v vsak kotiček zasadiino kakšno drevo. da bo tako naša zemlja podobna »nialeinii raju« in sadje z obilnimi prihodki kinetu lajšalo breinena stroškov, sedanji čas na njega naloženih. Pohorski. Sejinovi. Dne 29. januvarija v Št. .luriji pri Tabru. Dne 1. februvarija v Mariboru, Dobovi in v .lurkloštru. Dne 3. februvarija v Št. Juriji na Ščavnici, v .larenini. v Dolu. v Lučanah. na Ptuji in v Vidmu. Dne 6. februvarija v (iornjem (Jradu in v Št. Petru pod Sv.'(iorami.